EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 586 final

2016/0281(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za trajnostni razvoj (EFSD) ter ustanovitvi jamstva EFSD in jamstvenega sklada EFSD

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je 7. junija 2016 sprejela Sporočilo o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah 1 . Komisija je predlagala veliko ukrepov, da bi izpolnila najnujnejše potrebe beguncev ter podprla gostiteljske skupnosti, poleg tega pa poziva k sprejetju dolgoročne strategije, s katero bo EU spodbujala cilje trajnostnega razvoja Agende 2030 in tako še naprej odpravljala temeljne vzroke migracij.

To je tudi v skladu z globalno strategijo EU za zunanjo in varnostno politiko, ki vključuje izzive, kot so migracije, v splošno zunanjo politiko EU in zagotavlja skladnost in sinergije z evropsko razvojno in sosedsko politiko ter evropsko gospodarsko diplomacijo.

Evropski svet je na zasedanju 28. junija 2016 pozval Komisijo, naj pripravi predlog za ambiciozen načrt za zunanje naložbe do septembra 2016. Načrt za zunanje naložbe bo temeljil na treh stebrih, ki bodo tesno medsebojno povezani: nov investicijski sklad (prvi steber); tehnična pomoč (drugi steber), da se lokalni organi in podjetja podprejo pri razvoju večjega števila trajnostnih projektov in privabljanju vlagateljev; in poleg tega vrsta namenskih tematskih, nacionalnih in regionalnih programov razvojnega sodelovanja EU, kombiniranih s strukturiranim političnim dialogom, namenjenim izboljšanju naložbenega okolja in splošnega političnega okolja v zadevnih državah (tretji steber). Tretji steber načrta za zunanje naložbe je povezava med Evropskim skladom za trajnostni razvoj (EFSD) in širokim partnerstvom med EU in njenimi partnerskimi državami. To partnerstvo se uresničuje v političnem dialogu in dialogu o politikah, ki ga Komisija izvaja prek delegacij EU in političnih stikov.

Prvi steber se bo izvajal prek EFSD. Ključni cilj sklada EFSD bo zagotavljanje celovitega finančnega svežnja za financiranje naložb, in sicer najprej v regijah Afrike in sosedstvu  2 .

EFSD bo sestavljen iz regionalnih naložbenih platform, ki bosta združevali financiranje iz obstoječih mehanizmov kombiniranja 3 in jamstvo EFSD. Deloval bo kot točka, ki združuje „vse na enem mestu“ za sprejemanje predlogov za financiranje finančnih institucij in javnih ali zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje najrazličnejše finančne podpore za upravičene naložbe.

Glavni cilj EFSD je zagotoviti celoviti finančni sveženj za financiranje naložb, in sicer najprej v regijah Afrike za države, ki so podpisnice Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja) 4 , in v sosedstvu, ter tako ustvariti priložnosti za rast in zaposlovanje, doseči čim večjo dodatnost, zagotoviti inovativne proizvode in privabiti sredstva zasebnega sektorja. EFSD naj bi do leta 2020 zbral do 44 000 000 000 EUR naložb s sredstvi iz splošnega proračuna Unije in 3 350 000 000 EUR iz drugih virov.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Načrt za zunanje naložbe je del novega partnerskega okvira EU s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah.

Ta načrt je usklajen s prenovljeno evropsko sosedsko politiko (v nadaljnjem besedilu: ESP) 10 , ki se osredotoča na podpiranje gospodarskega razvoja v partnerskih državah, da bi se postopoma dosegla stabilizacija in prehod z nujnega odzivanja na iskanje strukturnih rešitev. Usklajen je tudi z akcijsko agendo iz Adis Abebe o financiranju za razvoj.

EFSD je skladen s politikami EU na področju podnebnih sprememb, saj bo prispeval k izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21) 11 , vključno z njegovimi mednarodnimi zavezami podnebnega financiranja. Kot je pojasnjeno v sporočilu Komisije Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma 12 , je Pariški sporazum priložnost za gospodarsko preobrazbo, delovna mesta in rast. Je osrednji element za doseganje širših ciljev trajnostnega razvoja in prednostnih nalog EU na področju naložb, konkurenčnosti, krožnega gospodarstva, raziskav, inovacij in energetskega prehoda.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•• Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) in sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.POSVETOVANJA Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN ZBIRANJE STROKOVNIH MNENJ

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je pridobila obširne izkušnje s podobnimi instrumenti, kot so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) 13 za notranje politike EU ter več finančnih instrumentov in strukturiranih nepovratnih sredstev, ki jih podpirajo instrumenti kombiniranja EU za zunanje politike EU 14 . Cilj je zbrati dodatne naložbe, predvsem od zasebnih vlagateljev, z zagotavljanjem delnih jamstev ali blažilcev tveganj na podlagi prve izgube ali načela enakovrednosti (pari passu) finančnim institucijam, običajno javnim finančnim institucijam, ki trenutno sodelujejo pri kombiniranju EU na področju zunanjega delovanja in ki same zagotavljajo podporo (prek posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali podobnih produktov).

