OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Sistem Eurodac je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije 1 . Svet in Evropski parlament sta junija 2013 sprejela prvi predlog prenovitve za spremembo uredbe Eurodac 2 , ki je okrepil delovanje sistema Eurodac in določil pogoje za dostop do sistema za namene kazenskega pregona pod strogimi pogoji za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje hudih kaznivih dejanj in terorističnih dejanj.

Od svoje vzpostavitve dalje je sistem Eurodac ustrezal namenom zagotavljanja dokazov v obliki prstnih odtisov za pomoč pri določitvi države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil v EU. Njegov glavni cilj je bil vedno zagotoviti podporo izvajanju Uredbe (EU) št. 604/2013 3 (v nadaljnjem besedilu: dublinska uredba), oba navedena akta pa skupaj sestavljata t. i. „dublinski sistem“.

Ko se je leta 2015 migracijska in begunska kriza zaostrila, so nekatere države članice postale preobremenjene z odvzemom prstnih odtisov vseh, ki so nedovoljeno prispeli v EU na zunanjih mejah, in tistih, ki so EU prečkali na poti do prednostne destinacije. Zato nekatere države članice niso izpolnile svojih obveznosti glede odvzema prstnih odtisov v skladu s sedanjo uredbo Eurodac. Komisija je v sporočilu z dne 13. maja 2015 z naslovom „Evropska agenda o migracijah“ 4 opozorila, da morajo „[d]ržave članice […] tudi v celoti izvajati pravila o odvzemu prstnih odtisov migrantov na mejah.“ Zato je Komisija pripravila smernice za lažji sistematičen odvzem prstnih odtisov ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, ki jih je maja 2015 podprla s praktičnim sodelovanjem in izmenjavo najboljših praks. 5 Poleg tega je Komisija preučila tudi druge biometrične identifikatorje, ki bi se lahko uporabili v sistemu Eurodac, kot sta prepoznavanje obrazov in zbiranje digitalnih fotografij, da bi s tem rešili izzive, s katerimi se soočajo nekatere države članice pri odvzemu prstnih odtisov za namene sistema Eurodac.

V istem obdobju so države članice, ki se ne nahajajo na zunanjih mejah, začele opažati vse večjo potrebo po zmogljivostih za shranjevanje in primerjanje informacij o migrantih brez urejenega statusa, za katere se ugotovi, da nezakonito bivajo na ozemlju teh držav, zlasti če niso zaprosili za azil. Posledično ostanejo tisoči migrantov v Evropi nevidni, med drugim tudi na tisoče mladoletnikov brez spremstva, te razmere pa spodbujajo nedovoljeno sekundarno in naknadno gibanje ter nezakonito prebivanje v EU. Postalo je jasno, da je treba sprejeti pomembne ukrepe za boj proti nezakonitim migracijam v EU in znotraj nje.

Predlog Komisije o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja EU, če so za vstop v EU pridobili vizum za kratkoročno prebivanje, bo državam članicam omogočil odkrivanje državljanov tretjih držav, ki v EU prebivajo nezakonito, čeprav so vanjo vstopili zakonito. 6 Noben tak sistem pa ne obstaja za določanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki nezakonito vstopijo v EU na zunanjih mejah, sedanji sistem Eurodac – idealna podatkovna zbirka, v kateri bi lahko bile zbrane te informacije, pa je omejen na ugotavljanje, ali je bila prošnja za azil vložena v več kot eni državi članici EU.

Komisija je 6. aprila 2016 v sporočilu z naslovom „K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo“ 7 kot prednostno nalogo navedla reformo dublinske uredbe ter vzpostavitev trajnostnega in pravičnega sistema za določanje države članice, odgovorne za prosilce za azil, ki bo zagotovil visoko stopnjo solidarnosti in pravično delitev odgovornosti med državami članicami, in sicer s predlogom korektivnega mehanizma za dodeljevanje. V okviru tega je Komisija menila, da bi bilo treba sistem Eurodac okrepiti, da bo odražal spremembe dublinskega mehanizma, ter zagotoviti, da bo še naprej zagotavljal dokaze v obliki prstnih odtisov, ki jih potrebuje za svoje delovanje. Štelo se je tudi, da lahko sistem Eurodac prispeva k boju proti nezakonitim migracijam, in sicer s shranjevanjem podatkov o prstnih odtisih glede na vse kategorije ter omogočanjem primerjave z vsemi podatki, shranjenimi v ta namen.

