OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Storitve zajemajo približno 70 % BDP EU in zaposlovanja, zato je spodbujanje konkurenčnosti trgov storitev EU osrednjega pomena za ustvarjanje delovnih mest in rasti v EU. Direktiva o storitvah, ki je bila sprejeta leta 2006, je določila splošne določbe, ki olajšujejo ustanovitev ponudnikov storitev in povečujejo njihovo možnost za čezmejno nudenje storitev na enotnem trgu. Direktiva je v državah članicah EU spodbudila številne reforme, ki so v desetih letih po ocenah prispevale 0,9 % BDP EU.

Kljub temu so še velike možnosti za rast in delovna mesta, ki jih je treba izkoristiti. Trgom storitev EU bi koristila hitrejša rast produktivnosti in učinkovitejše razporejanje sredstev. Čezmejna trgovina in naložbe v storitve ostajajo skromne. Z odstranitvijo preostalih ovir za povečanje čezmejnih dejavnosti v storitvenih sektorjih se bo okrepila konkurenčnost, to pa bo prineslo večjo izbiro in boljše cene za potrošnike ter več inovacij. Z obravnavanjem teh ovir v okviru, ki ga zagotavlja direktiva o storitvah, bi se lahko ustvarilo dodatnega 1,7 % BDP EU. 1 Poleg tega bodo bolje delujoči trgi storitev pozitivno vplivali na konkurenčnost industrije, saj je proizvodni sektor EU pomemben kupec in končni uporabnik storitev. Storitve dejansko zajemajo 40 % vrednosti končnega proizvodnega produkta v EU. Konkurenčnost proizvodnega sektorja je torej pogojena z dobro delujočim trgom storitev.

Zato je Evropski svet poudaril, da ima „[o]blikovanje bolj poglobljenega in pravičnejšega enotnega trga [...] ključno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju produktivnosti ter zagotavljanju privlačnega okolja za naložbe in inovacije“ 2 . Bolje delujoč notranji trg je ena od desetih prednostnih nalog Evropske komisije. Komisija je v strategiji za enotni trg, ki jo je sprejela oktobra 2015, napovedala vrsto ukrepov za uveljavljanje enotnega trga brez meja za storitve 3 . Cilj je jasen: zmanjšanje ovir, da se ponudnikom storitev olajša izkoriščanje novih poslovnih priložnosti in se hkrati zagotovijo kakovostne storitve za potrošnike. Ta predlog temelji na strategiji za enotni trg.

Direktiva o storitvah zagotavlja uravnotežen pravni okvir za doseganje teh ciljev. Zagotavlja, da je nacionalna zakonodaja nediskriminatorna, utemeljena in sorazmerna za izpolnitev ciljev javnega interesa. Poleg tega od držav članic zahteva, da zmanjšajo upravne ovire, ki ponudnike storitev v praksi odvračajo od čezmejnega poslovanja. Ta predlog ne bo vplival na direktivo o storitvah in pomembna načela, ki jih je vzpostavila.

Ta načela, ki jih je uvedla direktiva o storitvah, so omogočila pozitiven napredek k bolje delujočim trgom storitev EU. Hkrati so ovire za večje povezovanje enotnega trga še vedno prisotne v številnih ključnih storitvenih sektorjih. To velja zlasti za storitvene sektorje, kot sta sektorja poslovnih storitev in gradbeništva, v katerih ponudniki storitev pogosto ne morejo zlahka izkoristiti poslovnih priložnosti v drugih državah članicah. Pri širjenju dejavnosti v tujino se spopadajo z upravnimi ovirami. To je bilo potrjeno v okviru obsežnih stikov s ponudniki storitev. 4 Med drugim ni popolnoma jasno, kako doseči skladnost z obstoječimi predpisi, kar podjetja, zlasti MSP, odvrača od tega, da bi poskusila izkoristiti poslovne priložnosti v drugih državah članicah. Ponudniki storitev stežka pridobijo informacije o veljavnih regulativnih zahtevah in postopkih, ki jih je treba izpolniti in opraviti za dostop do trga druge države članice. Poleg tega nacionalni predpisi pogosto veljajo le za nacionalne primere in ni pojasnjeno, kako bi se morala uporabljati za ponudnike storitev iz drugih držav članic EU. Ponudniki storitev, ki poskušajo vzpostaviti stalno prisotnost v drugi državi članic ali začasno opravljati čezmejne storitve, zato pogosto težko razumejo, katera pravila je treba uporabiti in kako. Urejanje upravnih formalnosti v državah članicah je za ponudnike storitev pogosto zapleteno in drago.

Evropska storitvena e-izkaznica naj bi zato zmanjšala zapletenost upravnih postopkov za ponudnike storitev, ki želijo svoje dejavnosti razširiti v druge države članice. Hkrati bo zagotovila, da lahko države članice uporabijo upravičene predpise. Ponudnikom storitev bi bila na voljo prostovoljno kot nadomesten način za izkazovanje skladnosti z veljavnimi nacionalnimi predpisi. Omogoča jim, da pri širjenju dejavnosti v tujino za urejanje formalnosti uporabijo popolnoma elektronski postopek na ravni EU, s čimer jim nudi večjo pravno varnost in pomembno zmanjšuje zapletenost upravnih postopkov. Z e-izkaznico se bodo lahko izognili upravnim oviram, kot so negotovost glede tega, katere zahteve veljajo, izpolnjevanje raznovrstnih obrazcev v tujih jezikih, prevajanje, overitev ali potrditev dokumentov in postopkovni koraki, ki jih ni mogoče opraviti elektronsko. Prihranki pri stroških zaradi formalnosti, ki jih zajema postopek izdaje e-izkaznice, bi bili v primerjavi s trenutnim stanjem precejšnji in bi lahko bili tudi do 50-odstotni ali celo višji. 5

Kadar ponudnik storitev načrtuje začasno čezmejno opravljanje storitve, bi e-izkaznico izdala matična država članica. Država članica gostiteljica bi lahko nasprotovala izdaji e-izkaznice, kadar ji direktiva o storitvah to že omogoča na podlagi enega od pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes, navedenih v členu 16. Izdana e-izkaznica bi ponudniku storitev omogočala, da začasno čezmejno opravlja storitve v državi članici gostiteljici. Pristojnost odločanja držav članic gostiteljic, da zavrnejo zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico, torej ostaja ustrezno nespremenjena, v skladu s členom 16 direktive o storitvah.

Kadar ponudnik storitev načrtuje opravljanje storitev prek podružnice, agencije ali urada v drugi državi članici, e-izkaznico izda država članica gostiteljica. Ponudnik storitev bi zahtevek za e-izkaznico tudi v tem primeru vložil pri organih matične države, ki bi preverili, ali je ponudnik storitev ustanovljen na ozemlju zadevne matične države članice v skladu z njenimi veljavnimi predpisi. Nato bi organi matične države članice začeli postopek pri ustreznem javnem organu države gostiteljice, v okviru katerega bi ta lahko odločil, ali ponudnik storitev, ki je vložil zahtevek, izpolnjuje regulativne zahteve države gostiteljice v skladu z direktivo o storitvah. Tako bi bili domači in tuji ponudniki storitev enako obravnavani. Izdana e-izkaznica bi svojemu imetniku omogočala opravljanje storitev prek sekundarnega sedeža (v obliki podružnice, agencije ali urada) v zadevni državi članici gostiteljici.

Evropska storitvena e-izkaznica je zasnovana podobno kot evropska poklicna izkaznica, ki jo organi držav članic že poznajo. Evropska poklicna izkaznica je na voljo od januarja 2016, uporabljajo pa jo že številni strokovnjaki iz izbranih strok, kar kaže, da tovrstno orodje za poenostavitev uporabnikom zagotavlja praktične koristi. Evropska storitvena e-izkaznica in evropska poklicna izkaznica sta prostovoljna elektronska postopka, ki se izvajata na ravni EU. Ponudniki storitev evropsko storitveno e-izkaznico uporabljajo prostovoljno. Organ matične države članice vložnika deluje kot enotna kontaktna točka. Poleg tega delovanje obeh sistemov temelji na vnaprej določenih in zavezujočih delovnih postopkih sodelovanja med matično državo članico in državo članico gostiteljico, ki se izvajajo prek obstoječega informacijskega sistema za notranji trg. Hkrati imata sistema različne cilje. Evropska poklicna izkaznica olajšuje čezmejno opravljanje storitev s priznanjem poklicnih kvalifikacij fizičnih oseb kot delavcev ali samozaposlenih ponudnikov storitev v skladu z direktivo o poklicnih kvalifikacijah. Evropska storitvena e-izkaznica zajema precej širši razpon zahtev. Na voljo bi bila tako samozaposlenim fizičnim osebam kot tudi podjetjem, ki želijo opravljati storitve v drugi državi članici. V nasprotju z evropsko poklicno izkaznico bi omogočala tudi tehnično pomoč za lažje urejanje upravnih formalnosti, povezanih z napotitvijo osebja na ozemlje tistih držav članic, ki so Komisiji sporočile, da želijo v ta namen uporabljati informacijski sistem za notranji trg. Ta možnost uporabe informacijskega sistema za notranji trg nikakor ne bo spremenila vsebine veljavnih predpisov iz Direktive 2014/67/EU. Vključena so tudi pravila za lažjo pridobitev zavarovalnega kritja za storitve, ki se opravljajo čez mejo.

E-izkaznica bi zajemala zahteve, ki spadajo v okvir direktive o storitvah, in torej ne bi vključevala področij, kot so davki, delo in socialna varnost. Kljub temu organi držav članic od imetnikov e-izkaznic ne zahtevajo predložitve informacij, ki so že zajete na e-izkaznici, za postopke ali formalnosti, ki jih mora ponudnik opraviti v zvezi z oddajo javnega naročila, projektnim natečajem ali koncesijo, ustanovitvijo odvisnih podjetij ali registracijo podružnic na podlagi prava družb in registracijo v okviru shem obveznega socialnega zavarovanja. Evropska storitvena e-izkaznica bi v prvi fazi veljala za poslovne in gradbene storitve, kolikor povezane dejavnosti že spadajo na področje direktive o storitvah. Oba sektorja sta ključnega pomena za gospodarstvo EU. 6 Ponudniki gradbenih ali poslovnih storitev se pri širjenju dejavnosti v tujino pogosto spopadajo z močno zapletenimi upravnimi postopki. Poleg tega je rast produktivnosti v obeh sektorjih v zadnjem desetletju zelo majhna, čezmejna trgovina in naložbe pa so omejene. Večja čezmejna konkurenca bi pomagala ohraniti in izboljšati konkurenčnost obeh sektorjev.

Ta predlog vključuje tudi klavzule o pregledu za prihodnjo presojo ustreznosti odpravljanja regulativnih ovir, učinkovitosti evropske storitvene e-izkaznice in morebitne razširitve njene uporabe na druge sektorje.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta direktiva je predložena skupaj z uredbo. Direktiva določa pravni in operativni okvir evropske storitvene e-izkaznice ter med drugim določa pogoje za upravičenost, pristojnosti matične države članice in države članice gostiteljice, veljavnost evropske storitvene e-izkaznice in pogoje za njeno razveljavitev ali začasni preklic. Uredba vzpostavlja orodja, ki so ponudnikom storitev na voljo v vsej EU. Poleg tega olajšuje reševanje vprašanj v zvezi z zavarovalnim kritjem ponudnika storitev, ki posluje čezmejno.

Ta direktiva v celoti ohranja veljavne določbe EU o socialnih vprašanjih, pogojih zaposlitve (zlasti o napotitvi delavcev, pravicah delavcev in socialnemu stebru), zdravju in varnosti ter varstvu okolja. Ne spreminja s tem povezanih obstoječih zaščitnih ukrepov oziroma jim ne nasprotuje. E-izkaznica bi zagotovila nadaljnje informacije o podjetju. Pravica države članice, da opravlja inšpekcijske preglede na kraju samem, bi ostala popolnoma nedotaknjena. Pravila o napotitvi delavcev na podlagi Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU bodo v okviru evropske storitvene e-izkaznice ostala veljavna, vendar se bodo zagotovili nadaljnji instrumenti za zagotavljanje skladnosti s temi pravili. Kadar imajo države članice vzpostavljene postopke, ki omogočajo, da se izjava v zvezi z napotitvijo delavcev v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU izpolni elektronsko, evropska storitvena e-izkaznica imetnika e-izkaznice usmeri na zadevne nacionalne postopke. Ponudniki z evropsko storitveno e-izkaznico lahko to izjavo predložijo tudi prek elektronske platforme, povezane z informacijskim sistemom za notranji trg, če je država članica gostiteljica Komisiji sporočila, da bi se ta možnost morala uporabljati za napotitev delavcev na njenem ozemlju.

Predlog za evropsko storitveno e-izkaznico dopolnjuje druge pobude politike v okviru storitev, ki so napovedane v strategiji za enotni trg, da bi se preprečila uvedba ovir za čezmejno opravljanje storitev na nacionalni ravni. V zvezi s tem dopolnjuje predlog Komisije [XX] za direktivo o preoblikovanju postopka, s katerim morajo države članice priglasiti sisteme dovoljenj in zahteve, povezane s storitvami.

Ta predlog bo dopolnila tudi pobuda za enotni digitalni portal, ki je bila napovedana v strategiji za enotni trg za leto 2017. S portalom, glede katerega se je jeseni 2016 izvedlo javno posvetovanje, se bodo z vključevanjem, dopolnitvijo in izboljšanjem zadevnih spletnih informacij na ravni EU in nacionalni ravni odpravile trenutne informacijske vrzeli za podjetja in državljane. Povezan bo tudi s službami za pomoč. Poleg tega bo njegov cilj spodbujanje nadaljnje digitalizacije nacionalnih postopkov, pomembnih za državljane in podjetja, ki uveljavljajo svoje pravice na enotnem trgu. Področje uporabe enotnega digitalnega portala naj bi presegalo sektorje, zajete v tej pobudi.