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Komisiji bodo svetovali strateški odbor in dva operativna odbora, po eden za vsako regionalno naložbeno platformo. Komisija bo upravljala sekretariat EFSD, ki bo zagotavljal izvajanje vseh nalog in funkcij, potrebnih za izpolnjevanje ciljev načrta za zunanje naložbe. Strateški odbor, ki mu bosta sopredsedovala predstavnika Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ki bo sestavljen iz predstavnikov držav članic in EIB, bo zagotavljal strateške usmeritve in pomagal Komisiji določiti splošne naložbene cilje glede uporabe jamstva EFSD, kar bo zagotavljalo usklajenost in doslednost med regionalnimi naložbenimi platformami ter z mandatom za zunanja posojila, pobudo za odpornost in Skladom za spodbujanje naložb v državah AKP, ki ga upravlja EIB. EIB bo v svoji svetovalni funkciji dejavno pomagala Komisiji glede operativnega upravljanja jamstva.

Zagotovljena bosta trdna strokovna presoja in skrbni pregled, kot tudi hitro izvajanje posameznih projektov. Preden bo Komisija odobrila naložbene projekte, bodo dobičkonosnost in tveganost projektov ocenili primerni partnerji in potrdili neodvisni strokovnjaki, s čimer bo zagotovljeno zaupanje zasebnega sektorja. Podrobnosti glede načina izvajanja jamstva bodo določene za vsak del naložb posebej.

2016/0281 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za trajnostni razvoj (EFSD) ter ustanovitvi jamstva EFSD in jamstvenega sklada EFSD

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209(1) in 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Za podporo naložb je potreben ambiciozen načrt Unije za zunanje naložbe, in sicer najprej v Afriki in sosedstvu Unije, kot sredstvo za spodbujanje ciljev trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: agenda 2030) ter zavez iz nedavno prenovljene evropske sosedske politike, s čimer se odpravljajo temeljni vzroki migracij. Prav tako bi moral prispevati k izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21).

(2)Načrt za zunanje naložbe bi moral vključevati zaveze Unije iz akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj. Prav tako bi moral omogočati evropskim vlagateljem in zasebnim podjetjem, vključno z malimi in srednjimi podjetji, da so učinkoviteje udeleženi pri trajnostnem razvoju v partnerskih državah.

(3)To je v skladu z globalno strategijo Unije za zunanjo in varnostno politiko, ki vključuje izzive, kot so migracije in odpornost, v splošno zunanjo politiko EU in zagotavlja skladnost in sinergije z evropsko razvojno in sosedsko politiko.

(4)Na podlagi načrta za zunanje naložbe bi bilo treba zagotoviti celoviti finančni sveženj za financiranje naložb, in sicer najprej v regijah Afrike za države, ki so podpisnice Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 22 , in v državah sosedstva, ter tako ustvariti priložnosti za rast in zaposlovanje, doseči čim večjo dodatnost, zagotoviti inovativne proizvode in privabiti sredstva zasebnega sektorja.

(5)Evropski sklad za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: EFSD) bi moral biti sestavljen iz regionalnih naložbenih platform, ki bosta združevali financiranje iz obstoječih mehanizmov kombiniranja in jamstvo EFSD. Obstoječa mehanizma kombiniranja vzpostavlja Sklep Komisije C(2015) 5210 za Afriko oziroma Izvedbeni sklep Komisije C(2016) 3436 za sosedstvo. Vsaka regionalna naložbena platforma bi morala imeti operativni odbor, ki pomaga Komisiji pri opredelitvi regionalnih in sektorskih naložbenih ciljev ter regionalnih, sektorskih in tematskih delov naložb, pripravlja mnenja o dejavnostih kombiniranja in obravnava uporabo jamstva EFSD v skladu z deli naložb, ki jih je treba opredeliti.

(6)Poleg tega bi moral EFSD delovati kot točka, ki združuje „vse na enem mestu“ za sprejemanje predlogov za financiranje finančnih institucij in javnih ali zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje najrazličnejše finančne podpore za upravičene naložbe. Jamstvo EFSD bi moralo biti podprto z jamstvenim skladom EFSD. EFSD bi moral uporabiti inovativne instrumente za podporo naložbam in vključiti zasebni sektor.

(7)Usklajenost in doslednost EFSD in mandata Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) za zunanja posojila, kakor je določeno v sklepu [še ni sprejet], vključno s pobudo EIB za odpornost, ter Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP 23 bi bilo treba zagotoviti prek strateškega odbora EFSD.

(8)Poleg tega bi moral strateški odbor Komisijo podpreti pri določanju strateških usmeritev in splošnih naložbenih ciljev. Strateški odbor bi moral pomagati tudi pri usklajevanju in zagotavljanju doslednosti med regionalnima platformama. S tem bi moralo biti zagotovljeno dopolnjevanje različnih instrumentov na področju zunanjega delovanja. Strateškemu odboru bi morala sopredsedovati Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da se zagotovi usklajenost in doslednost s cilji zunanje politike Unije in partnerskimi okviri s tretjimi državami.

(9)Primernim partnerjem bi bilo treba zagotoviti jamstvo EFSD za operacije financiranja in naložbene operacije ali jamstvene instrumente za začetno naložbeno obdobje do 31. decembra 2020.

(10)Da se zagotovi prožnost, poveča privlačnost za zasebni sektor ter omogoči čim večji učinek naložb, je primerno določiti odstopanje od člena 58(1)(c)(vii) Uredbe (EU) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 24 , v skladu s katerim bi lahko bili primerni partnerji, ki so subjekti zasebnega prava, tudi subjekti, ki niso pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, in bi lahko bili tudi subjekti zasebnega prava partnerske države.