Zato ta predlog spreminja veljavno Uredbo o sistemu Eurodac (EU) št. 603/2013 ter razširja njeno področje uporabe za namen ugotavljanja istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in tistih, ki so nezakonito vstopili na območje Unije na zunanjih mejah, z namenom uporabe teh informacij v pomoč državi članici pri ponovnem dokumentiranju državljana tretje države za namene vračanja.

Lažje ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva z uporabo biometričnih podatkov bi prispevalo k izboljšanju učinkovitosti politike vračanja EU, predvsem v odnosu do migrantov brez urejenega statusa, ki uporabljajo zavajajoča sredstva za preprečevanje ugotavljanja njihove istovetnosti in onemogočanje postopkov za ponovno dokumentiranje. Razpoložljivost podatkov in informacij o državljanih tretjih držav, ki nimajo nikakršnega osebnega dokumenta ali zakonitega razloga za to, da so v EU, in ki se jim odvzamejo prstni odtisi v drugi državi članici, bi pospešila postopke za ugotavljanje istovetnosti in ponovno dokumentiranje prijetih nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, katerih prstni odtisi so bili odvzeti v drugi državi članici, in s tem prispevala k skrajšanju potrebnih postopkov vračanja in ponovnega sprejema, vključno z obdobjem, v katerem so lahko migranti brez urejenega statusa upravno pridržani pred odstranitvijo, ter okrepila boj proti zlorabi identitete. Omogočila bi določitev države tranzita migrantov brez urejenega statusa in s tem olajšala njihov ponovni sprejem v te države. Poleg tega bi lahko z zagotavljanjem informacij o gibanju migrantov brez urejenega statusa v EU nacionalnim organom omogočila, da opravijo natančnejšo individualno oceno položaja migrantov brez urejenega statusa, na primer o tveganju, da bi lahko pobegnili, medtem ko potekajo postopki vračanja in ponovnega sprejema.

V letu 2015 je v Evropo prispelo rekordno število begunskih in migrantskih otrok, države članice pa so le stežka ocenile natančno število otrok brez spremstva in ločenih otrok, saj formalni postopki registracije v nekaterih državah članicah ne omogočajo vedno ugotavljanja njihove istovetnosti, kadar prečkajo meje. Sedanja migracijska in begunska kriza je sprožila globoka vprašanja med poslanci Evropskega parlamenta, nevladnimi in mednarodnimi organizacijami ter državami članicami o tem, kako lahko varovati in zaščititi otroke brez spremstva. Zaščita otrok, zlasti pogrešanih otrok iz tretjih držav, povzroča dodatno skrb med sedanjo krizo v EU. 8

V preteklosti so se v sistemu Eurodac vedno zbirali prstni odtisi mladoletnikov, starejših od 14 let, kar omogoča ugotavljanje istovetnosti mladoletnika brez spremstva, potem ko je vložena prošnja za azil v EU. Toda zaradi očitnega povečanja tihotapljenja otrok, mlajših od te starosti, v EU in znotraj nje obstaja večja potreba po zbiranju biometričnih podatkov mlajših otrok za namene sistema Eurodac, da bi bili v pomoč pri ugotavljanju istovetnosti teh oseb in ugotavljanju, ali lahko te informacije pomagajo pri določanju družinskih povezav ali povezav s skrbnikom v drugi državi članici.

Številne države članice zbirajo biometrične podatke otrok, mlajših od 14 let, za vizume, potne liste, biometrična dovoljenja za prebivanje in splošni nadzor nad priseljevanjem. Zato se predlaga tudi, da bi bilo treba odvzem prstnih odtisov mladoletnikov za Eurodac spremeniti tako, da bi se izvajal od starosti šestih let, saj raziskave kažejo, da se lahko pri tej starosti prepoznavanje prstnih odtisov otrok doseže z zadovoljivo stopnjo natančnosti.