Za primerjavo, evropska storitvena e-izkaznica bi morala nuditi popolnoma usklajen in standardiziran instrument za čezmejno opravljanje storitev ter zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti za posebne trge storitev, na katerih močno prevladujejo MSP. Njen cilj je upravna poenostavitev z vključitvijo države članice, iz katere je ponudnik storitev, vendar navedena (matična) država članica nima vpliva na zahteve, ki jih mora ponudnik storitve izpolniti v drugih državah članicah. Za namene evropske storitvene e-izkaznice so zadnjenavedene države članice tiste, ki se morajo seznaniti s skladnostjo in jo zagotoviti v okviru vnaprej določenega in popolnoma standardiziranega delovnega postopka. Enotni digitalni portal se bo povezal s tem postopkom in svojim upravičencem olajšal iskanje.

Uporaba evropske storitvene e-izkaznice bo v celoti usklajena z razvojem projekta enotnega digitalnega portala in v skladu z načeli iz akcijskega načrta za e-upravo (zlasti: digitalno, interoperabilno, čezmejno, samo enkratno in privzeto vključujoče). 7

Nazadnje, ta predlog dopolnjuje politiko izvrševanja Komisije, ki jo izvaja vzporedno, da bi se odpravile neutemeljene ali nesorazmerne nacionalne omejitve svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev.

Izvajanje te direktive bo podprto z informacijskim sistemom za notranji trg, ki je bil vzpostavljen z uredbo o informacijskem sistemu za notranji trg 8 . Informacijski sistem za notranji trg lahko od leta 2011 uporablja približno 5 000 organov; o njem se redno izvajajo raziskave med uporabniki, svoj potencial pa je dokazal z evropsko poklicno izkaznico, ki je bila uvedena januarja 2016.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta direktiva in predlagana uredba o uvedbi evropske storitvene e-izkaznice sta v celoti skladni s številnimi drugimi politikami Unije, zlasti z drugimi politikami Komisije o poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena.

Poenostavitev formalnosti v zvezi z dokumenti bi natančno sledila rešitvam, ki se bodo uvedle na podlagi Uredbe (EU) 2016/1191 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji 9 .

Na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij je bilo leta 2013 uvedeno podobno orodje, ki spodbuja upravno poenostavitev, tj. zgorajnavedena evropska poklicna izkaznica, ki je od januarja 2016 na voljo za izbrano število poklicev (ti so medicinske sestre, farmacevti, fizioterapevti, gorski vodniki in nepremičninski posredniki). Da bi se izognili tveganju podvajanja, ta predlog zagotavlja, da strokovnjaki, ki lahko vložijo zahtevek za evropsko poklicno izkaznico, ne morejo pridobiti evropske storitvene e-izkaznice.

Da bi se izognili morebitnemu podvajanju, bi morali organi, preden bi v okviru evropske storitvene e-izkaznice kako drugače pridobili ali preverili predhodno pridobljene informacije, izkoristiti vse razpoložljive medsebojne povezave nacionalnih registrov, vključno z medsebojno povezavo poslovnih registrov (BRIS) v skladu z Direktivo 2009/101/ES in registrov insolventnosti na podlagi Uredbe (EU) št. 2015/848.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta zakonodajni ukrep spada na področje deljene pristojnosti v skladu s členom 4(2)(a) PDEU. Njegov namen je olajšati ustanavljanje in opravljanje storitev na enotnem trgu z nadaljnjim razvojem in izvajanjem splošnih načel pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja čezmejnih storitev iz člena 49 oziroma 56 PDEU ter direktive o storitvah. Ta direktiva temelji na členu 53(1) in členu 62 PDEU, ki sta splošna pravna podlaga za uresničevanje svobode ustanavljanja oziroma pravna podlaga za določbe, ki se nanašajo na začetek opravljanja samozaposlitvenih dejavnosti.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Splošni cilj tega zakonodajnega predloga je zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga EU za storitve, ki ni omejen na ozemlje ene države članice, ampak zajema celotno ozemlje EU. Ob upoštevanju nadnacionalne narave enotnega trga EU in potrebe po čim bolj usklajenem obravnavanju razmer v čezmejnem okviru, je uporaba obstoječega informacijskega orodja v celotni EU, tj. informacijskega sistema za notranji trg, učinkovit odziv, ki se lahko zagotovi le z ukrepom na ravni EU.

Poleg tega Direktiva zagotavlja pravila, zlasti glede vloge organov za usklajevanje na ravni držav članic, ki državam članicam prepuščajo odgovornost za opredelitev ustreznega organa za zagotavljanje skladnosti s temi pravili v skladu z njihovo upravno organizacijo na nacionalni ravni.

•Sorazmernost

Ukrepi, ki jih je uvedla ta direktiva, so sorazmerni z njenim ciljem nadaljnjega povezovanja trgov storitev na ravni EU z omogočanjem večje dinamike na trgu in čezmejne konkurence. Sorazmerni so tudi s cilji povečanja preglednosti, zmanjšanja stroškov in poenostavitve postopkov, ki jih države članice uvedejo za ponudnike storitev v čezmejnih primerih. Poleg tega temeljijo na informacijskem sistemu za notranji trg, obstoječem informacijskem instrumentu na ravni EU, ki se financira iz proračuna EU in ga že uporabljajo nacionalne uprave. Zaradi postopka na ravni EU bodo potrebne le manjše prilagoditve informacijskega sistema za notranji trg, kar bo omogočilo manjše stroške na ravni EU in nacionalni ravni. Taki manjši stroški so bili ocenjeni ob upoštevanju obstoječih podobnih postopkov, kot je evropska poklicna izkaznica.

Ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev opredeljenih težav in doseganje začrtanih ciljev. Čeprav postopek na ravni EU zahteva dejavno vlogo uprav držav članic, bodo finančni učinki, ki jih lahko pričakujejo države članice, manjši zaradi uporabe informacijskega sistema za notranji trg, platforme, ki že obstaja in je vzpostavljena s sredstvi EU. Poleg tega bodo nadaljnje možnosti za dodatno konkurenco na trgih storitev z več tržnimi akterji in dodatni prihodek, ki jih bo omogočila uporaba evropske storitvene e-izkaznice, pozitivno vplivale na gospodarstva držav članic.

Ponudniki storitev bodo evropsko storitveno e-izkaznico uporabljali prostovoljno.

•Izbira instrumenta

Ta direktiva temelji na členih 53 in 62 PDEU, v skladu s katerima lahko direktive sprejme le zakonodajalec EU. Vključuje določbe o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dostopom do nekaterih storitvenih dejavnosti. Poleg tega pojasnjuje, kakšni natanko so učinki evropske storitvene e-izkaznice ob vstopu na trg druge države članice.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Komisija je pri pripravi tega predloga opravila poglobljeno oceno direktive o storitvah. Iz tega vrednotenja je razvidno, da je bilo izvajanje direktive o storitvah do zdaj le delno uspešno. Direktiva o storitvah je na podlagi reform držav članic ustvarila dodatno rast. Kljub temu se ponudniki storitev v ključnih storitvenih sektorjih (kot sta sektorja poslovnih storitev in gradbeništva) še vedno spopadajo z veliko ovirami. Poleg tega sistem upravnega sodelovanja med državami članicami ne prinaša vseh možnih koristi. S poglobljeno analizo delovanja in uporabnosti enotnih kontaktnih točk, ki je bila izvedena leta 2015, se je ugotovilo, da večina teh točk glede začasnega opravljanja čezmejnih storitev ali ustanovitve podjetja še ni toliko prispevala k poenostavitvi upravnih postopkov, kot je bilo pričakovano.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je od leta 2014 izvedla več analiz in posvetovanj, da bi zbrala dokaze o preostalih ovirah za v celoti delujoč enotni trg za storitve, z večjim poudarkom na praktičnih učinkih določb na terenu. Izvedena je bila ekonomska ocena, s katero so bili ovrednoteni učinki nacionalnih reform na trgih storitev in dostop ponudnikov storitev do zavarovanja. Poleg tega so bile v letih 2014, 2015 in 2016 v okviru foruma o enotnem trgu organizirane delavnice za zainteresirane strani. Na njih so se proučili izzivi, s katerimi se spopadajo mala in srednja podjetja pri razvoju na čezmejnih regionalnih trgih, oziroma posebni izzivi v storitvenih sektorjih (zlasti pri poslovnih in gradbenih storitvah), ki jih ovirajo skromna čezmejna trgovina in naložbe na ravni EU. Zbrani prispevki in vložki so pokazali, da se ponudniki storitev v več gospodarsko pomembnih sektorjih, kadar želijo širiti dejavnost prek meja držav članic, kljub delnemu napredku v zadnjih letih še vedno spopadajo s številnimi ovirami.

Zainteresirane strani so izrazile različna mnenja o možnih načinih izboljšanja okvira, ki se na ravni EU in nacionalni ravni uporablja za trge storitev. Ta direktiva ne spreminja nobenih materialnopravnih predpisov o čezmejnem opravljanju storitev, kakor so določeni v direktivi o storitvah, ali katerih koli pravil, ki se nanašajo na napotitev delavcev, zdravje in varnost ali varstvo okolja. Zainteresirane strani skoraj soglasno nasprotujejo ponovni obravnavi direktive o storitvah.

Spletno javno posvetovanje je potekalo od 3. maja do 26. julija 2016. Na njem so se zbrala nadaljnja mnenja zainteresiranih strani in neposredne izkušnje o preostalih ovirah za čezmejno opravljanje storitev v EU, zlasti v teh storitvenih sektorjih.

Rezultati vseh teh dejavnosti so potrdili, da so na nacionalni ravni še vedno prisotne neutemeljene ali nesorazmerne zahteve v škodo ponudnikov storitev in prejemnikov storitev na enotnem trgu. Poleg tega je iz njih natančno razvidno, kakšni odzivi politike se pričakujejo od zainteresiranih strani. Večina je podprla potrebo po odpravi preostalih ovir za čezmejno opravljanje storitev in olajšanju dostopa do zavarovalnega kritja v teh primerih ob ohranjanju pravnega reda EU na področju sociale, zaposlovanja, zdravja in varnosti oziroma okolja ter ob izvajanju ambiciozne politike izvrševanja. Komisija je v zvezi s tem novembra 2016 sprejela celovit sveženj ukrepov za izvrševanje za odpravo nesorazmernih omejitev, ki jih je na področju storitev uvedlo devet držav članic.

To pobudo, ki naj bi okrepila razvoj trgov čezmejnih storitev, podpirata tudi Svet za konkurenčnost v svojih sklepih z dne 29. februarja 2016 o strategiji za enotni trg 10 in Evropski svet v svojih sklepih z dne 28. junija 2016 11 . Podprl jo je tudi Evropski parlament v svoji resoluciji o strategiji za enotni trg z dne 26. maja 2016 12 .

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

K pripravi tega predloga direktive so prispevali rezultati postopka medsebojnega ocenjevanja držav članic v letih 2010 in 2011, preverjanj učinkovitosti v letih 2011 in 2012 ter medsebojnih pregledov v letih 2012 in 2013. Poleg tega se je z rezultati raznih javnih posvetovanj, vključno s tistim, ki je bilo izvedeno poleti 2016, pridobilo ustrezno strokovno znanje.

Poleg tega se je Komisija oprla na redne izmenjave na tehnični ravni v okviru svoje skupine strokovnjakov za izvajanje direktive o storitvah.

•Ocena učinka

Pri pripravi te pobude se je izvedla ocena učinka. Ponovno predloženo poročilo upošteva priporočila, ki jih je Odbor za regulativni nadzor podal v svojem prvotno negativnem mnenju z dne 14. oktobra 2016 13 , in dodatna vprašanja, ki jih je Odbor navedel v svojem končnem pozitivnem mnenju z dne 8. novembra 2016 14 . Zlasti sta bila pojasnjena opis težave in področje uporabe ocene učinka, različne možnosti politike so bile na novo združene v jasno razpoznavne svežnje možnosti, zmanjšanja upravnih stroškov pa so bila natančneje ocenjena.

V oceni učinka so se proučile posamezne možnosti politike, ki so bile združene v „svežnje“ možnosti politike. Proučili so se naslednji svežnji možnosti politike:

prvi sveženj možnosti bi ponudnikom storitev omogočil, da pridobijo potrdilo o zakoniti ustanovitvi v matični državi članici in potrdilo o veljavnem zavarovalnem kritju za opravljanje dejavnosti, prav tako v matični državi članici;

drugi sveženj možnosti bi ponudnikom storitev omogočil, da izkoristijo postopek na ravni EU za olajšanje dostopa do trga druge države članice, vključno z naprednim elektronskim mehanizmom, ki je povezan z informacijskim sistemom za notranji trg, da se olajša zagotavljanje skladnosti s formalnostmi za napoteno osebje, za uporabo katerega se lahko odloči država članica gostiteljica. Poleg tega bi odpravil praktične ovire, povezane z zavarovanjem v čezmejnih primerih;

tretji sveženj možnosti bi poleg naštetega iz drugega svežnja zmanjšal regulativne razlike v številnih ključnih poslovnih storitvah (arhitekturnih, inženirskih in računovodskih storitvah) z uskladitvijo manjšega števila zahtev, ki veljajo za ponudnike teh treh vrst storitev (tj. omejitve glede pravne oblike, zahteve glede odstotka lastniškega deleža, ki bi moral biti rezerviran za strokovnjake, in omejitve opravljanja večdisciplinarnih dejavnosti);

četrti sveženj možnosti bi poleg naštetega iz tretjega svežnja uvedel posebne rešitve za odpravo navedenih regulativnih razlik v primeru sekundarnega sedeža (podružnic in agencij), pri čemer za tuje ponudnike storitev nekatere zahteve ne bi veljale, država članica gostiteljica pa bi lahko uvedla druge zaščitne ukrepe.