(11)Komisija bi morala s primernimi partnerji skleniti sporazume o jamstvu s posebnimi določbami, po katerih je tem partnerjem zagotovljeno jamstvo EFSD. Ti sporazumi o jamstvu bi morali biti pravna podlaga za ustrezno delitev tveganja, s čimer bi se primernim partnerjem zagotovile spodbude za zagotovitev financiranja, ter za mehanizme in postopke za morebitno unovčitev jamstva EFSD.

(12)Unija bi morala dati na voljo jamstvo v višini 1 500 000 000 EUR za ustanovitev jamstva EFSD. Države članice in drugi donatorji so vabljeni, naj dodatno prispevajo v podporo jamstvenega sklada EFSD v obliki denarja (države članice in drugi donatorji) ali jamstev (države članice), da se poveča likvidnostni blažilec, s tem pa tudi celotni obseg jamstva EFSD. Unija bi morala dati na voljo jamstvo v višini 1 500 000 000 EUR za ustanovitev jamstva EFSD. Države članice, javne finančne institucije in druge donatorje bi bilo treba pozvati, naj zagotovijo dodatna sredstva za jamstveni sklad EFSD pod pogoji, ki bi jih bilo treba določiti v sporazumu s Komisijo v imenu Unije in vseh donatorjev.

(13)Jamstveni sklad EFSD bi moral biti ustanovljen v vlogi likvidnostnega blažilca v primeru unovčitve jamstva EFSD. Da bi se dosegla raven, ki ustrezno odraža finančne obveznosti EU v zvezi jamstvom EFSD, bi morala Unija dati na voljo 750 000 000 EUR.

(14)Da bi se povečal učinek jamstva EFSD glede na potrebe v zadevnih regijah, bi morale države članice imeti možnost, da zagotovijo prispevke v obliki jamstva ali denarja. Ti prispevki bi lahko bili namenjeni regiji, sektorju ali delu naložb.

(15)Ker se bodo sredstva ERS uporabljala za države, ki so upravičene do financiranja v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada (v nadaljnjem besedilu: ERS) 25 , je potrebna dodelitev najmanj 400 000 000 EUR kritja jamstva EFSD za naložbe v celotnem obdobju izvajanja jamstva EFSD. Jamstvo EFSD bi moralo biti na voljo šele, ko se 400 000 000 EUR sredstev iz 11. ERS dodeli jamstvenemu skladu EFSD.

(16)Komisija bi morala vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, kritih z jamstvom EFSD, da se zagotovi odgovornost do evropskih državljanov. Poročilo bi bilo treba objaviti in tako ustreznim zainteresiranim stranem, tudi civilni družbi, omogočiti, da izrazijo svoje stališče. Komisija bi morala vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu tudi o upravljanju jamstvenega sklada EFSD, da se zagotovita odgovornost in preglednost.

(17)Da bi se upoštevala pridobljena spoznanja in omogočil nadaljnji razvoj EFSD, bi morala Komisija oceniti delovanje EFSD in uporabo jamstvenega sklada EFSD. Uporabo te uredbe bi bilo treba oceniti neodvisno, da se oceni stopnja skladnosti izvajanja s pravno podlago, pa tudi da se preverita uporaba in izvedljivost Uredbe z vidika doseganja njenih ciljev.

(18)Da se zaščitijo finančni interesi Unije in ugotovi, ali je v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami iz te Uredbe prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije, lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) izvaja preiskave v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 26 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 27 in Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 28 .

(19)Da bi primerni partnerji prispevali k mednarodnemu boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in pranju denarja, ne bi smeli podpirati nobenih dejavnosti, ki se izvajajo v nezakonite namene, in ne bi smeli sodelovati v nobenih operacijah financiranja ali naložbenih operacijah, ki se izvajajo prek nosilca v nekooperativni jurisdikciji.

(20)Da se izpolnijo politične zaveze EU o obnovljivi energiji in podnebnih spremembah, bi bilo treba minimalni delež 20 % sredstev, dodeljenih v okviru EFSD, nameniti operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki so relevantne za ta sektorja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

1. Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: EFSD) ter jamstvo EFSD in jamstveni sklad EFSD.

2. Ta uredba za namene odstavka 1 Komisijo pooblašča, da v imenu Unije sklepa sporazume o jamstvu s primernimi partnerji, kakor je določeno v členu 10.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „regionalne naložbene platforme“ pomenijo mehanizme kombiniranja v skladu s členom 4(1)(e) Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 29 in členom 40 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 30 za prispevek iz 11. Evropskega razvojnega sklada (v nadaljnjem besedilu: ERS) v kombinaciji z dodelitvijo jamstva EFSD, kot je določeno v členu 6;

(2) „del naložb“ pomeni ciljno področje za podporo jamstva EFSD za portfelje naložb v posamezne regije, države ali sektorje, izvaja pa se prek regionalnih naložbenih platform;

(3) „donator“ pomeni državo članico, mednarodno finančno institucijo ali javno ustanovo države članice, javno agencijo ali druge subjekte, ki jamstvenemu skladu EFSD zagotavljajo prispevke v obliki denarnih subvencij ali jamstev;

(4) „partnerske države“ pomenijo države, ki so podpisnice Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 31 , države, ki so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 32 , ter države, ki so upravičene do pomoči v okviru geografskega sodelovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 33 ;

(5) „dodatnost“ pomeni načelo, ki zagotavlja, da podpora v obliki jamstva EFSD ne sme biti namenjena za nadomestitev podpore države članice, zasebnega financiranja ali drugega finančnega posredovanja Unije ter da je namenjena odpravljanju nedelovanja trga in preprečevanju izrinjanja drugih javnih ali zasebnih naložb.