Prav tako bo treba informacije o nezakonito prebivajočih državljanih tretjih držav in tistih, ki so bili prijeti med nezakonitim vstopom v EU na zunanji meji, shranjevati dlje časa, kot je trenutno dovoljeno. Trenutno je v skladu z veljavno uredbo za tiste, ki so bili prijeti na zunanji meji, dovoljeno največ 18-mesečno obdobje shranjevanja, za tiste, za katere se ugotovi, da nezakonito prebivajo v državi članici, pa se podatki ne shranjujejo. Razlog za to je, da se veljavna uredba Eurodac ne nanaša na shranjevanje podatkov o migrantih brez urejenega statusa za daljše obdobje, kot je potrebno za določitev prve države vstopa v skladu z dublinsko uredbo, če je bila prošnja za azil vložena v drugi državi članici. Zaradi razširitve področja uporabe uredbe Eurodac na širše področje migracij je treba shraniti te podatke za daljše obdobje, da se lahko ustrezno spremlja sekundarno gibanje znotraj EU, zlasti kadar migrant brez urejenega statusa naredi vse, da ga ne bi odkrili. Obdobje petih let se zdi za te namene primerno, s tem pa bi se obdobje shranjevanja podatkov uskladilo z drugimi podatkovnimi zbirkami EU na področju pravosodja in notranjih zadev (PNZ) ter obdobjem, v katerem se lahko migrantu brez urejenega statusa prepove vstop v skladu z direktivo o vračanju. 9

Ta predlog omogoča tudi posredovanje informacij o istovetnosti migrantov brez urejenega statusa tretji državi, kadar je treba posredovati informacije samo za namene vračanja. Ponovni sprejem in ponovno dokumentiranje državljanov tretjih držav brez urejenega statusa v njihovi državi izvora vključuje izmenjavo informacij o tem posamezniku z organi zadevne države, kadar je treba zagotoviti potno listino. Zato ta predlog omogoča izmenjavo podatkov na tej podlagi in v skladu s pravili o varstvu podatkov. Izmenjava informacij o dejstvu, da je bila v EU vložena prošnja za azil, je strogo prepovedana, saj bi to lahko v primeru zavrnitve ogrozilo varnost prosilca za azil in privedlo do kršitve njegovih temeljnih pravic.

Predlaga se tudi, da bi države članice zbirale dodaten biometrični podatek (podobo obraza) in ga shranjevale v centralnem sistemu poleg drugih osebnih podatkov, kar bi zmanjšalo potrebo po dodatni komunikacijski infrastrukturi med državami članicami za izmenjavo informacij o migrantih brez urejenega statusa, ki niso zaprosili za azil. Zbiranje podob obraza bo podlaga za uvajanje programske opreme za prepoznavanje obrazov v prihodnosti ter bo sistem Eurodac uskladilo z drugimi sistemi, kot je na primer sistem vstopa/izstopa. Eu-LISA bi morala najprej izvesti študijo o programski opremi za prepoznavanje obraza, ki bi ocenila njeno točnost in zanesljivost, preden bi se programska oprema dodala v centralni sistem.

Sporočilo Komisije o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost 10 poudarja potrebo po izboljšanju interoperabilnosti informacijskih sistemov na dolgi rok, kar sta predlagala tudi Evropski svet in Svet. Sporočilo predlaga ustanovitev skupine strokovnjakov za informacijske sisteme in interoperabilnost, ki bi obravnavala pravno in tehnično izvedljivost doseganja interoperabilnosti informacijskih sistemov za meje in varnost. Ta predlog je v skladu s cilji sporočila, saj bo na njegovi podlagi sistem Eurodac v prihodnje omogočal interoperabilnost z drugimi informacijskimi sistemi, kjer bo to nujno in sorazmerno. Komisija bo v ta namen ter s podporo skupine strokovnjakov za informacijske sisteme in interoperabilnost ocenila nujnost in sorazmernost vzpostavitve interoperabilnosti s schengenskim informacijskim sistemom (SIS) in vizumskim informacijskim sistemom (VIS). V zvezi s tem in v skladu s sporočilom bo Komisija preučila tudi, ali bi bilo treba pregledati pravni okvir za dostop do sistema Eurodac zaradi kazenskega pregona.

Ta predlog še naprej omogoča dostop organov kazenskega pregona do centralnega sistema in bo zdaj organom kazenskega pregona in Europolu omogočal dostop do vseh podatkov, shranjenih v sistemu, v prihodnje pa tudi izvajanje iskanja na podlagi podobe obraza.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je tesno povezan z drugimi politikami in jih dopolnjuje, in sicer so to:

(a)skupni evropski azilni sistem, da se zagotovi učinkovito izvajanje dublinske uredbe z uporabo prstnih odtisov za pomoč pri določanju države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil;