Prvi sveženj bi omogočil nekatere poenostavitvene učinke, ki pa bi bili manjši kot pri drugih svežnjih. Tretji in četrti sveženj bi imela še večji učinek kot drugi sveženj, saj poleg upravne poenostavitve tudi odpravljata regulativne ovire, vendar se je Komisija odločila za drugi sveženj na podlagi naslednje utemeljitve: odprava najbolj omejevalnih zahtev iz tretjega in četrtega svežnja z usmerjenim ukrepom izvrševanja, dopolnjenim s posebnimi priporočili glede celotnega regulativnega okvira, ki se uporablja za poklic, v okviru katerega se opravlja storitev, se zdi sorazmernejša od zakonodajnega predloga, ki uvaja minimalno usklajevanje manjšega števila zahtev v manjšem številu storitvenih sektorjev. Poleg tega je bil četrti sveženj zavrnjen tudi, ker bi ustvaril vtis, da uvaja rešitev, ki temelji na pristopu države izvora, na podlagi katerega za tuje ponudnike storitev velja le zakonodaja njihovih matičnih držav članic, kar vodi v obrnjeno diskriminacijo domačih ponudnikov storitev.

Izbrani sveženj naj bi povečal pravno varnost za ponudnike storitev, ki dejavnost opravljajo čez mejo, in jim omogočil prihranek pri stroških. Lahko prispeva k povečanju dinamike na trgu in ravni konkurence ter tako poveča izbiro in dodano vrednost za potrošnike.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlagana direktiva bo prispevala k ustreznosti ureditve glede dostopa ponudnikov storitev do trga in poenostavitvi z izboljšanjem načinov za omogočanje dostopa ponudnikom storitev do trga druge države članice. To ne spreminja posebnih pravic držav članic gostiteljic na podlagi direktive o storitvah.

•Temeljne pravice

Ta predlog spodbuja pravice iz Listine o temeljnih pravicah. Natančneje, varstvo osebnih podatkov se zagotovi v skladu s členom 8 Listine. Poleg tega je glavni cilji te pobude olajšati uveljavljanje pravice do ustanavljanja in pravice do opravljanja storitev v kateri koli državi članici, kot določa člen 15(2) Listine, kar zagotavlja, da ni mogoča kakršna koli, niti posredna, diskriminacija na podlagi državljanstva (s čimer se izvaja člen 21(2) Listine). Poleg tega je s postopkom na ravni EU predvidena vzpostavitev nepristranskega, pravičnega in razumno hitrega postopka, tudi kar zadeva udeležbo Komisije, kot to zahteva člen 41 Listine. Nazadnje, ustrezno se upošteva tudi prepoved zlorabe pravic, predvsem svobode opravljanja storitev, kot je določeno v členu 54 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog naj bi vplival na proračun EU tako, da bo prihodnja evropska storitvena e-izkaznica kot operacijsko ogrodje uporabljala informacijski sistem za notranji trg. Informacijski sistem za notranji trg bo treba prilagoditi, da bo podpiral postopek izdaje evropske storitvene e-izkaznice in zahteve glede hrambe ter dopolniti z nekaterimi dodatnimi funkcijami, tj. javnim vmesnikom za ponudnike storitev, medsebojnimi povezavami z drugimi zadevnimi sistemi in podpornimi funkcijami za nacionalne organe. Informacijski sistem za notranji trg bo za namene evropske storitvene e-izkaznice namreč na voljo kot orodje za učinkovito izmenjavo informacij in medsebojno pomoč med pristojnimi organi zadevne države članice, brez poseganja v druge rešitve, ki jih vzpostavijo države članice.

Posledice za proračun EU bodo ob upoštevanju dejstva, da bo uporaba informacijskega sistema za notranji trg za podporo evropski storitveni e-izkaznici zagotovila pomembne ekonomije obsega in povezanosti, skromne. Poleg tega so glavne zmogljivosti informacijskega sistema za notranji trg in tiste, ki so trenutno v razvoju, v veliki meri skladne z zahtevami evropske storitvene e-izkaznice. Stroški prilagajanja in razvoja bodo zato precej manjši.

Vse potrebne dodelitve se bodo pokrile s prerazporejanjem; predvidene niso nobene proračunske posledice za proračun EU, ki bi presegale že predvidena sredstva v uradnem finančnem načrtu Komisije.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V Direktivi je predvideno, da se ta prvič oceni do 36 mesecev po roku za prenos in nato najpozneje vsakih pet let. Tudi države članice, ponudnike storitev, socialne partnerje in druge zainteresirane strani bi se pozvalo, naj ocenijo delovanje pobude. Upoštevali se bodo posebni kazalniki, ki omogočajo oceno učinkov Direktive, kot so število ponudnikov storitev, ki uporablja evropsko storitveno e-izkaznico, njihove izkušnje v zvezi z upravnim bremenom, hitrost uporabljenih postopkov oziroma število izmenjav informacij med državami članicami.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Pri tem predlogu niso potrebni obrazložitveni dokumenti za prenos vseh določb v nacionalno zakonodajo. Vendar bo Komisija predložila smernice o uporabi vseh delovnih postopkov in upravnih zmogljivosti na podlagi predlagane uredbe o uvedbi evropske storitvene e-izkaznice. Take smernice bo predložila, ko bodo pripravljeni vsi potrebni delegirani in izvedbeni akti, predvideni na podlagi te direktive in predlagane uredbe.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog sestavljajo naslednje določbe:

V členu 1 je naveden predmet urejanja, kot je določitev pravnega in operativnega okvira evropske storitvene e-izkaznice, ki jo je uvedla Uredba ... [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] …, in določena so pravila, ki urejajo začetek opravljanja in opravljanje storitvenih dejavnosti imetnikov e-izkaznice.

Člen 2 določa področje uporabe te direktive, in sicer z vključitvijo poslovnih in gradbenih storitev, navedenih v prilogi k Direktivi. Navedena priloga izključuje dejavnosti, ki so v celoti ali delno izključene na podlagi Direktive 2006/123/ES.

Podobno kot v Direktivi 2006/123/ES je v njem navedeno še, da ta direktiva ne vpliva na opredelitev ali organizacijo storitev splošnega gospodarskega pomena ali predpise, ki jih ureja konkurenčno pravo. Prav tako ne vpliva na kulturno ali jezikovno raznolikost ali pluralnost medijev. Nazadnje, Direktiva tudi ne vpliva na določbe splošnega kazenskega prava, delovnega prava, davčne zakonodaje ali zakonodaje o socialni varnosti.

Tako kot v Direktivi 2006/123/ES je pojasnjeno, da se ta direktiva ne uporablja v primeru nasprotij z drugimi akti Unije, ki urejajo posebne vidike začetka opravljanja ali opravljanja storitvene dejavnosti na posebnih področjih ali za posebne poklice. V njem je poudarjeno še, da ta direktiva ne posega v Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU v zvezi z napotitvijo delavcev.

Člen 3 uvaja zadevne opredelitve za Direktivo.

V členu 4 je pojasnjena dokazna vrednost evropske storitvene e-izkaznice v vsej Uniji v zvezi z ustanovitvijo ponudnika v matični državi članici, iz katere širi dejavnost čez mejo z uporabo e-izkaznice.

V členu 5 so podrobno pojasnjeni učinki evropske storitvene e-izkaznice kot dokazila o zmožnosti imetnika e-izkaznice, da opravlja storitve na ozemlju države članice gostiteljice, in sicer začasno ali prek podružnice, agencije ali urada v navedeni državi članici. Po izdaji e-izkaznice država članica gostiteljica od imetnika e-izkaznice ne sme zahtevati skladnosti s sistemi predhodnih dovoljenj in predhodnih prijav na podlagi svoje nacionalne zakonodaje, povezanimi z opravljanjem storitev; v ta namen se bodo med postopkom za izdajo evropske storitvene e-izkaznice opravile predhodne kontrole. Vendar v postopek za izdajo evropske storitvene e-izkaznice ni mogoče vključiti predhodnih kontrol, ki so zelo zapletene ali vključujejo izbor med drugimi podjetji. Za imetnike e-izkaznice in druge ponudnike storitev so vzpostavljene naknadne kontrole.

Člen 6 določa obveznost organov v vseh državah članicah, da v okviru vseh postopkov ali formalnosti zahtevajo predložitev informacij, vendar od imetnikov e-izkaznice ne zahtevajo predložitve informacij, ki so že zajete v evropski storitveni e-izkaznici.

Člen 7 določa, da veljavnost evropske storitvene e-izkaznice ni časovno omejena, razen če se začasno prekliče, razveljavi ali prekliče, in da velja na celotnem ozemlju države članice gostiteljice. Dovoljenja za dodatne podružnice, agencije ali urade veljajo, če jih omogoča Direktiva 2006/123/ES.

Člen 8 določa, da je treba zahtevek za e-izkaznico vložiti pri organu matične države članice za usklajevanje.

Člen 9 iz upravičenosti do vložitve zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico izključuje tiste ponudnike storitev, za katere je že bila izdana evropska poklicna izkaznica.

Člen 10 ščiti pravico držav članic, da v skladu z Direktivo 2006/123/ES uveljavljajo navedene pomembne razloge, ki se nanašajo na javni interes.

V členu 11 so opisane naloge preverjanja in izpolnjevanja zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico, ki jih mora organ za usklajevanje v matični državi članici opraviti, preden tak zahtevek posreduje organu za usklajevanje v državi članici gostiteljici. Vključuje tudi pravna sredstva v zvezi z ukrepanjem ali neukrepanjem organa matične države članice za usklajevanje.

V členu 12 so opisani postopkovni koraki za izdajo evropske storitvene e-izkaznice za začasno čezmejno opravljanje storitev. Organ za usklajevanje po odobritvi začetka opravljanja dejavnosti gostujočega ponudnika obvesti o zahtevah, ki veljajo v državi članici gostiteljici, ali o utemeljeni odločitvi države članice gostiteljice, da nasprotuje izdaji e-izkaznice, ta odločitev pa je za organ matične države članice za usklajevanje zavezujoča. Če država članica gostiteljica obvestila o nasprotovanju ne predloži najpozneje v dveh tednih, se ji pošlje opozorilo in na voljo ima dva dodatna tedna, da se odzove. Ob koncu tega obdobja se e-izkaznica izda z izrecnim ali tihim soglasjem. Ta določba vključuje pravico do uveljavljanja pravnega sredstva zoper odločitve organov za usklajevanje matične države članice ali države članice gostiteljice.

V členu 13 so opisani postopkovni koraki za izdajo evropske storitvene e-izkaznice za opravljanje storitev prek ustanovitve v obliki podružnic, agencij ali uradov. Organ države članice gostiteljice za usklajevanje vložnika obvesti o zahtevah, ki jih je za začetek opravljanja storitev treba izpolniti na ozemlju zadevne države. Vložnik mora dokazati potrebno skladnost. Če organ države članice gostiteljice za usklajevanje po primerno predpisanem postopku z vložnikom in kljub opozorilu na potrebo po odzivu ne sprejme odločitve, se e-izkaznica izda. Ta določba vključuje pravico do uveljavljanja pravnega sredstva zoper odločitve organov za usklajevanje matične države članice ali države članice gostiteljice.

Člen 14 uvaja načelo „samo enkrat“ na nacionalni ravni, v skladu s katerim vložniku zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico ni treba znova predložiti informacij in dokumentov, ki jih organi matične države članice že imajo.

V členu 15 so navedeni dogodki, ki se zgodijo v državi članici gostiteljici, zaradi katerih je treba začasno preklicati ali razveljaviti evropsko storitveno e-izkaznico.

V členu 16 so navedeni dogodki, ki se zgodijo v matični državi članici, zaradi katerih je treba začasno preklicati ali razveljaviti vse evropske storitvene e-izkaznice, ki so bile predhodno izdane ponudniku storitev in za zadevno storitveno dejavnost.

Člen 17 določa vlogo matične države članice in države članice gostiteljice pri začasnem preklicu, razveljavitvi ali, na zahtevo imetnika e-izkaznice, preklicu evropskih storitvenih e-izkaznic. Uvaja postopek posvetovanja za zadevne imetnike e-izkaznic.

Člen 18 ureja izvajanje pooblastila Komisije, kot je določeno v členih 12 in 13.

Člen 19 določa, da Komisiji pri sprejetju izvedbenih aktov in ustreznega postopka pomaga odbor v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Člena 20 in 21 Komisiji nalagata obveznosti spremljanja in pregleda učinka te direktive.

Člen 22 obravnava prenos in uporabo določb te direktive. Predvideni datumi so enaki datumom, predvidenim za predlagano uredbo o uvedbi evropske storitvene e-izkaznice.

2016/0402 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pravnem in operativnem okviru evropske storitvene e-izkaznice, ki jo je uvedla Uredba ... [uredba o evropski storitveni e-izkaznici]

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 53(1) in člena 62 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 15 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 16 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ponudnikom storitev zagotavlja svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev v državah članicah.