POGLAVJE II:

EVROPSKI SKLAD ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ

Člen 3
Namen

1. Namen EFSD kot celovitega finančnega svežnja je, da prek zagotavljanja zmogljivosti financiranja v obliki nepovratnih sredstev, jamstev in drugih finančnih instrumentov podpre naložbe primernih partnerjev in omogoči večji dostop do financiranja, in sicer najprej v afriških partnerskih državah in partnerskih državah iz sosedstva.

2. EFSD prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz agende 2030 s posebnim poudarkom na trajnostni rasti, ustvarjanju delovnih mest, socialno-gospodarskih sektorjih in podpori mikro, malim in srednjim podjetjem, s čimer odpravlja temeljne vzroke migracij in prispeva k trajnostnemu ponovnemu vključevanju vrnjenih migrantov v njihove države izvora, pri tem pa dosega čim večjo dodatnost, zagotavlja inovativne proizvode in privablja sredstva zasebnega sektorja.

Člen 4
Struktura EFSD

1. EFSD sestavljata regionalni naložbeni platformi, ki bosta združevali financiranje iz obstoječih mehanizmov kombiniranja in jamstvo EFSD.

2. Upravljanje EFSD zagotovi Komisija.

Člen 5
Strateški odbor EFSD

1. Komisiji pri upravljanju EFSD pomaga strateški odbor.

Strateški odbor zagotavlja strateške usmeritve in Komisijo podpira pri določanju splošnih naložbenih ciljev glede uporabe jamstva EFSD. Prispeva tudi k skupni usklajenosti in doslednosti med regionalnima naložbenima platformama in operacijami mandata za zunanja posojila, ki ga upravlja EIB, vključno s pobudo EIB za odpornost.

2. Strateški odbor sestavljajo predstavniki Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), držav članic in EIB. Komisija lahko med člane strateškega odbora povabi tudi druge donatorje, pri čemer upošteva mnenje odbora, če je to primerno. Partnerskim državam in ustreznim regionalnim organizacijam, primernim partnerjem in Evropskemu parlamentu se lahko podeli status opazovalca, če je to primerno. Strateškemu odboru sopredsedujeta Komisija in visoki predstavnik.

POGLAVJE III

JAMSTVO EFSD IN JAMSTVENI SKLAD EFSD

Člen 6
Jamstvo EFSD

1. Unija zagotovi nepreklicno in brezpogojno jamstvo na prvi poziv primernim partnerjem za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba, in sicer najprej v afriških partnerskih državah in partnerskih državah iz sosedstva.

2. Jamstvo EFSD se podeli kot jamstvo na prvi poziv v zvezi z instrumenti iz člena 9 in v skladu z merili za upravičenost iz člena 8.

Člen 7
Zahteve za uporabo jamstva EFSD

1. Podelitev jamstva EFSD je predmet sklenitve ustreznega sporazuma o jamstvu EFSD med Komisijo v imenu Unije in primernim partnerjem.

2. Začetno naložbeno obdobje, v katerem se lahko s primernimi partnerji sklepajo sporazumi o jamstvu EFSD za podporo operacij financiranja in naložbenih operacij, traja do 31. decembra 2020.

3. Najdaljše obdobje, v katerem lahko primerni partnerji sklepajo sporazume s finančnimi posredniki ali končnimi upravičenci, je štiri leta po sklenitvi zadevnega sporazuma o jamstvu.

Člen 8
Merila za upravičenost za uporabo jamstva EFSD

1. Da bi bile operacije financiranja in naložbene operacije upravičene do podpore jamstva EFSD, morajo biti dosledne in usklajene s politikami Unije, zlasti z razvojno in sosedsko politiko Unije, strategijami in politikami partnerskih držav, ter si prizadevati za podporo naslednjih splošnih ciljev:

(a)prispevek h gospodarskemu in socialnemu razvoju, s posebnim poudarkom na trajnosti in ustvarjanju delovnih mest (zlasti za mlade in ženske), ter tako odpravljati temeljne vzroke migracij in prispevati k trajnostnemu ponovnemu vključevanju vrnjenih migrantov v njihove države izvora;

(b)usmeritev k socialno-gospodarskim sektorjem, zlasti infrastrukturi, vključno s trajnostno energijo, vodo, prometom, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, okoljem, trajnostno rabo naravnih virov in modro rastjo, socialno infrastrukturo, človeškim kapitalom, da se izboljša socialno-gospodarsko okolje;

(c)zagotovitev financiranja za mikro, mala in srednja podjetja s posebnim poudarkom na razvoju zasebnega sektorja;

(d)zagotovitev finančnih instrumentov za odpravo ozkih grl za zasebne naložbe, vključno z jamstvi za prvo izgubo za portfeljska jamstva za projekte zasebnega sektorja, kot so jamstva za posojila za mala in srednja podjetja ter jamstva za posebna tveganja za infrastrukturne projekte in drug tvegani kapital;

(e)čim večji učinek vzvoda zasebnega sektorja z odpravo ozkih grl za naložbe.