(b)učinkovita politika EU o vračanju, s čimer se prispeva k sistemu EU za vračanje migrantov brez urejenega statusa ter k njegovim izboljšavam. To je ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti v azilni sistem EU in podporo za pomoč osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Povečanje stopnje vračanja migrantov brez urejenega statusa mora biti tesno povezano z obnovljenim prizadevanjem EU za zaščito tistih, ki jo potrebujejo;

(c)notranja varnost, kot je bila poudarjena tudi v evropski agendi za varnost 11 , za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj in terorističnih dejanj, tako da se organom kazenskega pregona in Europolu omogoči obdelava osebnih podatkov oseb, osumljenih vpletenosti v teroristična dejanja ali huda kazniva dejanja;

(d)skupine evropske mejne in obalne straže, kar zadeva možnost odvzema prstnih odtisov in pridobitev podobe obraza prosilcev za azil in migrantov brez urejenega statusa ter prenos teh podatkov v sistem Eurodac v imenu države članice za uspešno upravljanje nadzora zunanje meje;

(e)varstvo podatkov, saj mora ta predlog zagotavljati varstvo temeljnih pravic do spoštovanja zasebnega življenja posameznikov, katerih osebni podatki se obdelujejo v sistemu Eurodac.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Kar zadeva merila in mehanizme za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil ali subsidiarno zaščito, je pravna podlaga tega predloga o prenovitvi člen 78(2)(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki ustreza pravni podlagi prvotnega predloga (člen 63(1)(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti). Poleg tega je v predlogu uporabljen člen 79(2)(c) kot pravna podlaga v zvezi z elementi ugotavljanja istovetnosti državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki nima urejenega statusa, kar zadeva nezakonito priseljevanje in nedovoljeno prebivanje, tudi odstranitev in vračanje oseb, ki prebivajo brez dovoljenja. Člen 87(2)(a) je uporabljen kot pravna podlaga v zvezi z zbiranjem, shranjevanjem, obdelavo, analizo in izmenjavo zadevnih informacij za namene kazenskega pregona. Člen 88(2)(a) pa je pravna podlaga, kar zadeva področje dejavnosti Europola in njegove naloge, vključno z zbiranjem, shranjevanjem, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov.

•Načelo neobveznega sodelovanja

Uredba Sveta (EU) št. 603/2013 je za Združeno kraljestvo in Irsko zavezujoča, saj sta na podlagi zgoraj navedenega protokola sporočili svojo željo po sodelovanju pri sprejetju in uporabi navedene uredbe.

V skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske se lahko ti državi članici odločita sodelovati pri sprejetju tega predloga. Možnost sodelovanja imata tudi po sprejetju predloga.

V skladu s Protokolom o stališču Danske, priloženim PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V PDEU (razen če gre za „ukrepe, ki določajo tretje države, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, ali ukrep glede enotne oblike vizumov“). Tako Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in je ta zato ne zavezuje, niti je ni dolžna uporabljati. Toda glede na to, da Danska na podlagi mednarodnega sporazuma 12 , ki ga je sklenila z EU leta 2006, uporablja sedanjo uredbo Eurodac, bo v skladu s členom 3 navedenega sporazuma Komisijo obvestila o svoji odločitvi, ali bo izvajala vsebino spremenjene uredbe ali ne.

Posledice predloga za države, pridružene dublinskemu sistemu, ki niso članice EU

Vzporedno s pridružitvijo več držav, ki niso članice EU, schengenskemu pravnemu redu, je Skupnost sklenila več sporazumov, ki te države pridružujejo tudi pravnemu redu Dublin/Eurodac, oziroma sklepanje teh sporazumov še poteka:

–sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške, sklenjen leta 2001 13 ;

–sporazum o pridružitvi Švice, sklenjen 28. februarja 2008 14 ;

–protokol o pridružitvi Lihtenštajna, podpisan 18. junija 2011 15 .

Da bi se vzpostavile pravice in obveznosti med Dansko – ki se je, kakor je zgoraj obrazloženo, z mednarodnim sporazumom pridružila pravnemu redu Dublin/Eurodac – in zgoraj navedenimi pridruženimi državami, sta bila med Skupnostjo in pridruženimi državami sklenjena dva druga instrumenta. 16

V skladu z zgoraj navedenimi tremi sporazumi pridružene države brez izjem sprejmejo pravni red Dublin/Eurodac in njegove spremembe. Ne sodelujejo pa pri sprejetju aktov, ki spreminjajo ali nadgrajujejo dublinski pravni red (vključno s tem predlogom), vendar morajo Komisijo v določenem časovnem roku obvestiti o svoji odločitvi glede tega, ali bodo sprejele vsebino navedenega akta, ko ga Svet in Evropski parlament odobrita. Če Norveška, Islandija, Švica ali Lihtenštajn ne sprejmejo akta, ki spreminja ali nadgrajuje pravni red Dublin/EURODAC, se uporabi „giljotinska klavzula“ in zadevni sporazumi bodo prekinjeni, razen če skupni/mešani odbor, ki ga sporazumi vzpostavljajo, soglasno odloči drugače.