(2)Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta 17 opredeljuje splošne določbe za olajšanje uresničevanja svobode ustanavljanja za ponudnike storitev in prostega pretoka storitev. Med drugim določa, da bi morale države članice zagotoviti upravno poenostavitev, kot so nudenje elektronskih postopkov prek enotnih kontaktnih točk, poenostavitev obstoječih postopkov in potrebe po overjenih dokumentih ter čim boljša uporaba sistema tihe odobritve. Direktiva določa tudi okvir, ki spodbuja svobodo začasnega opravljanja storitev v drugi državi članici.

(3)Države članice morajo v skladu z Direktivo 2006/123/ES vzpostaviti in redno posodabljati enotne kontaktne točke, kjer lahko ponudnik storitev, ki želi ustanoviti sedež ali opravljati storitve, najde vse ustrezne informacije o zahtevah, ki jih je treba izpolniti, in elektronskih postopkih v zvezi z vsemi formalnostmi, dovoljenji in prijavami, ki jih je treba urediti. Vendar se ponudniki storitev še vedno spopadajo z dragimi izzivi glede informacij in težavami pri upoštevanju nacionalnih postopkov na daljavo, zlasti kar zadeva zahteve, povezane s sektorjem. Sodelovanje med organi držav članic bi moralo načeloma potekati prek informacijskega sistema za notranji trg, informacijske platforme, ki je na podlagi navedene direktive na voljo za čezmejno izmenjavo informacij in medsebojno pomoč. Čeprav imajo organi včasih pomisleke glede zakonite ustanovitve ponudnika v drugi državi članici, možnosti za sodelovanje, ki se trenutno zagotavljajo v informacijskem sistemu za notranji trg, niso popolnoma izkoriščene. Pri urejanju formalnosti v zvezi z dovoljenji in prijavami je pogosto treba predložiti dokumente v papirni obliki in jih prevesti, kar je povezano z velikimi stroški. Informacije o teh ovirah niso na voljo na spletu ali pa so skromne, nepopolne in razpršene ter jih je težko razlagati v zvezi s posameznimi okoliščinami ponudnika, ki širi dejavnost čez mejo, saj se nacionalni predpisi pogosto nanašajo le na domače primere. Ponudniki storitev pogosto tvegajo, da bodo morali ponovno predložiti informacije in dokumente.

(4)Veljajo zahteve, zaradi katerih je širitev poslovanja ponudnikov storitev na notranjem trgu obremenjujoča in neprivlačna, kot so številni in različni sistemi dovoljenj pri različnih organih, ki v zvezi z ustanovitvijo ne dosegajo vzajemnega priznavanja pogojev, predhodno izpolnjenih v drugih državah članicah ali v zvezi z začasnim čezmejnim opravljanjem storitev uvajajo nesorazmerne ali neutemeljene omejitve. Zato imajo ponudniki storitev pri opravljanju dejavnosti čez mejo večkratne in nesorazmerne stroške zaradi zagotavljanja skladnosti.

(5)Čezmejna trgovina in čezmejne naložbe v nekaterih poslovnih in gradbenih storitvah so zelo skromne in kažejo možnosti za boljše povezovanje trgov storitev s precejšnjimi negativnimi posledicami za preostalo gospodarstvo. Posledica teh slabih rezultatov je, da možnosti za večjo rast in več delovnih mest na enotnem trgu niso v celoti izkoriščene.

(6)Cilj te direktive je olajšati ustanavljanje in prosti pretok storitev na enotnem trgu z nadaljnjim razvojem in izvajanjem splošnih načel pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja čezmejnih storitev iz člena 49 oziroma 56 PDEU ter Direktive 2006/123/ES. Temeljiti bi morala na členu 53(1) PDEU o svobodi ustanavljanja in začetka opravljanja samozaposlitvenih dejavnosti ter členu 62 PDEU, na podlagi katerega navedena določba velja za storitve.

(7)Da bi se olajšala začetek in opravljanje storitvenih dejavnosti, ta direktiva temelji na Direktivi 2006/123/ES, vendar nikakor ne spreminja njenih pravil. Področje uporabe te direktive je še bolj omejeno kot področje uporabe iz direktive o storitvah. Posebej je usmerjeno v sektorja poslovnih in gradbenih storitev, v katerih so še vedno številne ovire za čezmejne dejavnosti. Poleg tega so čezmejna trgovina ter naložbe v gradbeništvu in raznih poslovnih storitvah skromne, rast produktivnosti v obeh sektorjih pa je v zadnjem desetletju zelo majhna.

(8)Vse zadeve, dejavnosti in področja, ki niso vključeni v področje uporabe Direktive 2006/123/ES, bi morali biti izključeni iz področja uporabe te direktive. Ta direktiva zlasti ne vpliva na zadeve, dejavnosti in področja, kot so tisti, ki izvirajo iz davčne zakonodaje, zakonodaje o socialni varnosti in delovnega prava, vključno z vsemi pravnimi ali pogodbenimi določbami, ki se nanašajo na pogoje zaposlovanja, delovne pogoje, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu, ter razmerje med delodajalci in delojemalci. Ta direktiva tudi ne posega v zakonodajo o socialni varnosti držav članic. Prav tako ne posega v nobeno določbo, ki izvira iz konkurenčnega prava, niti v nobeno pravilo o pravu ali jurisdikciji, ki se uporablja v skladu z mednarodnim zasebnim pravom.

(9)Zaradi skladnosti bi bilo treba morebitna neskladja med to direktivo in drugimi akti EU, ki urejajo posebne vidike začetka opravljanja ali opravljanja storitvene dejavnosti na posebnem področju z uporabo navedenih drugih aktov odpraviti v skladu s členom 3 Direktive 2006/123/ES za neskladja med navedeno direktivo in takimi akti. Zato se določbe te direktive ne smejo uporabljati za upravičevanje sistemov predhodnih dovoljenj, sistemov predhodnih prijav ali zahtev glede ustanavljanja, ki jih prepovedujejo drugi akti EU, ki urejajo posebne vidike začetka opravljanja ali opravljanja storitvene dejavnosti na posebnem področju, kot je Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta 18 . Zato ta direktiva tudi nikakor ne vpliva na obveznosti, ki bi jih morali ponudniki storitev spoštovati v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta 19 in Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta 20 .

(10)V tej direktivi je pojasnjeno, pod katerimi pogoji imajo zadevni ponudniki storitev lahko korist od evropske storitvene e-izkaznice, ki jo je uvedla Uredba … [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] …, kakšna bi morala biti vloga matične države članice in države članice gostiteljice ter katere ukrepe matične države članice bi morala sprejeti država članica gostiteljica. Evropska storitvena e-izkaznica je prostovoljni instrument za ponudnike storitev.

(11)Ta direktiva vključuje tudi okvir za veljavnost ter razloge za začasni preklic ali razveljavitev evropske storitvene e-izkaznice v vsej Evropski uniji. Kadar ponudnik storitev ne more še naprej zakonito opravljati storitev čez meje, zaradi česar je sploh vložil zahtevek za e-izkaznico, bi bilo treba zadevno e-izkaznico začasno preklicati ali razveljaviti, kar je primerno.

(12)Glavni cilj evropske storitvene e-izkaznice je uvedba enotnega in poenostavljenega postopka za ponudnike storitev, ki želijo opravljanje storitev razširiti čez meje notranjega trga. E-izkaznica je elektronsko potrdilo, ki potrjuje, da je ponudnik storitev zakonito ustanovljen v državi članici (matični državi članici). Države članice gostiteljice, v katere želi ponudnik storitev razširiti svoje poslovanje, zato za imetnike e-izkaznice poleg tega ne bi smele uporabljati svojih sistemov predhodnih dovoljenj ali prijav, ki so na podlagi nacionalne zakonodaje vzpostavljeni za nadzor začetka opravljanja ali opravljanja storitvenih dejavnosti, kar se preveri že pred izdajo evropske storitvene e-izkaznice.

(13)Cilj postopka, ki ga uvaja ta direktiva, je izvajanje splošnih pravil in načel Direktive 2006/123/ES v okviru čezmejne ustanovitve in začasnega opravljanja nekaterih storitev.

(14)Nekatere zahteve in z njimi povezana dovoljenja in prijave, ki jih ureja Direktiva 2006/123/ES, v okviru izdaje evropske storitvene e-izkaznice ne bi smele biti predmet preverjanj, ki jih zaradi njihove zapletenosti ali vključenosti tretjih akterjev ni mogoče ustrezno vključiti v enotni postopkovni delovni proces za evropsko storitveno e-izkaznico. To velja za postopke izbora za izdajo dovoljenj, ki so številčno omejena, in kontrolo na lokacijo vezanih pogojev, ne glede na to, ali gre za lokacijo dejanskega opravljanja storitev ali lokacijo, kjer ponudnik začne opravljati svoje dejavnosti. Podobno evropska storitvena e-izkaznica ni primerna za vključitev postopkov izbora za izvajanje javnih naročil, projektnih natečajev ali koncesij.

(15)Poleg tega bi morale kontrole, ki se uporabljajo za ponudnike storitev in so že zajete v drugi horizontalni zakonodaji EU, ostati izključene. To velja za zahteve in kontrole, povezane s priznavanjem poklicnih kvalifikacij na podlagi Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta 21 , čeprav so navedene v zakonodaji za posamezne sektorje.

(16)Poleg tega postopek za evropsko storitveno e-izkaznico, ki naj bi obravnaval zadeve, povezane s posameznim sektorjem v okviru Direktive 2006/123/ES, ne bi smel zajemati zahtev, da morajo ponudniki storitev, ki so družbe z omejeno odgovornostjo, razkriti nekatere informacije o družbi v skladu z Direktivo 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta 22 in Direktivo Sveta 89/666/EGS 23 ter morebitnih zahtev ali kontrol, ki jih nalagajo nacionalni predpisi o registraciji podružnic družb, registriranih v drugi državi članici na podlagi prava družb.

(17)Evropska storitvena e-izkaznica zagotavlja več prednosti. Omogoča dokaz o zakoniti ustanovitvi v matični državi članici. Dokler je evropska storitvena e-izkaznica veljavna, bi morala biti v vsej EU veljavno dokazilo o zakoniti ustanovitvi v matični državi članici za storitve, ki jih e-izkaznica zajema. Tako dokazilo bi moralo biti sprejeto tudi na vseh ravneh in upravnih oddelkih javne uprave v okviru matične države. Veljavna evropska storitvena e-izkaznica vključuje informacije, ki se pogosto zahtevajo v različnih okvirih, kot so kontrole, ki se izvajajo med opravljanjem storitev ali po njem, oddaja javnega naročila, projektni natečaj ali koncesija, ustanovitev odvisnih podjetij ali registracija podružnic na podlagi prava družb in registracija ponudnika storitev v okviru shem obveznega socialnega zavarovanja. Ker so navedene informacije že na voljo na veljavni evropski storitveni e-izkaznici, organi države članice teh informacij od imetnikov e-izkaznice ne bi smeli zahtevati za te druge namene.

(18)Poleg tega države članice pred opravljanjem storitev od imetnikov evropske storitvene e-izkaznice ne bi smele zahtevati skladnosti s sistemi dovoljenj ali prijav, povezanih z opravljanjem storitev. Države članice po začetku opravljanja storitev v državi članici gostiteljici ne bi smele v celoti ali delno ponavljati kontrol, ki so se predhodno opravile v okviru izdaje evropske storitvene e-izkaznice. Sistemi dovoljenj ali prijav, kot so tisti, ki izvirajo iz davčne zakonodaje, zakonodaje o socialni varnosti in delovnega prava, se uporabljajo še naprej, saj so take zadeve izključene iz področja uporabe te direktive. Naknadna preverjanja, inšpekcijski pregledi in preiskave, ki jih začnejo pristojni organi, bi morali biti še naprej dopustni za kontrolo opravljanja storitev v skladu z veljavnim pravom EU. Če se v okviru takih kontrol odkrijejo resne kršitve zahtev, ki veljajo v državi članici gostiteljici, bi se lahko zaradi tega evropska storitvena e-izkaznica začasno preklicala ali razveljavila.

(19)Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 24 je uvedla zakonodajni okvir za evropsko poklicno izkaznico, ki naj bi strokovnjakom, ki pridobijo to pravico, omogočila opravljanje poklica, ki so ga predhodno opravljali v (matični) državi članici, v drugi državi članici (gostiteljici), in sicer začasno ali prek sekundarnega sedeža. Evropska storitvena e-izkaznica kot postopek, namenjen številnim storitvam, ki ne obravnava vprašanj, povezanih s poklicnimi kvalifikacijami, se zato ne bi smela uporabljati za tiste storitve, za katere se je uvedla posebna evropska poklicna izkaznica, razen če se zahteve za posamezni sektor in njihove kontrole, ki niso povezane s priznanjem poklicnih kvalifikacij, še naprej uporabljajo za sekundarni sedež za opravljanje določenega poklica.

(20)Za združitev ukrepov in odločitev v državi članici ter olajšanje sodelovanja med pristojnimi organi v matični državi članici in državi članici gostiteljici, bi morala biti organa za usklajevanje matične države članice in države članice gostiteljice končno odgovorna za obravnavanje zadev, povezanih z evropsko storitveno e-izkaznico, in torej usklajevati vložek različnih pristojnih nacionalnih organov in delovati kot kontaktna točka z ustreznimi organi v drugih državah članicah. Zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico bi bilo zato treba predložiti organu matične države članice za usklajevanje.