2. Jamstvo EFSD podpira operacije financiranja in naložbene operacije, ki imajo zlasti naslednje značilnosti:

(a)zagotavljajo dodatnost;

(b)zagotavljajo usklajevanje interesov z omogočanjem ustrezne delitve tveganja med zadevnimi primernimi partnerji in drugimi potencialnimi partnerji;

(c)so ekonomsko in finančno izvedljive, tudi ob upoštevanju možne podpore zasebnih in javnih partnerjev v projektu ter njihovega sofinanciranja;

(d)so tehnično izvedljive in trajnostne z okoljskega in socialnega vidika ter

(e)zagotavljajo čim večjo mobilizacijo kapitala zasebnega sektorja.

3. Komisija lahko za vsak primer posebej omogoči skupno financiranje iz različnih instrumentov Unije.

4. Komisija lahko določi, da so deli naložb za posamezne regije ali partnerske države ali za oboje, za posamezne sektorje, za posamezne projekte ali kategorije končnih upravičencev ali za oboje, ki se financirajo z instrumenti iz člena 9, iz jamstva EFSD kriti do določenega zneska. Vsi zahtevki za finančno podporo v okviru delov naložb se predložijo Komisiji.

Člen 9
Instrumenti, upravičeni do jamstva EFSD

1. Jamstvo EFSD se uporablja za kritje tveganj za naslednje instrumente:

(a)posojila;

(b)jamstva;

(c)posredna jamstva;

(d)instrumente kapitalskih trgov;

(e)katero koli drugo obliko financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, udeležbe v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala.

2. Instrumente iz odstavka 1 lahko zagotovijo primerni partnerji ali donatorji, vključno z zasebnimi vlagatelji, v okviru dela naložb ali posameznega projekta, ki ga upravlja primerni partner v korist partnerskih držav, vključno z nestabilnimi državami in državami, kjer vladajo konflikti, in institucij teh partnerskih držav, vključno z njihovimi javnimi nacionalnimi in zasebnimi lokalnimi bankami in finančnimi institucijami ter subjekti zasebnega sektorja partnerskih držav.

Člen 10
Upravičenost in izbira partnerjev

1. Primerni partnerji za namene jamstva EFSD so:

(a)Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad;

(b)subjekti javnega prava;

(c)mednarodne organizacije in njihove agencije;

(d)subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(e)subjekti zasebnega prava države članice, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, z odstopanjem od člena 58(1)(c)(vii) Uredbe (EU) št. 966/2012;

(f)subjekti zasebnega prava partnerske države, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, z odstopanjem od člena 58(1)(c)(vii) Uredbe (EU) št. 966/2012.

2. Primerni partnerji ravnajo v skladu s pravili in pogoji iz člena 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3. Komisija primerne partnerje izbere v skladu s členom 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 11
Področje uporabe in pogoji sporazumov o jamstvu EFSD

1. Jamstvo EFSD nikoli ne sme preseči 1 500 000 000 EUR brez poseganja v odstavek 2.

2. Države članice lahko prispevajo v jamstveni sklad EFSD v obliki jamstev ali denarja. Če to odobri Komisija, lahko v sklad prispevajo drugi donatorji v obliki denarja.

Znesek jamstva, ki presega znesek, naveden v odstavku 1, se odobri v imenu Unije.

Skupna neto plačila iz splošnega proračuna Unije v okviru jamstva EFSD ne smejo preseči 1 500 000 000 EUR. Plačila za unovčitev jamstva po potrebi enakovredno z Unijo (pari passu) izplačajo države članice, ki prispevajo k jamstvu, ali drugi donatorji brez poseganja v odstavek 4.

Med Komisijo v imenu Unije in donatorjem se sklene sporazum o prispevkih, ki vsebuje zlasti določbe o plačilnih pogojih.

3. Jamstvo EFSD bo na voljo šele, ko bo potrjen prispevek v denarju v višini 400 000 000 EUR iz 11. Evropskega razvojnega sklada (v nadaljnjem besedilu: ERS) 34 v splošni proračun Unije.

Države članice lahko k jamstvu EFSD prispevajo v obliki jamstev ali denarja.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o potrjenih prispevkih.

4. Prispevki držav članic v obliki jamstva se lahko uporabijo za plačila za unovčitev jamstev šele po uporabi sredstev iz splošnega proračuna Unije, ki se jim prištejejo kateri koli drugi denarni prispevki.

Na zahtevo držav članic se lahko njihovi prispevki namenijo za zagon projektov v posameznih regijah, državah, sektorjih ali delih naložb.

Vsak prispevek se lahko uporabi za kritje unovčitev jamstva, tudi če je določen za poseben namen.

5. Najmanj 400 000 000 EUR kritja jamstva EFSD se dodeli za naložbe v partnerskih državah, upravičene do financiranja iz 11. ERS v celotnem obdobju izvajanja jamstva EFSD.

Člen 12
Izvajanje sporazumov o jamstvu EFSD

1. Komisija v imenu Unije sklene sporazume o jamstvu EFSD s primernimi partnerji, izbranimi v skladu s členom 10 in odstavkom 4, o odobritvi jamstva EFSD, ki je brezpogojno, nepreklicno, na prvi poziv, v korist izbranega primernega partnerja.