Področje uporabe zgoraj navedenih pridružitvenih sporazumov z Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajnom ter vzporednega sporazuma z Dansko ne zajema dostopa do podatkov iz sistema Eurodac zaradi kazenskega pregona. Ko bo ta prenovljena uredba sprejeta, bo treba zagotoviti podpis in sklenitev dopolnilnih sporazumov s pridruženimi državami, ki želijo sodelovati.

Ta predlog določa, da se lahko primerjava podatkov o prstnih odtisih na podlagi sistema Eurodac opravi le, če nacionalne podatkovne zbirke prstnih odtisov in podatkovne zbirke za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic po Sklepu Sveta 2008/615/PNZ (Prümska pogodba) ne ponudijo zadetka. To pravilo pomeni, da če katera koli država članica ni uveljavila zgoraj omenjenega Sklepa Sveta in ne more opraviti preverjanja v skladu s prümskimi merili, prav tako ne sme opraviti preverjanja na podlagi sistema Eurodac zaradi kazenskega pregona. Tako tudi katera koli pridružena država, ki ni uveljavila Prümske pogodbe ali ne sodeluje pri njenem izvajanju, ne more opraviti takšnega preverjanja na podlagi sistema Eurodac.

•Subsidiarnost

Predlagana pobuda pomeni nadaljnji razvoj dublinske uredbe in migracijske politike EU ter zagotovitev, da se bodo skupna pravila za odvzem podatkov o prstnih odtisih in podobi obraza nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav za namene Eurodac uporabljala na enak način v vseh državah članicah. Z njo se uvaja instrument, ki bo Evropski uniji zagotovil informacije o tem, koliko državljanov tretjih držav nezakonito vstopi na ozemlje EU in zaprosi za azil, kar je nujen podatek za trajno oblikovanje migracijske in vizumske politike na podlagi dokazov. Zagotavlja tudi dostop organov kazenskega pregona do sistema Eurodac, ki je pravočasen, točen, zanesljiv in stroškovno učinkovit način za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki so osumljeni (ali žrtve) terorizma ali hudega kaznivega dejanja.

Prav tako bo ta predlog državam članicam pomagal pri ugotavljanju istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in tistih, ki so nezakonito vstopili na območje Unije na zunanjih mejah, z namenom uporabe teh informacij v pomoč državi članici pri ponovnem dokumentiranju državljana tretje države za namene vračanja.

Zaradi nadnacionalne narave težav, povezanih z azilom in zaščito beguncev, je primerno, da EU v okviru skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) predlaga rešitve za zgoraj opisane težave v zvezi z Uredbo Eurodac.

Potrebna je tudi sprememba uredbe Eurodac, da se ji doda še drugoten namen, in sicer da se dovoli dostop do podatkov zaradi nadzora nad nezakonitimi migracijami migrantov brez urejenega statusa v EU in njihovega sekundarnega gibanja znotraj nje. Države članice tega cilja same ne morejo doseči v zadostni meri.

•Sorazmernost

Člen 5 Pogodbe o Evropski uniji določa, da ukrepi EU ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodbe. Izbrana oblika tega ukrepa EU mora omogočiti, da predlog doseže svoj cilj in se izvaja čim bolj učinkovito.

Predlog, katerega zasnova temelji na načelih vgrajene zasebnosti, je sorazmeren v smislu pravice do varstva osebnih podatkov, saj ne zahteva zbiranja in shranjevanja več podatkov za daljše obdobje, kot je nujno potrebno za delovanje sistema in izpolnjevanje njegovih ciljev. Poleg tega se bodo predvideli in izvedli vsi zaščitni ukrepi in mehanizmi, potrebni za učinkovito zaščito temeljnih pravic potnikov, zlasti zaščito zasebnega življenja in zasebnih podatkov.