(21)Obstajata dve vrsti evropske storitvene e-izkaznice, ki sta na voljo ponudnikom storitev: po preprostejšem postopku za začasno čezmejno opravljanje storitev v drugih državah članicah, v okviru katerega se preveri njihov predhodni sedež v matični državi članici in ki državi članici gostiteljici nasprotovanje začasnemu opravljanju čezmejnih storitev omogoča le zaradi pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes, in po zahtevnejšem postopku, ki državam članicam gostiteljicam omogoča nadzor nad gospodarsko dejavnostjo na njihovem ozemlju za nedoločen čas prek sekundarnega sedeža v obliki podružnic, agencij ali uradov, da se s poenostavljenim delovnim procesom zagotovi ustrezno in hitro vzajemno priznanje.

(22)Evropska storitvena e-izkaznica je na voljo ponudnikom, ki predhodno opravljajo dejavnost v državi članici. Odvisne družbe družb iz tretjih držav bi morale imeti možnost, da vložijo zahtevek za e-izkaznico, podružnice, agencije ali uradi takih družb pa ne bi smeli imeti te možnosti v skladu s členom 48 PDEU, na podlagi katerega imajo svobodo do ustanavljanja in prostega pretoka storitev le družbe in podjetja, ki so ustanovljeni v skladu z zakoni države članice in imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Uniji.

(23)Evropska storitvena e-izkaznica za sekundarni sedež bi morala omogočiti, da se storitve v državi članici gostiteljici opravljajo prek podružnic in agencij ter vseh oblik uradov na njenem ozemlju. Vendar za namene evropske storitvene e-izkaznice sekundarni sedež ne bi smel vključevati opravljanja storitev v državi članici gostiteljici prek odvisnih družb s sedežem v matični državi članici. Odvisna družba je ločen pravni subjekt, zato so potrebne zahtevnejše kontrole kot tiste v zvezi z opravljanjem storitev prek podružnice, agencije ali urada, ki niso ločene pravne osebe. Postopek za evropsko storitveno e-izkaznico ni primeren za vključitev navedenih zahtevnih kontrol.

(24)Organ matične države članice za usklajevanje bi moral zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico ob prejetju dopolniti in potrditi njegovo vsebino, da ta natančno dokazuje zakonito ustanovitev ponudnika v njegovi matični državi članici in opisuje njegove okoliščine tako, da bodo organi države članice gostiteljice lahko izvedli svoje kontrole. Zaradi neukrepanja vložnika bi bilo treba postopek prekiniti, zaradi neukrepanja organov matične države članice pa bi bilo treba uveljaviti pravna sredstva.

(25)Da se zagotovi enotno izvajanje te direktive v zvezi s tehničnimi vidiki obravnave in obdelave zahtevkov za evropsko storitveno e-izkaznico, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 25 . S temi izvedbenimi pravili bi bilo treba določiti samodejni preklic zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico, če je zadevni postopek daljše časovno obdobje začasno prekinjen zaradi neukrepanja vložnika.

(26)Organ države članice gostiteljice za usklajevanje bi moral pojasniti, katere zahteve veljajo za gostujočega ponudnika storitev, ob upoštevanju, da je ta že ustanovljen v drugi državi članici. Zagotoviti bi moral, da je ponudnik seznanjen z zahtevami, ki urejajo opravljanje storitev v državah članicah gostiteljicah, vključno s tistimi, ki veljajo po pridobitvi evropske storitvene e-izkaznice. Kar zadeva ustanovitev, tj. opravljanje storitev prek podružnic, agencij ali uradov, organ države članice gostiteljice za usklajevanje veljavne zahteve opredeli z drugačnim namenom: navede zahteve, za katere mora gostujoči ponudnik storitev pred izdajo e-izkaznice dokazati, da jih izpolnjuje.

(27)Če država članica gostiteljica na svoji enotni kontaktni točki zagotovi celovito in posodobljeno zbirko informacij, se lahko njen organ za usklajevanje preprosto sklicuje na zadevno spletno stran, na kateri je mogoče pridobiti informacije v okviru postopka za evropsko storitveno e-izkaznico.

(28)Evropska storitvena e-izkaznica ne bi smela spreminjati sedanjega regulativnega okvira na podlagi Direktive 2006/123/ES in druge zadevne zakonodaje EU, ki določata temeljne pogoje, ki jih mora ponudnik storitev izpolniti ob začetku opravljanja storitev v državi članici gostiteljici. Zato bi bilo treba državam članicam gostiteljicam v skladu z veljavnim pravom EU omogočiti, da upoštevajo skladnost gostujočih ponudnikov s svojimi zahtevami, preden jim dovolijo opravljanje storitev na svojem ozemlju. Postopek za izdajo evropske storitvene e-izkaznice bi se zato moral šteti za ustrezen nadzor, ki ga država članica gostiteljica izvaja v primeru začasnega čezmejnega opravljanja storitev in ustanovitve.

(29)Člen 16 Direktive 2006/123/ES dovoljuje zahteve glede splošnega vidika storitev, zajetih v tej direktivi, zato bi morale imeti države članice gostiteljice v primeru začasnega čezmejnega opravljanja storitev možnost, da nasprotujejo izdaji evropske storitvene e-izkaznice v matični državi članici v tistih primerih, ko se na podlagi okoliščin vložnika lahko domneva o dejanskih in dovolj resnih grožnjah javnim interesom, povezanim z javnim redom, javno varnostjo, javnim zdravjem ali varstvom okolja, na način, ki ga z zahtevami in kontrolami, ki veljajo po začetku opravljanja storitev, ni mogoče ustrezno in zadostno obravnavati. To bi moralo veljati, kadar je vzpostavljen sistem predhodnih dovoljenj ali predhodnih prijav za začasno opravljanje zadevnih storitev, ki je sorazmerno utemeljena podlagi enega od navedenih štirih pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes in so določeni v členu 16 Direktive 2006/123/ES, ter kadar pogojev za izdajo navedenega predhodnega dovoljenja, ki jih vložnik izpolnjuje v matični državi članici, ni mogoče šteti za enakovredne tistim, ki se zahtevajo v državi članici gostiteljici. Možnosti in posebne pravice držav članic gostiteljic na podlagi člena 16 Direktive 2006/123/ES veljajo v okviru izdaje evropske storitvene e-izkaznice.

(30)Informacijski sistem za notranji trg bi moral Komisiji omogočiti, da se seznani z nasprotovanjem, ki ga države članice gostiteljice izrazijo pred postopki za izdajo evropske storitvene e-izkaznice za začasno opravljanje čezmejnih storitev v okviru predhodnih sistemov dovoljenj ali prijav, ki bi jih bilo prav tako treba predhodno priglasiti na podlagi Direktive ... [prihodnja direktiva o priglasitvi] ... Komisija lahko te informacije o učinkoviti uporabi priglašenih sistemov dovoljenj uporabi za uvedbo katerega koli ukrepa izvrševanja ali začetek katerega koli poizvedovanja. To ne posega v pravice vložnikov, da službam Komisije predložijo pritožbo o domnevni morebitni kršitvi prava EU z zadevnim ugovorom.

(31)Države članice gostiteljice bi morale imeti v primeru ustanovitve možnost, da vložnikom zahtevka za e-izkaznico postavijo lastne zahteve, ki so nediskriminatorne, utemeljene s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, in sorazmerne v skladu z Direktivo 2006/123/ES in drugo zadevno zakonodajo EU. Upoštevati bi bilo treba zakonodajo EU za posamezne sektorje, ki ureja nekatere storitve, zajete v tej direktivi, kot so storitve potovalnih agencij na podlagi Direktive (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta 26 in namestitev elementov stavb, povezanih z energijo, na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta 27 , če se kontrole ne nanašajo na priznanje poklicnih kvalifikacij v okviru Direktive 2005/36/ES.

(32)Enakovrednost zahtev države članice gostiteljice in zahtev matične države članice, ki jih je vložnik že izpolnil, bi morala biti sestavni del te presoje. Da se olajša presoja enakovrednosti zahtev v matični državi članici in državi članici gostiteljici, bi moral imeti vložnik, kadar organ države članice gostiteljice izrazi namero o zavrnitvi e-izkaznice v zvezi z ustanovitvijo, še eno možnost, da dokaže izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v sistemu predhodnih dovoljenj ali predhodnih prijav, na podlagi katerih nameravajo organi držav članic gostiteljic zavrniti izdajo e-izkaznice, vključno z zahtevami, ki za vložnika veljajo v matični državi članici in ki jih štejejo za enakovredne.

(33)Države članice gostiteljice bi morale imeti možnost, da pred izdajo evropske storitvene e-izkaznice od matične države članice zahtevajo pojasnila ali dodatne informacije, ki so pomembne za presojo, ali obstaja utemeljena in sorazmerna potreba po nasprotovanju temu, da vložnik na njihovem ozemlju začasno opravlja storitve, v primeru ustanovitve pa za presojo, koliko njihovih regulativnih vprašanj je že ustrezno odpravljenih, ker vložnik izpolnjuje zahteve matične države članice. Pričakuje se, da bodo države članice sčasoma bolje spoznale svoje zadevne regulativne okvire v sektorjih, ki jih zajema e-izkaznica, kar bi moralo okrepiti vzajemno zaupanje in torej omogočiti hitrejšo presojo, kar bo koristilo vložnikom.

(34)Da se določi postopek za zahtevanje takih informacij, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za določitev postopkovnega delovnega procesa in njegovega učinka na veljavne roke za sprejetje odločitev v okviru izdaje evropske storitvene e-izkaznice. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(35)Država članica gostiteljica ne bi smela več preverjati, ali je vložnik zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico zakonito ustanovljen v drugi državi članici. Prav tako ne bi smela dvomiti o verodostojnosti in veljavnosti podatkov in dokumentov, vključenih v zahtevek, po tem ko jih potrdi organ za usklajevanje matične države članice. Po drugi strani organ matične države članice za usklajevanje ne bi smel ugotavljati, ali izdaja evropsko storitveno e-izkaznico za začasno čezmejno opravljanje storitev na podlagi zahtev države članice gostiteljice, ki jih ponudnik izpolnjuje, ampak bi moral le presoditi, ali je vložnik ob sprejetju odločitve o izdaji zakonito ustanovljen na ozemlju matične države članice za opravljanje zadevne storitve.

(36)Zoper zadevne ukrepe in odločitve organov za usklajevanje, ki sodelujejo v postopku za izdajo evropske storitvene e-izkaznice v matični državi članici in državi članici gostiteljici, bi moralo biti mogoče uporabiti pravna sredstva v skladu z nacionalno zakonodajo. Med ta sredstva bi morala spadati ustrezna pravna sredstva za primere, ko organ matične države članice za usklajevanje ne ukrepa v skladu s postopkom za izdajo e-izkaznice.

(37)Država članica gostiteljica bi morala imeti pred izdajo evropske storitvene e-izkaznice možnost, da izrazi utemeljene politične pomisleke. Kljub temu bi bilo treba zaradi omogočanja poenostavljenega in hitrega postopka pri izdaji evropske storitvene e-izkaznice upoštevati načelo tihe odobritve. To je splošno načelo, ki se je uvedlo na podlagi Direktive 2006/123/ES. Z opozorilom o bližnji tihi odobritvi in podaljšanjem veljavnih rokov za dva dodatna tedna naj bi bilo zagotovljeno, da ima država članica gostiteljica na voljo dovolj časa in sredstev za proučitev zahtevkov za evropsko storitveno e-izkaznico. Samodejne izdaje evropske storitvene e-izkaznice ne bi smelo ovirati niti pomanjkanje informacij države članice gostiteljice o veljavnih zahtevah.

(38)Od ponudnikov storitev se ne bi smelo zahtevati, naj predložijo informacije in dokumente, ki jih že imajo drugi organi v matični državi članici, ne glede na upravne ravni ali oddelke. To bi moralo veljati tudi, kadar lahko uprava matične države članice informacije in dokumente pridobi od drugih držav članic zaradi medsebojne povezanosti nacionalnih registrov (npr. centralnih ali trgovinskih registrov ali registrov podjetij v skladu z Direktivo 2009/101/ES ali registrov insolventnosti na podlagi Uredbe (EU) št. 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta 28 ). Kadar se obdelujejo osebni podatki na podlagi te direktive, bi bilo treba vedno upoštevati pravila o varstvu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta 29 [, Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 30 ] in nacionalne zakonodaje.

(39)Ponudniku storitev bi bilo treba omogočiti, da zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico vloži v matični državi članici in da država članica gostiteljica navedeni zahtevek v zvezi z veljavnimi pogoji za opravljanje storitev prek podružnice na ozemlju navedene države članice gostiteljice prouči, preden mora vložnik vložiti zahtevek za registracijo prihodnje podružnice v navedeni državi članici gostiteljici. Tako bo vložnik seznanjen s pogoji, ki veljajo za posameznimi sektor, in prepričan, da jih po mnenju države članice gostiteljice ustrezno izpolnjuje, preden bo porabil čas in sredstva za zahtevanje registracije podružnice v navedeni državi članici gostiteljici za namene prava družb. Hkrati bo moral vložnik spoštovati nacionalne predpise o registraciji podružnic na podlagi prava družb, da bo lahko opravljal storitve prek take podružnice v skladu s pravom EU.