2. Med Komisijo in izbranim primernim partnerjem ali izbranimi primernimi partnerji se sklene en ali več sporazumov o jamstvu za vsak del naložb. Da se zadosti posebnim potrebam, se lahko jamstvo EFSD odobri za posamezne operacije financiranja ali naložbene operacije. Sporazumi se lahko sklenejo s konzorcijem dveh ali več primernih partnerjev.

3. Sporazumi o jamstvu vsebujejo zlasti določbe v zvezi z naslednjim:

(a)podrobnimi pravili o zagotavljanju jamstva EFSD, vključno z ureditvijo glede kritja in njegovim določenim kritjem za portfelje in projekte v okviru posameznih vrst instrumentov;

(b)nadomestilom za jamstvo;

(c)zahtevami za uporabo jamstva EFSD, vključno glede plačilnih pogojev, kot so specifični časovni okviri, obresti, ki se morajo plačati na zapadle zneske, stroški in stroški izterjave ter morda potrebne ureditve v zvezi z likvidnostjo;

(d)določbami in postopki v zvezi z izterjavo terjatev;

(e)določbami glede obveznosti spremljanja, poročanja in ocenjevanja v skladu s členoma 15 in 16.

4. Komisija pri sprejemanju odločitve, ali naj sklene sporazume o jamstvu s primernimi partnerji, upošteva naslednje:

(a)cilje dela naložb;

(b)izkušnje ter operativno in finančno zmogljivost partnerja;

(c)znesek lastnih sredstev, ki jih je partner pripravljen uporabiti za del naložbe.

5. Primerni partner operacije financiranja in naložbene operacije odobri v skladu s svojimi lastnimi pravili in postopki ter v skladu s pogoji iz sporazuma o jamstvu.

6. Jamstvo EFSD lahko krije:

(a)za dolžniške instrumente glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane izbranemu primernemu partnerju, ki jih ta partner ni prejel v skladu s pogoji o finančnih operacijah po nastopu primera neizpolnitve obveznosti;

(b)za naložbe v lastniški kapital vložene zneske in stroške financiranja, povezane z njimi;

(c)za druge operacije financiranja in naložbene operacije iz člena 8(2) uporabljene zneske in stroške financiranja, povezane z njimi;

(d)vse ustrezne stroške in stroške izterjave, povezane z neizpolnitvijo obveznosti, razen če se ti odbijejo od prihodkov izterjave.

7. Sporazumi o jamstvu določajo podrobna pravila o kritju, zahtevah, upravičenosti, primernih partnerjih in postopkih.

Člen 13
Jamstveni sklad EFSD

1. Jamstveni sklad EFSD je likvidnostni blažilec, iz katerega se izplačajo primerni partnerji v primeru unovčitve jamstva EFSD v skladu z ustreznim sporazumom o jamstvu EFSD.

2. Jamstveni sklad EFSD se financira iz:

(a)prispevkov iz splošnega proračuna Unije in drugih virov;

(b)morebitnih prispevkov držav članic in drugih donatorjev;

(c)donosov na vložena sredstva jamstvenega sklada EFSD;

(d)zneskov, izterjanih od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, v skladu z določbami o izterjavi iz sporazumov o jamstvu;

(e)prejemkov in drugih plačil, ki jih Unija prejme v skladu s sporazumi o jamstvu.

3. Prihodki jamstvenega sklada EFSD, kakor so določeni v točkah (c) in (e) odstavka 2, predstavljajo notranje namenske prejemke v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

4. Sredstva jamstvenega sklada EFSD iz odstavka 2 neposredno upravlja Komisija, vlagajo pa se v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in upoštevajo ustrezna bonitetna pravila.

5. Vplačila v jamstveni sklad EFSD se uporabijo, da se doseže ustrezna raven rezervacij za kritje skupnih obveznosti jamstva EFSD. Stopnja oblikovanja rezervacij znaša 50 % skupnih obveznosti jamstva EFSD, ki se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

6. Po oceni ustreznosti ravni sredstev jamstvenega sklada EFSD v skladu s poročilom, določenim v členu 15(3), se izvedejo naslednja plačila:

(a)morebitni presežek se vplača v splošni proračun Unije;

(b)morebitna dodatna sredstva se vplačajo v jamstveni sklad EFSD v letnih tranšah v največ triletnem obdobju, ki začne teči od leta n+1.

7. Če se stanje sredstev v jamstvenem skladu EFSD od 1. januarja 2021 dalje zaradi unovčitev jamstva EFSD zniža pod 50 % stopnje oblikovanja rezervacij iz odstavka 5, Komisija predloži poročilo o morebitnih izrednih ukrepih, ki so potrebni za obnovitev jamstvenega sklada EFSD.

8. Po unovčitvi jamstva EFSD se vplačila v jamstveni sklad EFSD, določena v točkah (c), (d) in (e) odstavka 2, ki presegajo sredstva, potrebna, da se doseže stopnja oblikovanja rezervacij na ravni iz odstavka 5, uporabijo znotraj omejitev začetnega naložbenega obdobja iz člena 7(2) za obnovitev jamstva EFSD do njegovega začetnega zneska.

Člen 14
Financiranje jamstvenega sklada EFSD iz splošnega proračuna Unije

Splošni proračun Unije zagotovi prispevek v višini 350 000 000 EUR.