Za delovanje sistema ne bodo potrebni nobeni nadaljnji postopki ali usklajevanje na ravni EU; predvideni ukrep je zato sorazmeren, saj ne presega tistega, kar je v smislu ukrepanja na ravni EU potrebno za dosego njegovih ciljev.

•Izbira instrumenta

Predlagana prenovitev bo prav tako v obliki uredbe. Ta predlog bo nadgradil in okrepil obstoječ centraliziran sistem, prek katerega bodo države članice medsebojno sodelovale, to pa zahteva skupno zasnovo in pravila delovanja. Poleg tega določa pravila za dostop do sistema tudi za namene kazenskega pregona, ki so enotna za vse države članice. Zato se lahko kot pravni akt izbere samo uredba.

3.POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Pri pripravi tega predloga se je Komisija oprla na razprave, ki redno potekajo v Evropskem svetu in Svetu ministrov ter Evropskem parlamentu o ukrepih, potrebnih za obravnavo migracijske krize, in zlasti o reformi dublinske uredbe, ki je neločljivo povezana s sistemom Eurodac. Komisija je preučila tudi potrebe držav članic, ki so postale očitne med begunsko in migracijsko krizo.

Svet je v sklepih Evropskega sveta z dne 25. in 26. junija 2015 pozval k okrepitvi upravljanja zunanjih meja Unije, da bi bolje obvladali vse močnejše tokove nezakonitih migracij. 17 Pozneje je Evropski svet na srečanju voditeljev držav ali vlad oktobra 2015 sklenil, da morajo države članice pospešiti izvajanje direktive o vračanju ter zagotoviti, da so vse osebe, ki prihajajo na žariščne točke, identificirane, registrirane in so jim bili odvzeti prstni odtisi, ter obenem zagotavljati preselitve in vračanje. 18 Marca 2016 je Evropski svet ponovno poudaril, da se bodo nadaljevale tudi razprave o prihodnji strukturi migracijske politike EU, vključno z dublinsko uredbo. 19

Komisija se je z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov neuradno posvetovala tudi o novih elementih tega predloga, za katere velja nov pravni okvir o varstvu podatkov.

•Temeljne pravice

Predlagana uredba vpliva na temeljne pravice, in sicer na pravico do človeškega dostojanstva (člen 1 Listine EU o temeljnih pravicah); prepoved suženjstva in prisilnega dela (člen 5 Listine); pravico do svobode in varnosti (člen 6 Listine), spoštovanje zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine), varstvo osebnih podatkov (člen 8 Listine), pravico do azila (člen 18 Listine) in varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve (člen 19 Listine), pravico do nediskriminacije (člen 21 Listine), pravice otroka (člen 24 Listine) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva (člen 47 Listine).

Izvajanje sistema Eurodac pozitivno vpliva na prepoved suženjstva in prisilnega dela ter pravico do svobode in varnosti. Boljše in natančnejše ugotavljanje istovetnosti (z uporabo biometričnih podatkov) državljana tretje države, ki prečka zunanjo mejo EU, pomaga pri odkrivanju zlorabe identitete, trgovine z ljudmi (zlasti v primeru mladoletnih oseb) in čezmejne kriminalitete ter tako pripomore k boju proti trgovini z ljudmi in njihovemu tihotapljenju. Prav tako prispeva k izboljšanju varnosti državljanov EU in drugih oseb, ki se nahajajo na ozemlju EU.

Predlog prav tako pozitivno prispeva k zaščiti otrokovih pravic in pravice do spoštovanja družinskega življenja. Mnogi prosilci za mednarodno zaščito in državljani tretjih držav, ki nedovoljeno prispejo v Evropsko unijo, potujejo z družinami in v mnogih primerih z zelo majhnimi otroci. Zmožnost ugotavljanja istovetnosti teh otrok s pomočjo prstnih odtisov in podobe obraza bo v pomoč pri ugotavljanju njihove istovetnosti, če bodo ločeni od svojih družin, saj bo omogočala državi članici, da nadaljuje preiskavo, če bo iz zadetkov v obliki prstnih odtisov razvidno, da so otroci nekoč že v drugi državi članici. Prav tako bi okrepila zaščito mladoletnikov brez spremstva, ki ne zaprosijo vedno uradno za mednarodno zaščito in ki pobegnejo iz ustanov za oskrbo ali socialnih služb za otroke, katerim so bili dodeljeni.