(40)Evropska storitvena e-izkaznica bi morala omogočiti opravljanje storitev na celotnem ozemlju države članice gostiteljice. Ponudniku storitev, ki je ustanovil sedež v državi članici v obliki podružnice, agencije ali urada, naj načeloma ne bi bilo treba vložiti zahtevka za dodatno e-izkaznico, da bi lahko v tej državi prek dodatnih podružnic, agencij oziroma uradov v zadevni državi razširil opravljanje storitev, ki jih že zajema obstoječa e-izkaznica. Vendar je zahteva za pridobitev dovoljenj za vsako posamezno podružnico, agencijo ali urad lahko utemeljena s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, kakor je izrecno navedeno v Direktivi 2006/123/ES. V tem primeru bi morali ponudniki storitev še naprej imeti možnost, da razširijo poslovanje v tej državi s pridobitvijo navedenih dovoljenj na podlagi nacionalne zakonodaje ali z vložitvijo zahtevkov za dodatne evropske storitvene e-izkaznice za vsako dodatno podružnico, agencijo oziroma urad.

(41)Ta direktiva ne bi smela posegati v razdelitev regionalnih ali lokalnih pristojnosti v državah članicah, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. Kljub temu bo za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive morda potrebno upravno sodelovanje med nacionalnimi organi v natančno določenih časovnih okvirih. Da bi se državam članicam pomagalo pri izpolnjevanju njihovih obveznosti in ob upoštevanju decentralizirane strukture številnih držav, bi se lahko informacijski sistem za notranji trg uporabil kot orodje za učinkovito izmenjavo informacij in medsebojno pomoč med pristojnimi organi države članice, brez poseganja v druge rešitve, ki jih vzpostavijo države članice.

(42)Evropska storitvena e-izkaznica bi morala veljati nedoločen čas in, kar zadeva začasno opravljanje čezmejnih storitev, brez poseganja v učinke odstopanj za posamezne primere v skladu z Direktivo 2006/123/ES.

(43)Vendar bi moral organ za usklajevanje, ki je izdal evropsko storitveno e-izkaznico, to začasno preklicati, če se ponudniku storitev prepove opravljanje zadevne storitve. Začasni preklic bi moral trajati tako dolgo kot prepoved. Organ za usklajevanje, ki je izdal evropsko storitveno e-izkaznico, bi jo moral razveljaviti, če pogoji za njeno izdajo ali nadaljnjo veljavnost kot dokaz o zakonitosti opravljanja storitve v državi članici gostiteljici niso več izpolnjeni. Na podlagi končne odločitve, s katero se ugotovi, da se je imetnik e-izkaznice napačno predstavljal kot ponudnik storitev in da se na podlagi nacionalne zakonodaje matične države članice ali države članice gostiteljice šteje za delavca, bi bilo treba razveljaviti zadevne evropske storitvene e-izkaznice. Podobno bi morali primeri goljufivih, netočnih ali ponarejenih informacij ali dokumentov, ki so se uporabili v okviru izdaje evropske storitvene e-izkaznice, vplivati na veljavnost e-izkaznice.

(44)V okviru upravnega sodelovanja med organi matične države članice in države članice gostiteljice bi bilo treba zagotoviti upoštevanje pogojev za veljavnost predhodno izdane evropske storitvene e-izkaznice. Za dodatno zagotovitev, da nobena evropska storitvena e-izkaznica v nobenem trenutku ne predstavlja napačno položaja njenega imetnika, bi morali njen imetnik in pristojni organi organ za usklajevanje, ki je e-izkaznico izdal, obvestiti o spremembah položaja imetnika, ki bi lahko vplivale na veljavnost e-izkaznice.

(45)Pristojni organ za usklajevanje bi se moral v vsakem primeru pred sprejetjem odločitve o razveljavitvi ali začasnem preklicu e-izkaznice posvetovati z imetnikom e-izkaznice, vsaka odločitev pa bi morala biti ustrezno utemeljena in nanjo bi moralo biti mogoče vložiti pritožbo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo države članice, ki je izdala e-izkaznico. Treba bi bilo dovoliti začasne ukrepe, iz katerih je razvidno, da poteka postopek za razveljavitev ali začasni preklic evropske storitvene e-izkaznice, pri čemer bi moral biti naveden sklic na opozorila, sprožena na podlagi Direktive 2006/123/ES.

(46)Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive v zvezi s tehničnimi vidiki obdelave začasnih preklicev, razveljavitev in preklicev evropske storitvene e-izkaznice, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(47)Uporabo te direktive bi bilo treba spremljati in proučiti, da se ugotovi njen učinek na stroške širjenja poslovanja čez mejo, zlasti v zvezi s ponudniki storitev, na mnenje potrošnikov o takih ponudnikih, zlasti tistih z evropsko storitveno e-izkaznico, ter na konkurenco, cene in kakovost opravljenih storitev. Učinke določb te direktive bi bilo treba redno ocenjevati, zlasti, da se ugotovi, ali bi bilo evropsko storitveno e-izkaznico primerno uvesti za druge storitvene dejavnosti. To spremljanje se bo izvajalo v sodelovanju z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

(48)Ker države članice zaradi zapletenosti in nedoslednosti pristopov za nadzor nekaterih storitev v državah članicah ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in se ti zaradi okrepljenega upravnega sodelovanja v Uniji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom solidarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(49)Ta Direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so opredeljena zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta direktiva si z vzpostavitvijo pravnega in operativnega okvira evropske storitvene e-izkaznice in usklajevanjem nekaterih zahtev glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev za nekatere storitve prizadeva za spodbujanje pravice do ustanavljanja in pravice do opravljanja storitev v kateri koli državi članici, preprečuje morebitno diskriminacijo na podlagi državljanstva ter zagotavlja nepristranski, pravičen in razumno hiter postopek v skladu s členi 15, 21 in 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter obenem zagotavlja polno spoštovanje varstva osebnih podatkov, tudi v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 31 ter Direktivo 95/46/ES [Uredbo (EU) 2016/679], in ustrezno upošteva tveganje zlorabe pravic, kot je določeno v členu 8 oziroma 54 navedene Listine –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravni in operativni okvir evropske storitvene e-izkaznice, ki jo je uvedla Uredba … [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] ...

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta direktiva se uporablja za storitve, navedene v Prilogi.

2.Ta direktiva ne vpliva na zadeve iz člena 1(2) do (7) Direktive 2006/123/ES.

Ne uporablja se za dejavnosti in področja iz člena 2(2) in (3) Direktive 2006/123/ES.

3.Če so določbe te direktive v nasprotju z določbo drugega akta Unije, ki ureja posebne vidike začetka opravljanja ali opravljanja storitvene dejavnosti na posebnih področjih ali za posebne poklice, ima prednost določba drugega akta Unije, ki se uporablja na teh posebnih področjih ali za te posebne poklice.

Ta direktiva ne posega v pravice delavcev, obveznosti ponudnikov storitev in povezane kontrole v državah članicah iz Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU.

Člen 3
Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„matična država članica“ pomeni državo članico, na katero je ponudnik naslovil zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico;

2.„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri je ponudnik izrazil namero glede opravljanja storitev z uporabo evropske storitvene e-izkaznice;

3.„zahteva“ pomeni zahtevo, kakor je opredeljena v členu 4(7) Direktive 2006/123/ES;

4.„organ za usklajevanje“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 17 Uredbe ... [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] …;

5.„pristojni organ“ brez poseganja v tretji pododstavek člena 16(5) pomeni:

(a) pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 4(9) Direktive 2006/123/ES;

(b) pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 3(1)(d) Direktive 2005/36/ES;

(c) vsak organ ali telo, ki je odgovoren za centralni ali trgovinski register ali register podjetij v državi članici, ali

(d) vsak davčni organ v državi članici;

6.„javno naročilo“ pomeni naročilo, kakor je opredeljeno v členu 2(5) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta 32 ;

7.„projektni natečaj“ pomeni projektni natečaj, kakor je opredeljen v členu 2(21) Direktive 2014/24/ES;

8.„koncesija“ pomeni naročilo, kakor je opredeljeno v členu 5(1) Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta 33 ;

9.„sistem dovoljenj“ pomeni sistem dovoljenj, kakor je opredeljen v členu 4(6) Direktive 2006/123/ES;

10.„storitev“ pomeni storitev, kakor je opredeljena v členu 4(1) Direktive 2006/123/ES;

11.„ponudnik“ pomeni ponudnika, kakor je opredeljen v členu 4(2) Direktive 2006/123/ES;

12.„država članica ustanovitve“ pomeni državo članico ustanovitve, kakor je opredeljena v členu 4(4) Direktive 2006/123/ES;

13.„ustanovitev“ pomeni ustanovitev, kakor je opredeljena v členu 4(5) Direktive 2006/123/ES;

14.„sistem prijav“ pomeni vsak postopek, v okviru katerega mora ponudnik pristojnemu organu zagotoviti informacije ali predložiti dokumente v zvezi z začetkom opravljanja storitvene dejavnosti ali njenim izvajanjem, ne da bi navedeni organ v zvezi s tem moral sprejeti uradno ali implicirano odločitev.

POGLAVJE II
EVROPSKA STORITVENA E-IZKAZNICA

Člen 4
Evropska storitvena e-izkaznica kot dokaz o ustanovitvi

Države članice veljavno evropsko storitveno e-izkaznico sprejmejo kot dokaz, da je njen imetnik ustanovljen na ozemlju matične države članice in da je na njenem ozemlju upravičen do opravljanja storitvenih dejavnostih, ki jih zajema e-izkaznica.

Člen 5
Učinki evropske storitvene e-izkaznice v državi članici gostiteljici

1.Država članica gostiteljica za imetnika predhodno izdane evropske storitvene e-izkaznice za začasno čezmejno opravljanje storitev ne uvede nobenega sistema predhodnih dovoljenj, sistema predhodnih prijav ali zahteve glede ustanovitve kot pogoj za tako opravljanje storitev na svojem ozemlju.

2.Država članica gostiteljica za imetnika predhodno izdane evropske storitvene e-izkaznice za ustanovitev ne uvede nobenega sistema predhodnih dovoljenj ali sistema predhodnih prijav kot pogoj za ustanovitev sedeža na svojem ozemlju prek podružnice, agencije ali urada na njenem ozemlju.

3.Država članica gostiteljica za imetnike predhodno izdane evropske storitvene e-izkaznice ne uvede nobenih zahtev razen tistih iz odstavkov 1 in 2, skladnost s katerimi se je ali naj bi se preverila na podlagi členov od 11 do 13.

4.Odstavki 1, 2 in 3 ne vplivajo na:

(i) zahteve, ki se za ponudnike uvedejo v okviru postopkov izbora kandidatov za sisteme dovoljenj, ki so številčno omejeni v skladu s pravom EU;

(ii) zahteve in druge obveznosti, prepovedi, pogoje ali omejitve, ki se za ponudnike uvedejo v okviru postopkov izbora kandidatov za opravljanje storitev na podlagi javnega naročila, projektnega natečaja ali koncesije;

(iii) sisteme dovoljenj, sisteme prijav ali zahteve v zvezi s pogoji, ki se posebej nanašajo na lokacijo, na kateri se opravlja storitev, ali na lokacijo sedeža ponudnika;

(iv) zahteve glede priznanja poklicnih kvalifikacij, kakor so določene v členu 4 in členu 4f Direktive 2005/36/ES;

(v) obveznosti glede razkritja, kakor so določene v členu 2 Direktive 2009/101/ES in členu 2 Direktive 89/666/EGS, ali obveznosti, prepovedi, pogoje ali omejitve, uvedene z nacionalnimi predpisi o registraciji podružnic družb, ki so registrirane v drugi državi članici na podlagi prava družb.

5.Odstavki 1, 2 in 3 ne vplivajo na obveznosti poročanja, uvedene za imetnika evropske storitvene e-izkaznice, ali preglede, inšpekcijske preglede ali preiskave, ki jih pristojni organi izvedejo med opravljanjem storitve v skladu s pravom EU.

Člen 6
Uporaba informacij, ki jih vsebuje evropska storitvena e-izkaznica

Organi držav članic v okviru vseh postopkov ali formalnosti, ki se za ponudnika uvedejo na njihovem ozemlju in v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov, kakor je določeno v Direktivi 95/46/ES[, Uredbi (EU) 2016/679] in nacionalni zakonodaji, od imetnika evropske storitvene e-izkaznice ne zahtevajo predložitve informacij, ki so že zajete na evropski storitveni e-izkaznici, vključno za:

(i) oddajo javnega naročila, projektni natečaj ali koncesijo;

(ii) ustanovitev odvisnih družb ali registracijo podružnic na podlagi prava družb;

(iii) registracijo v okviru shem obveznega socialnega zavarovanja.

Člen 7
Veljavnost evropske storitvene e-izkaznice

1.Evropska storitvena e-izkaznica za začasno čezmejno opravljanje storitev, na katere se e-izkaznica nanaša, je veljavna na celotnem ozemlju države članice gostiteljice.

Kar zadeva storitvene dejavnosti, ki jih zajema evropska storitvena e-izkaznica za ustanovitev, navedena e-izkaznica velja na celotnem ozemlju države članice gostiteljice prek ene ali več podružnic, agencij ali uradov na ozemlju te države članice, razen kadar je dovoljenje za vsako dodatno podružnico, agencijo ali urad utemeljeno v skladu s členom 10(4) Direktive 2006/123/ES.

To ne posega v obveznost imetnika evropske storitvene e-izkaznice, da mora spoštovati obveznosti, prepovedi, pogoje ali omejitve, uvedene z nacionalnimi predpisi o registraciji podružnice na podlagi prava družb, da lahko opravlja storitve prek take podružnice.

2.Evropska storitvena e-izkaznica velja nedoločen čas, razen če je začasno preklicana, razveljavljena ali preklicana v skladu s členi od 15 do 17.

To ne vpliva na ukrepe, ki so vzpostavljeni v skladu s členom 18 Direktive 2006/123/ES.