POGLAVJE IV

POROČANJE, RAČUNOVODENJE IN OCENJEVANJE

Člen 15
Poročanje in računovodenje

1. Komisija predloži letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo EFSD. To poročilo se objavi. Vključuje naslednje elemente:

(a)oceno operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo EFSD, na ravni operacije, sektorja, države in regije ter njihove skladnosti s to uredbo;

(b)oceno dodane vrednosti, mobilizacije sredstev zasebnega sektorja, pričakovane in dejanske realizacije ter rezultatov in učinka vseh operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo EFSD, skupaj, vključno z učinkom na ustvarjanje delovnih mest;

(c)oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EFSD in s ključnimi kazalniki uspešnosti, določenimi za vsak predloženi predlog;

(d)oceno učinka finančnega vzvoda, ki so ga dosegle operacije, ki jih krije jamstvo EFSD;

(e)informacijo o finančnem znesku, prenesenem upravičencem, in oceno vseh operacij financiranja in naložbenih operacij vsakega partnerja skupaj;

(f)oceno dodane vrednosti operacij financiranja in naložbenih operacij primernih partnerjev ter skupnih tveganj, povezanih z njimi;

(g)podrobne informacije o unovčitvah jamstva EFSD, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh ostalih prejetih plačilih;

(h)finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah primernih partnerjev, ki jih zajema ta uredba, revidirana s strani neodvisnega zunanjega revizorja.

2. Za namene računovodenja Komisije, njenega poročanja o tveganjih, ki jih krije jamstvo EFSD, ter njenega upravljanja jamstvenega sklada EFSD, primerni partnerji, s katerimi je bil sklenjen sporazum o jamstvu, Komisiji in Računskemu sodišču vsako leto predložijo finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, revidirana s strani neodvisnega zunanjega revizorja, pri čemer ta med drugim vsebujejo informacije o:

(a)oceni tveganja operacij financiranja in naložbenih operacij primernih partnerjev, vključno z informacijami o obveznostih Unije, izmerjenimi v skladu z računovodskimi pravili Unije, ki jih določi računovodja Komisije na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor;

(b)neporavnanih finančnih obveznostih za Unijo, nastalih na podlagi jamstva EFSD, odobrenega za primerne partnerje in njihove operacije financiranja in naložbene operacije, razčlenjene po posameznih operacijah.

Partnerji Komisiji na zahtevo predložijo vse dodatne informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti Komisije v zvezi s to uredbo.

3. Komisija vsako leto do 31. marca v okviru svojih računovodskih izkazov predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču potrebne informacije o stanju jamstvenega sklada EFSD. Poleg tega Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču vsako leto do 31. maja predloži poročilo o upravljanju jamstvenega sklada EFSD v preteklem koledarskem letu, vključno z oceno o ustreznosti rezervacij in ravni sredstev jamstvenega sklada ter o tem, ali jamstveni sklad potrebuje dodatna sredstva.

Letno poročilo vsebuje predstavitev finančnega stanja jamstvenega sklada EFSD na koncu preteklega koledarskega leta, finančnih tokov v preteklem koledarskem letu, pa tudi pomembne transakcije in vse relevantne informacije o finančnih računih. Vsebuje tudi informacije o finančnem upravljanju, uspešnosti in tveganju jamstvenega sklada na koncu preteklega koledarskega leta.

Člen 16
Ocena in pregled

1. Komisija do 31. decembra 2020 oceni delovanje EFSD. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni, ki vsebuje neodvisno oceno o uporabi te uredbe. Komisija to poročilo predloži nemudoma v primeru, da odobrene operacije financiranja in naložbene operacije v celoti porabijo znesek razpoložljivega jamstva EFSD pred 30. junijem 2020.

2. Komisija do 31. decembra 2020 in nato vsaka tri leta oceni uporabo jamstvenega sklada EFSD. Komisija poročilo o oceni predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Temu poročilu o oceni se priloži mnenje Računskega sodišča.

POGLAVJE V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17
Preglednost in javno razkritje informacij

Primerni partnerji v skladu s svojo politiko glede preglednosti in splošnimi načeli Unije glede dostopa do dokumentov in informacij na svojem spletnem mestu objavijo informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo EFSD v skladu s to uredbo, zlasti o tem, kako te operacije prispevajo k izpolnjevanju zahtev iz te uredbe.

Člen 18
Revizija, ki jo opravi Računsko sodišče

1. Zunanjo revizijo dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, izvaja Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

2. Za namene odstavka 1 tega člena ima Računsko sodišče na lastno zahtevo in v skladu s členom 287(3) PDEU dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih potrebuje za izvedbo svoje naloge.

Člen 19
Ukrepi proti goljufijam

1. Komisija ali primerni partnerji nemudoma obvestijo Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) ter mu zagotovijo potrebne informacije, če v kateri koli fazi priprave, izvedbe ali zaključka operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, utemeljeno sumijo, da je prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki bi lahko škodila finančnim interesom Unije.

2. OLAF lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, da se zaščitijo finančni interesi Unije in da ugotovi, ali je v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki jih zajema ta uredba, prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije. OLAF lahko pristojnim organom zadevnih držav članic posreduje kakršne koli informacije, ki jih je pridobil med preiskavami.