Obveznosti odvzema prstnih odtisov se morajo izvajati ob popolnem spoštovanju človekovega dostojanstva in otrokovih pravic. Predlog ponovno potrjuje obveznost držav članic, da zagotovijo, da se postopek odvzemanja prstnih odtisov in pridobitve podobe obraza določi in uporablja v skladu s prakso zadevne države članice ter v skladu z zaščitnimi klavzulami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Kazni, naložene za neizpolnjevanje obveznosti v skladu s postopkom odvzema prstnih odtisov, morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti. V zvezi s tem predlog izrecno določa, da bi bilo treba v tem okviru za ugotavljanje ali preverjanje istovetnosti državljana tretje države pridržanje uporabiti le v skrajno nujnem primeru. Kar zadeva otroke, bi bilo treba odvzem prstnih odtisov mladoletnikov, zlasti majhnih otrok, izvajati na otroku prijazen in prilagojen način. Ustrezne določbe zagotavljajo tudi, da otrokom niso naložene nikakršne upravne sankcije, kadar obstaja utemeljen razlog za zavrnitev odvzema njihovih prstnih odtisov ali pridobitve podobe obraza, in da bi morali pristojni organi države članice, kadar sumijo, da utegnejo nastati težave v zvezi z zaščito otrok po zavrnitvi predložitve prstnih odtisov ali kadar so morda otrokove prstne konice ali roke poškodovane, zagotoviti, da se otrok napoti na nacionalne organe za zaščito otrok.

Izvajanje predloga ne posega v pravice prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, zlasti glede prepovedi v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, tudi v zvezi s prenosi osebnih podatkov tretjim državam.

Kot je določeno v členu 52(1) Listine, mora biti kakršno koli omejevanje pravice do varstva osebnih podatkov ustrezno za dosego zadevnega cilja in ne presegati tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. Tudi člen 8(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah priznava, da je poseganje javnega organa v pravico posameznika do zasebnosti morda potrebno v interesu nacionalne in javne varnosti ali preprečevanja kriminala kot v primeru tega predloga. Predlog zagotavlja dostop do sistema Eurodac zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, zaradi ugotavljanja istovetnosti državljanov tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje, in zaradi dostopa do podatkov o njihovi potovalni zgodovini. Zaščitni ukrepi v zvezi z osebnimi podatki vključujejo tudi pravico dostopa do podatkov oziroma pravico do njihovega popravka ali izbrisa. Omejitev obdobja shranjevanja podatkov iz poglavja 1 tega obrazložitvenega memoranduma prav tako prispeva k spoštovanju osebnih podatkov kot temeljne pravice.

Predlog zagotavlja dostop do sistema Eurodac zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj za ugotavljanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje, in dostop do podatkov o njihovem gibanju znotraj EU. Poleg tega lahko imenovani organi kazenskega pregona zahtevajo dostop do podatkov iz sistema Eurodac le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da bi tak dostop pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju zadevnega kaznivega dejanja. Take zahteve preveri imenovani organ kazenskega pregona, da ugotovi, ali so izpolnjeni strogi pogoji za zahtevanje dostopa do sistema vstopa/izstopa za namene kazenskega pregona.

Poleg tega predlog določa tudi stroge varnostne ukrepe v zvezi s podatki, da se zagotovi varnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo, vzpostavi nadzor neodvisnih javnih organov za varstvo podatkov nad obdelavo osebnih podatkov ter zagotovi dokumentiranje vseh izvedenih iskanj. Predlog določa tudi, da za obdelavo vseh osebnih podatkov, ki jo izvedejo organi kazenskega pregona v sistemu Eurodac, potem ko so bili iz tega sistema pridobljeni, velja nova direktiva o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, ki razveljavlja Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ. V predlogu so opredeljena stroga pravila za dostop do sistema Eurodac in potrebni zaščitni ukrepi. V njem so predvidene tudi pravice posameznikov do dostopa, popravkov, izbrisa in pravnega varstva, zlasti pravica do sodnih pravnih sredstev, in nadzor obdelave podatkov, ki ga izvajajo neodvisni javni organi. Zato je predlog v celoti skladen z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti kar zadeva pravico do varstva osebnih podatkov, skladen pa je tudi s členom 16 PDEU, ki vsakomur zagotavlja pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog vključuje tehnično spremembo centralnega sistema Eurodac, da se zagotovi možnost primerjav za vse tri kategorije podatkov in za shranjevanje vseh treh kategorij podatkov. Za dodatne funkcije, kot so shranjevanje osebnih podatkov skupaj s podobo obraza, bo potrebnih več sprememb centralnega sistema.