POGLAVJE III
SISTEM EVROPSKE STORITVENE E-IZKAZNICE

Člen 8
Zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico

Države članice zagotovijo, da imajo ponudniki s sedežem na ozemlju ene države članice pravico do predložitve zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico organu za usklajevanje te iste države članice.

Zahtevek vsebuje elemente in dokazila, kakor je določeno v členih 4 in 5 Uredbe … [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] ...

Člen 9
Upravičenost

1.Ponudniki storitvenih dejavnosti, za katere je bila izdana evropska poklicna izkaznica za začasno in občasno opravljanje storitev v skladu z Direktivo 2005/36/ES, niso upravičeni do evropske storitvene e-izkaznice za začasno opravljanje čezmejnih storitev.

2.Ponudniki storitvenih dejavnosti, za katere je bila izdana evropska poklicna izkaznica za ustanovitev v skladu z Direktivo 2005/36/ES, niso upravičeni do evropske storitvene e-izkaznice za ustanovitev. Navedeni ponudniki so upravičeni do evropske storitvene e-izkaznice v zvezi z zahtevami in določbami iz drugega pododstavka člena 4a(5) Direktive 2005/36/ES.

Člen 10
Pravica držav članic, da uveljavljajo pomembne razloge, ki se nanašajo na javni interes

Države članice imajo pri presoji zahtevkov za evropsko storitveno e-izkaznico pravico, da uveljavljajo navedene pomembne razloge, ki se nanašajo na javni interes in so priznani na podlagi Direktive 2006/123/ES, zlasti člena 16 navedene direktive, ali drugih aktov prava EU.

Člen 11
Presoja zahtevka, ki jo izvede matična država članica

1.Organ matične države članice za usklajevanje v enem tednu od prejetja zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico:

(a) prouči zahtevek;

(b) preveri popolnost in točnost predloženih informacij;

(c) preveri, ali so evropske storitvene e-izkaznice, ki so bile v zvezi z drugimi matičnimi državami članicami izdane istemu ponudniku in za isto storitveno dejavnost, razveljavljene ali preklicane ter ali je bil zahtevan preklic zaradi nadomestitve navedenih e-izkaznic z evropsko storitveno e-izkaznico, na katero se nanaša zahtevek;

(d) preveri vsebino in veljavnost morebitnih priloženih dokumentov, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtev, ki se uporabljajo za opravljanje storitev in za vložnika veljajo v matični državi članici;

(e) po potrebi od vložnika zahteva, naj dopolni zahtevek;

(f) izpolni obrazec za zahtevek z informacijami, pridobljenimi v skladu s členom 14(2);

(g) na elektronsko platformo, na kateri je na voljo standardni obrazec za zahtevek, naloži morebitne potrebne dokumente, pridobljene v skladu s členom 14(2).

Kadar organ matične države članice za usklajevanje od vložnika zahteva, naj dopolni zahtevek, rok neha teči, dokler se navedene informacije ne predložijo.

2.Organ matične države članice za usklajevanje po izpolnitvi svojih nalog iz odstavka 1 zahtevek nemudoma posreduje organu za usklajevanje države članice gostiteljice in o tem obvesti vložnika.

3.Na odločitve in ukrepe organa matične države članice za usklajevanje, o katerih se vložnika obvesti prek elektronske platforme, na kateri je na voljo standardni obrazec za zahtevek, ali na nesprejetje odločitve ali ukrepa v roku se lahko vloži pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje matične države članice.

4.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila za obravnavo in obdelavo zahtevka. Ta pravila vključujejo roke za iztek veljavnosti zahtevka zaradi neukrepanja vložnika.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

Člen 12
Presoja zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico za začasno opravljanje čezmejnih storitev, ki jo izvede država članica gostiteljica

1.Organ države članice gostiteljice za usklajevanje zahtevek v dveh tednih po njegovem prejemu prouči ter vložnika in matično državo članico obvesti o vseh zahtevah, ki veljajo za začasno čezmejno opravljanje storitev na podlagi zakonodaje države članice gostiteljice, razen o tistih iz člena 5(4). V skladu s pravicami držav članic iz člena 10 se lahko organ države članice gostiteljice za usklajevanje v istem roku odloči za nasprotovanje temu, da organ matične države članice za usklajevanje izda evropsko storitveno e-izkaznico, kadar dokaže, da je uporaba sistema predhodnih dovoljenj, sistema predhodnih prijav ali zahtev za vložnika upravičena na podlagi enega od navedenih pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes, iz člena 16 Direktive 2006/123/ES ali dopustna v skladu z drugimi akti prava EU.

Država članica gostiteljica v navedeni presoji ustrezno upošteva zahteve, ki jih vložnik že izpolnjuje v matični državi članici. Organu države članice gostiteljice za usklajevanje se dovoli, da od matične države članice ali vložnika za namene navedene presoje in v navedenem roku zahteva potrebna pojasnila ali potrebne dodatne informacije, ki še niso podane v zahtevku. V tem primeru rok iz tega odstavka neha teči, dokler se ne predloži zahtevano potrebno pojasnilo ali potrebne dodatne informacije. Postopek za zahtevanje pojasnil ali dodatnih informacij bo določen z delegiranimi akti iz odstavka 4.

Nasprotovanje izdaji evropske storitvene e-izkaznice ne sme temeljiti na neizpolnjevanju ene od zahtev iz člena 5(5). Komisija ima prek informacijskega sistema za notranji trg dostop do odločitve o nasprotovanju organa za usklajevanje države članice gostiteljice.

2.Ob upoštevanju pravic držav članic iz člena 10 se, če se organ države članice gostiteljice za usklajevanje ne odzove v roku iz odstavka 1, navedeni rok samodejno podaljša za dodatna dva tedna, na elektronski platformi, prek katere je bil predložen zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico, pa se organu države članice gostiteljice za usklajevanje izda opozorilo, da se bo, če ne bo odziva, štelo, da ne nasprotuje izdaji evropske storitvene e-izkaznice vložniku.

3.Če država članica gostiteljica ne nasprotuje v skladu z odstavkom 1, organ matične države članice za usklajevanje takoj po izteku podaljšanega roka na podlagi odstavka 2 izda evropsko storitveno e-izkaznico. Če ni nasprotovanja na podlagi drugega pododstavka odstavka 1 in če organ matične države članice za usklajevanje po izteku podaljšanega roka na podlagi uporabe odstavka 2 ne poda nobene odločitve, se šteje, da je matična država članica izdala evropsko storitveno e-izkaznico v skladu s pogoji, ki jih je državi članici gostiteljici posredovala v skladu s členom 11(2).

Matična država članica po prejemu odločitve države članice gostiteljice o nasprotovanju na podlagi odstavka 1 zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico nemudoma zavrne.

4.Komisiji se podeli pooblastilo, da v skladu s členom 18 sprejme delegirane akte, da bi določila postopek, v skladu s katerim organ države članice gostiteljice za usklajevanje zahteva pojasnila ali dodatne informacije od matične države članice ali vložnika ter po potrebi spremeni roke iz odstavka 1.

5.Na odločitve in ukrepe organa matične države članice za usklajevanje, o katerih se vložnika obvesti prek elektronske platforme, na kateri je na voljo standardni obrazec za zahtevek, se lahko vloži pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje matične države članice.

Na odločitev organa države članice gostiteljice za usklajevanje, da nasprotuje izdaji evropske storitvene e-izkaznice, o kateri se vložnika obvesti prek elektronske platforme, na kateri je na voljo standardni obrazec za zahtevek, se lahko vloži pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje države članice gostiteljice.

6.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila za obravnavo in obdelavo zahtevka na podlagi odstavkov 1 in 2. Ta pravila vključujejo roke za iztek veljavnosti zahtevka zaradi neukrepanja vložnika.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

Člen 13
Presoja zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico za ustanovitev, ki jo izvede država članica gostiteljica

1.Organ države članice gostiteljice za usklajevanje v okviru postopka za izdajo evropske storitvene e-izkaznice za ustanovitev v obliki podružnice, agencije ali urada v štirih tednih po prejemu zahtevka ugotovi, ali se za tako ustanovitev v skladu s pravom EU uporablja kateri od sistemov predhodnih dovoljenj ali predhodnih prijav iz člena 5(2). Če se ugotovi, da se uporablja tak sistem predhodnih dovoljenj ali predhodnih prijav, država članica gostiteljica določi pogoje, ki jih mora vložnik izpolniti, razen tistih iz člena 5(5). Država članica gostiteljica navede, zakaj je uporaba takega sistema predhodnih dovoljenj ali prijav potrebna in sorazmerna za uveljavljanje pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes.

Država članica gostiteljica vložnika in organ matične države članice za usklajevanje nemudoma obvesti o zadevnem sistemu predhodnih dovoljenj ali predhodnih prijav, pogojih, ki jih mora vložnik izpolniti ter njihovi potrebnosti in sorazmernosti.

3.Vložniku se takoj po odzivu organa države članice gostiteljice na zahtevek omogoči, da predloži dokazilo o skladnosti s pogoji, ki jih je organ države članice gostiteljice za usklajevanje določil na podlagi odstavka 1.

Vložnik opiše, katere posebne pogoje izpolnjuje na podlagi predhodnega izpolnjevanja enakovrednih zahtev v matični državi članici.

Države članice zagotovijo, da organ matične države članice za usklajevanje vložniku pomaga pri dokazovanju skladnosti s pogoji države članice gostiteljice v skladu s členom 14.

4.Organ države članice gostiteljice za usklajevanje v enem tednu po prejemu dokazila o skladnosti s pogoji, določenimi v skladu z odstavkom 1, oceni, ali bo izdal evropsko storitveno e-izkaznico ali zavrnil zahtevek za izdajo evropske storitvene e-izkaznice.

Če se organ države članice gostiteljice za usklajevanje odloči, da bo izdal evropsko storitveno e-izkaznico, to stori nemudoma.

Namesto tega lahko organ države članice gostiteljice za usklajevanje vložnika in organ matične države članice za usklajevanje obvesti, da namerava zavrniti zahtevek, in v tem primeru lahko vložnik v tednu dni predloži svoje pripombe.

Organ države članice gostiteljice za usklajevanje se po prejemu pripomb vložnika oziroma po izteku roka za predložitev navedenih pripomb, če te niso bile podane, v enem tednu odloči, ali bo izdal evropsko storitveno e-izkaznico ali zavrnil zahtevek za njeno izdajo.

5.Organu države članice gostiteljice za usklajevanje se omogoči, da od matične države članice ali vložnika zahteva potrebna pojasnila ali potrebne dodatne informacije, ki še niso podane v zahtevku. V tem primeru roki iz odstavkov 1 in 4 nehajo teči, dokler se ne predloži zahtevano potrebno pojasnilo ali potrebne dodatne informacije.

Pojasnila in dodatne informacije se zahtevajo v skladu s postopkom, določenim v skladu z odstavkom 7.

6.Če država članica gostiteljica ob preteku rokov za njen odziv iz odstavkov 2 in 4 ne zahteva skladnosti z nobenim pogojem iz odstavka 1 ali ne sprejme odločitve, da bo izdala evropsko storitveno e-izkaznico na podlagi odstavka 4, se šteje, da je država članica gostiteljica izdala evropsko storitveno e-izkaznico pod pogoji, ki so ji bili posredovani v skladu s členom 11(2).

7.Komisiji se podeli pooblastilo, da v skladu s členom 18 sprejme delegirane akte, da določi postopek, v skladu s katerim organ države članice gostiteljice za usklajevanje od matične države članice zahteva pojasnila ali dodatne informacije, kakor je določeno v odstavku 5, ter po potrebi spremeni roke iz odstavkov 1 in 4.

8.Na odločitve in ukrepe organa matične države članice za usklajevanje, o katerih se vložnika obvesti prek elektronske platforme, na kateri je na voljo standardni obrazec za zahtevek, se lahko vloži pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje matične države članice.

Na odločitve organa države članice gostiteljice za usklajevanje, da zahteva skladnost s pogoji iz odstavka 1 in njegovo odločitev o izdaji evropske storitvene e-izkaznice, o katerih se vložnika obvesti prek elektronske platforme, na kateri je na voljo standardni obrazec za zahtevek, se lahko vloži pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje države članice gostiteljice.

9.Države članice ne smejo zahtevati, da je zahtevek za registracijo podružnice na podlagi prava družb predpogoj za presojo zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico za ustanovitev.

To ne posega v obveznost imetnika evropske storitvene e-izkaznice, da mora spoštovati nacionalne obveznosti, prepovedi, pogoje ali omejitve v zvezi z registracijo podružnice na podlagi prava družb, da lahko opravlja storitve prek take podružnice v skladu s pravom EU.

10.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila za obravnavo in obdelavo zahtevka na podlagi odstavkov 1, 2, 3 in 4. Ta pravila vključujejo roke za iztek veljavnosti zahtevka zaradi neukrepanja vložnika.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

Člen 14
Načelo „samo enkrat“ v matični državi članici

1.Organi matične države članice za usklajevanje od ponudnikov ne zahtevajo, naj ob vložitvi zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico predložijo informacije in dokumente, ki so navedenim organom na voljo v skladu z odstavkom 2 tega člena ali členom 14(3) Uredbe … [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] ..., oziroma v okviru evropske storitvene e-izkaznice za ustanovitev dokažejo skladnost s pogoji, ki jih je organ države članice gostiteljice za usklajevanje določil v skladu s členom 13(1).