Kadar se takšne nezakonite dejavnosti dokažejo, primerni partnerji poskušajo zagotoviti izterjavo v zvezi s svojimi operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki jih zajema ta uredba in ki so povezane s takšnimi dejavnostmi.

Člen 20
Izključene dejavnosti in nekooperativne jurisdikcije

1. Primerni partnerji pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah ne podpirajo nobenih dejavnosti, ki se izvajajo v nezakonite namene, vključno s pranjem denarja, financiranjem terorizma, organiziranim kriminalom, davčnimi goljufijami in davčnimi utajami, korupcijo in goljufijami, ki škodijo finančnim interesom Unije. Primerni partnerji ne sodelujejo v nobenih operacijah financiranja ali naložbenih operacijah, ki se izvajajo prek nosilca v nekooperativni jurisdikciji, v skladu s svojo politiko glede šibko reguliranih ali nekooperativnih jurisdikcij, ki temelji na politikah Unije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali Projektne skupine za finančno ukrepanje.

2. Primerni partnerji pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah uporabljajo načela in standarde, določene v pravu Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, in zlasti Uredbi (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta 35 in Direktivi (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 36 . Primerni partnerji zagotovijo, da tako za neposredno financiranje kot financiranje prek posrednikov na podlagi te uredbe velja obveznost razkritja informacij o dejanskem lastništvu v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 21
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 37  

1.3.Vrsta predloga/pobude

Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 38 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

EFSD bo sestavljen iz regionalnih naložbenih platform, ki bosta združevali obstoječe mehanizme kombiniranja na področju zunanjega delovanja in novo jamstvo EFSD.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

 Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–    trajanje predloga/pobude, prvotno veljavnega(-e) od leta 2017 do leta 2020,

–finančne posledice od leta 2017 do leta 2020 s sklicevanjem na podpis sporazumov s primernimi partnerji.    
Sporazumi o jamstvu EFSD, v skladu s katerimi se lahko podpiše pogodba med primernim partnerjem in upravičencem ali finančnim posrednikom, lahko trajajo največ štiri leta.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–okvirno obdobje uvajanja izvajanja:

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 40  

X Neposredno upravljanje – Komisija (za upravljanje jamstvenega sklada EFSD)

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna (za mehanizme, krite z jamstvom EFSD):

–X mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam,

–X EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–X subjektom javnega prava,

–X subjektom zasebnega prava države članice, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, z odstopanjem od člena 58(1)(c)(vii) Uredbe (EU) št. 966/2012,

–X subjektom zasebnega prava partnerske države, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, z odstopanjem od člena 58(1)(c)(vii) Uredbe (EU) št. 966/2012,

–X subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–Upravni odhodki. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami pristojnega GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–x    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem pristojnega GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–X Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–X    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba varnostne rezerve večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–X V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–X    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) COM(2016) 385.

(2) To je za Afriko opredeljeno v Sporazumu iz Cotonouja (UL L 287, 4.11.2010), za sosedstvo EU pa v Uredbi (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

(3) Za Afriko glej Sklep Komisije (2015) 5210 in za sosedstvo Izvedbeni sklep Komisije (2016) 3436.

(4) UL L 317, 15.12.2000, kakor je bil nazadnje spremenjen z UL L 287, 4.11.2010.

(5) JOIN(2015) 50 final.

(6) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(7) COM(2011) 637 final.

(8) SWD(2015) 182 final.

(9) COM(2014) 263 final.

(10) JOIN(2015) 50 final.

(11) COM(2015) 81 final/2.

(12) COM(2016) 110.

(13) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(14) Za Afriko glej Sklep Komisije (2015) 5210 in za sosedstvo Sklep Komisije (2016) 3436.

(15) JOIN(2015) 50 final.

(16) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(17) COM(2011) 637 final.

(18) SWD(2015) 182 final.

(19) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(20) COM(2015) 5210.

(21) COM(2016) 3436.

(22) UL L 317, 15.12.2000, kakor je bil nazadnje spremenjen z UL L 287, 4.11.2010.

(23) Priloga II k Sporazumu iz Cotonouja.

(24) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(25) Notranji sporazum med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 210, 6.8.2013, str. 1).

(26) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(27) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(28) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(29) Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL L 77, 15.3.2014, str. 95).

(30) Uredba Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (UL L 58, 3.3.2015, str. 17).

(31) UL L 317, 15.12.2000, kakor je bil nazadnje spremenjen z UL L 287, 4.11.2010.

(32) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

(33) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).

(34) Notranji sporazum med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 210, 6.8.2013, str. 1).

(35) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

(36) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(37) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(38) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(39) C(2015) 5210 final, 29.7.2015, Sklep Komisije o posameznem ukrepu „Ustanovitev Sklada za spodbujanje naložb v Afriki“ v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada.

(40) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(41) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(42) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(43) En pogodbeni uslužbenec bo financiran iz proračuna Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) v podporo političnih povezovalnih nalog.

(44) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

(45) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(46) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(47) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(48) Del potrebnih zunanjih sodelavcev se krije z notranjo prerazporeditvijo zunanjih sodelavcev, ki se financirajo iz vrstice za upravno podporo evropskega instrumenta sosedstva / ERS v sorazmerju z odobritvami za poslovanje, prerazporejenimi za ukrep.

(49) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(50) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.