2.Organ matične države članice za usklajevanje informacije in dokumente, ki so potrebni za namene iz odstavka 1 in so na voljo drugim organom v matični državi članici ali od njih izvirajo, pridobi v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov, kakor je določeno v Direktivi 95/46/ES, Uredbi (EU) 2016/679 in nacionalni zakonodaji.

Člen 15
Začasni preklic in razveljavitev evropske storitvene e-izkaznice v zvezi z državo članico gostiteljico

1.Države članice zagotovijo, da organ za usklajevanje, ki je izdal evropsko storitveno e-izkaznico, začasno prekliče njeno veljavnost oziroma jo razveljavi v primeru odločitve v skladu s pravom EU, ki določa, da se imetniku evropske storitvene e-izkaznice začasno ali trajno prepove opravljanje zadevnih storitvenih dejavnosti v državi članici gostiteljici.

2.Države članice zagotovijo, da organi za usklajevanje, ki so izdali evropsko storitveno e-izkaznico, to prekličejo:

(i) če je imetnik e-izkaznice v okviru postopka za izdajo e-izkaznice uporabil informacije ali dokumente, za katere se je s končno odločitvijo matične države članice ali države članice gostiteljice, na katero ni mogoča pritožba na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje, ugotovilo, da so lažni, netočni ali ponarejeni;

34 (ii) če država članica gostiteljica imetniku e-izkaznice izda končno odločitev v skladu s členom 4(5) Direktive 2014/67/ES, na katero ni mogoča pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje, v kateri meni, da imetnik evropske storitvene e-izkaznice ni samozaposlena oseba, ampak delavec v skladu s členom 2(2) Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(iii) če imetnik e-izkaznice ne izpolnjuje enega ali več pogojev, ki veljajo za začasno čezmejno opravljanje storitev, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 11(1), skladnost s katerim je na podlagi nacionalne zakonodaje države članice gostiteljice ključna za nadaljnje zakonito opravljanje zadevnih storitev na njenem ozemlju;

(iv) če imetnik e-izkaznice ne izpolnjuje enega ali več pogojev, naloženih v okviru sistema predhodnih dovoljenj ali predhodnih prijav, ki se uporablja za ustanovitev, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 12(1), skladnost s katerim je na podlagi nacionalne zakonodaje države članice gostiteljice ključna za nadaljnje zakonito opravljanje zadevnih storitev na njenem ozemlju.

Člen 16
Začasni preklic in razveljavitev vseh evropskih storitvenih e-izkaznic ponudnika storitev za neko storitveno dejavnost

1.Države članice zagotovijo, da v primeru odločitve v skladu s pravom EU, ki določa, da se imetniku evropske storitvene e-izkaznice začasno ali trajno prepove opravljanje storitvenih dejavnosti v matični državi članici, organi za usklajevanje, ki so izdali evropsko storitveno e-izkaznico, začasno prekličejo veljavnost vseh evropskih storitvenih e-izkaznic, ki so bile izdane istemu ponudniku in za zadevno storitveno dejavnost, oziroma jih razveljavijo.

2.Države članice zagotovijo, da organi za usklajevanje, ki so izdali evropsko storitveno e-izkaznico, v primeru odločitve, ki določa, da se imetniku evropske storitvene e-izkaznice začasno ali trajno prepove opravljanje storitvenih dejavnosti v državi članici gostiteljici, začasno prekličejo veljavnost vseh evropskih storitvenih e-izkaznic, ki so bile izdane istemu ponudniku in za zadevno storitveno dejavnost oziroma jih razveljavijo, če nacionalna zakonodaja matične države članice v skladu s pravom EU določa začasno prenehanje ali prekinitev opravljanja storitvenih dejavnosti na njenem ozemlju zaradi zadevne začasne oziroma trajne prepovedi v državi članici gostiteljici.

3.Države članice zagotovijo, da organi za usklajevanje, ki so izdali evropsko storitveno e-izkaznico, razveljavijo vse evropske storitvene e-izkaznice, ki so bile izdane istemu ponudniku in za iste storitvene dejavnosti, če:

(i) navedeni ponudnik trajno preneha opravljati zadevne storitve v matični državi članici;

(ii) je navedeni ponudnik likvidiran in preneha delovati;

(iii) navedeni ponudnik glavno območje dejavnosti, ki je pomembno za izdajo zadevnih e-izkaznic, iz ene države članice preseli v drugo državo članico;

(iv) navedeni ponudnik glavno območje dejavnosti, ki je pomembno za izdajo zadevnih e-izkaznic, preseli v tretjo državo;

(v) matična država članica navedenemu ponudniku izda končno odločitev, na katero ni mogoča pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje in v kateri meni, da imetnik evropske storitvene e-izkaznice ni samozaposlena oseba, ampak delavec;

(vi) navedeni ponudnik iz katerega koli drugega razloga nima več sedeža v matični državi članici.

Člen 17
Postopek za začasni preklic, razveljavitev, posodobitev in preklic evropskih storitvenih e-izkaznic

1.Država članica, ki na svojem ozemlju odkrije razlog za začasni preklic ali razveljavitev evropske storitvene e-izkaznice v skladu s členom 15 ali 16, zadevnega imetnika evropske storitvene e-izkaznice prek informacijskega sistema za notranji trg obvesti o razlogu za tako ukrepanje in mu da možnost obrazložitve.

To ne vpliva na opozorilo na podlagi člena 32 Direktive 2006/123/ES.

2.Ko država članica sprejme sklep glede potrebe o začasnem preklicu ali razveljavitvi evropske storitvene e-izkaznice, to stori nemudoma, če je njen organ za usklajevanje tisti organ, ki je izdal zadevno e-izkaznico, ali pa organu, ki je izdal e-izkaznico, nemudoma sporoči svoj sklep o potrebi po začasnem preklicu ali razveljavitvi zadevne evropske storitvene e-izkaznice.

Organ za usklajevanje, ki je izdal e-izkaznico in od druge države članice prejme obvestilo o sklepu glede potrebe po začasnem preklicu ali razveljavitvi evropske storitvene e-izkaznice, nemudoma začasno prekliče ali razveljavi zadevno evropsko storitveno e-izkaznico, kar je primerno.

Države članice zagotovijo, da organ za usklajevanje, ki je izdal e-izkaznico, takoj po prenehanju veljavnosti pogojev, zaradi katerih je bila evropska storitvena e-izkaznica začasno preklicana, začasno preklicano evropsko storitveno e-izkaznico nemudoma ponovno aktivira.

3.Odločitev glede začasnega preklica ali razveljavitve evropske storitvene e-izkaznice, o katerih se vložnika obvesti prek elektronske platforme, na kateri je na voljo standardni obrazec za zahtevek, je ustrezno utemeljena, nanjo pa se lahko vloži pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje zadevne države članice.

Na nesprejetje odločitve glede ponovne aktivacije začasno preklicane evropske storitvene e-izkaznice v skladu z zadnjim pododstavkom odstavka 2 se lahko vloži pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje zadevne države članice.

Ta odstavek ne posega v drugi pododstavek odstavka 2.

4.Države članice od imetnika evropske storitvene e-izkaznice zahtevajo, da organ za usklajevanje, ki je izdal njegovo evropsko storitveno e-izkaznico, obvesti o:

(a) odločitvah, ki imetniku evropske storitvene e-izkaznice omejujejo ali prepovedujejo, čeprav le začasno, opravljanje storitvenih dejavnosti, ki jih zajema zadevna e-izkaznica, v matični državi članici ali državi članici gostiteljici;

(b) trajnem prenehanju dejavnosti, ki jih zajema evropska storitvena e-izkaznica, na ozemlju matične države članice;

(c) likvidaciji in prenehanju delovanja imetnika evropske storitvene e-izkaznice ali selitvi njegovega glavnega območja dejavnosti na območju Evropske unije ali v tretjo državo;

(d) končnih odločitvah, na katere ni mogoča pritožba na podlagi nacionalne zakonodaje, ki jih sprejme matična država članica ali, v skladu s členom 4(5) Direktive 2014/67/ES, država članica gostiteljica o tem, da je imetnik evropske storitvene e-izkaznice delavec, ne pa samozaposleni;

(e) vsaki pomembni spremembi glede zahtev, ki za imetnika e-izkaznice veljajo v matični državi članici, če so se navedene informacije o izpolnjevanju teh zahtev državi članici gostiteljici sporočile skupaj z zahtevkom za e-izkaznico;

(f) spremembi dejanskega stanja ali vseh drugih informacij, ki se nanašajo na imetnika evropske storitvene e-izkaznice in so zajeti v njeni vsebini.

5.Organi za usklajevanje na svojo pobudo izmenjajo informacije z drugimi organi za usklajevanje in jim pomagajo v zvezi z dogodki, s katerimi so se seznanili in na podlagi katerih je morda treba začasno preklicati ali razveljaviti zadevno evropsko storitveno e-izkaznico ali kako drugače posodobiti njeno vsebino.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi organ za usklajevanje, ki so ga imenovale v skladu s členom 17 Uredbe … [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] …, obvestijo o dogodkih, navedenih v odstavku 4, o katerih so se seznanili.

Kar zadeva točko (d) odstavka 4, se ta odstavek uporablja tudi za pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 2(a) Direktive 2014/67/EU.

Ta odstavek ne vpliva na člen 2 Direktive 2009/101/ES in člen 2 Direktive 89/666/EGS.

6.Imetnik evropske storitvene e-izkaznice lahko od organa za usklajevanje, ki je izdal e-izkaznico, kadar koli zahteva preklic svoje predhodno izdane evropske storitvene e-izkaznice.

7.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila za obdelavo začasnih preklicev, razveljavitev, posodobitev in preklicev evropskih storitvenih e-izkaznic, vključno z določbami o objavi in umiku opozoril o morebitnem začasnem preklicu in razveljavitvi ter o povezavi med temi postopki in mehanizmom opozarjanja, ki je vzpostavljen na podlagi člena 32 Direktive 2006/123/ES, in povezavi med veljavno evropsko storitveno e-izkaznico in postopkom za odstopanja za posamezne primere v skladu s členom 18 Direktive 2006/123/ES.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE

Člen 18
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 12(4) in člena 13(7) se prenese na Komisijo za obdobje pet let od […]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz člena 12(4) in člena 13(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akti, sprejeti v skladu s členoma 12(4) in 13(7), začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor iz člena 40(1) Direktive 2006/123/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 20
Spremljanje izvajanja

Komisija bo z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi določila ureditev spremljanja za spremljanje in presojo izvajanja in učinkov te direktive, zlasti njenega vpliva na svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev v državah članicah za zajete storitvene dejavnosti, zlasti z zmanjšanjem stroškov za ponudnike, povečanjem preglednosti glede ponudnikov, ki širijo dejavnosti čez mejo in povečanjem konkurenčnosti, ter njenega vpliva na cene in kakovost zadevnih storitev, ob upoštevanju ustreznih kazalnikov.

Člen 21
Klavzula o pregledu

Komisija do [24 mesecev po roku za prenos te direktive] izvede presojo ustreznosti dodatnih ukrepov za usklajevanje določb, ki se nanašajo na svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, za katere se je uvedla evropska storitvena e-izkaznica.

Do 36 mesecev po roku za prenos te direktive in nato najpozneje vsakih pet let izvede oceno te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njeni uspešnosti. V tem poročilu, ki se vključi v poročilo o presoji splošne uspešnosti Uredbe … [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] … v skladu z njenim členom 19, se prouči potreba po spremembi postopkov za izdajo, posodabljanje, začasni preklic ali razveljavitev evropske storitvene e-izkaznice ob upoštevanju najnovejšega razvoja e-uprave.

Člen 22
Prenos

1.Države članice najpozneje [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Navedene predpise začnejo uporabljati [dve leti po začetku veljavnosti Uredbe ... [uredba o evropski storitveni e-izkaznici] ...].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 23
Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 24
Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Evropska komisija, „Update of the study on the economic impact of the Services Directive“ (Posodobitev študije o ekonomskem učinku direktive o storitvah), 2015.

(2) Sklepi Evropskega sveta z dne 28. junija 2016.

(3) Sporočilo Komisije z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo, 28. oktober 2015.

(4) Vključno z devetimi delavnicami, ki jih je Komisija organizirala s ponudniki storitev v čezmejnih regijah.

(5) Delovni dokument služb Komisije, „Impact Assessment accompanying the Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on the legal and operational framework of the European services e-card“ (Ocena učinka predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem in operativnem okviru evropske storitvene e-izkaznice), 2017.

(6) Oba sektorja skupaj zajemata približno 20 % BDP EU in zaposlovanja (Eurostat).

(7) Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016) 179).

(8) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 200, 26.7.2016, str. 1).

(10) Sklepi Sveta o strategiji za enotni trg za storitve in blago, 29. februar 2016 .

(11) Sklepi Evropskega sveta, 28 junij 2016 .

(12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg .

(13) Glavna priporočila Odbora v njegovem prvotnem mnenju o oceni učinka so se nanašala na okrepitev opredelitve problema, ponovno proučitev zasnove in razčlenjenosti različnih možnosti ter zagotovitev več informacij o morebitnih stroških za države članice in mnenjih zainteresiranih strani.

(14) http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/cia_2016_en.htm .

(15) UL C , , str. .

(16) UL C , , str. .

(17) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(18) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(19)

Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

(20) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

(21) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(22) Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 258, 1.10.2009, str. 11).

(23) Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države (UL L 395, 30.12.1989, str. 36).

(24) Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 354, 28.12.2013, str. 132).

(25) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(26) Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL L 326, 11.12.2015, str. 1).

(27) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(28) Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).

(29) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(30) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(31)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(32) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(33) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

(34)

Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).