Ta sprememba se upošteva tudi v oceni finančnih posledic, priloženi temu predlogu.

V oceno stroškov v višini 29,872 milijona EUR so vključeni stroški za tehnično nadgraditev ter večji obseg shranjevanja in pretok podatkov prek centralnega sistema. Prav tako so vključene storitve na področju informacijske tehnologije ter programska in strojna oprema, pa tudi nadgradnja in prilagoditev, da se omogoči iskanje za vse kategorije podatkov za namene azila in nezakonitih migracij. Predlog zajema tudi dodatne stroške za osebje, potrebno za eu-LISA.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

– Razširitev področja uporabe uredbe Eurodac za namene vračanja (člen 1(1)(b)). Področje uporabe nove uredbe Eurodac je razširjeno, tako da državam članicam omogoča shranjevanje in iskanje podatkov o državljanih tretjih držav ali osebah brez državljanstva, ki niso prosilci za mednarodno zaščito, tako da jih je mogoče identificirati za namene vračanja in ponovnega sprejema. V ta namen je bila dodana nova pravna podlaga, in sicer člen 79(2)(c). S tem sistem Eurodac postaja podatkovna zbirka za širše namene priseljevanja in ne le za zagotavljanje učinkovitega izvajanja uredbe Dublin III, čeprav je ta funkcija še vedno pomemben vidik sistema. Trenutno sistem Eurodac zgolj primerja podatke o prstnih odtisih nezakonitih migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito s podatki o azilu, saj gre za podatkovno zbirko o azilu. Ne opravljajo se primerjave med podatki o prstnih odtisih, odvzetih migrantom brez urejenega statusa na zunanjih mejah, ter podatki o prstnih odtisih, odvzetih državljanom tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice.

Razširitev področja uporabe uredbe Eurodac bo pristojnim organom držav članic za priseljevanje omogočila prenos in primerjavo podatkov o teh nezakonito prebivajočih državljanih tretjih držav, ki niso zaprosili za azil in ki se lahko neodkriti prosto gibljejo po Evropski uniji. Informacije, pridobljene na podlagi zadetka, so lahko nato v pomoč pristojnim organom držav članic pri njihovih nalogah identifikacije državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju teh držav članic, za namene vračanja. Prav tako lahko zagotovijo dragocene dokazne elemente za ponovno dokumentiranje in namene ponovnega sprejema.

– Zagotovitev primarnosti dublinskega postopka (člena 15(4) in 16(5)). Vključena je bila določba, ki bo zagotovila, da bo v primeru zadetka glede prstnih odtisov, ki kaže na to, da je bila prošnja za azil vložena v Evropski uniji, država članica, ki je izvedla iskanje, zagotovila, da se za zadevnega posameznika uporabi dublinski postopek in ne postopek vračanja. S tem se bo zagotovilo, da ob pridobitvi večkratnih zadetkov, ki se nanašajo na istega posameznika, iz centralnega sistema, država članica, ki je opravila iskanje v sistemu Eurodac, ne bo dvomila glede postopka, ki ga je treba upoštevati, ter da noben prosilec za mednarodno zaščito ne bo vrnjen v njegovo matično državo ali v tretjo državo v nasprotju z načelom nevračanja. Da bi se to omogočilo, je bil uveden pojem „hierarhije zadetkov“.

– Obveznost odvzema prstnih odtisov in pridobitve podobe obraza (člen 2). Predlog določa jasno obveznost držav članic, da odvzamejo prstne odtise in pridobijo podobo obraza vseh treh kategorij oseb ter jih posredujejo, hkrati pa zagotavlja, da države članice naložijo te obveznosti prosilcem za mednarodno zaščito in državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva tako, da se tega zavedajo. Obveznost odvzema prstnih odtisov je vedno obstajala in posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so bili z njo seznanjeni prek informacij v obliki brošure v skladu s členom 29(1)(d) Uredbe (EU) št. 603/2013. Ta člen državam članicam omogoča tudi, da v skladu s svojim nacionalnim pravom uvedejo sankcije proti posameznikom, ki ne želijo zagotoviti podobe obraza ali sodelovati pri postopku odvzema prstnih odtisov, pri čemer po potrebi upoštevajo delovni dokument služb Komisije o izvajanju uredbe Eurodac, saj je v njem za države članice določen iz najboljše prakse izhajajoč pristop pri odvzemu prstnih odtisov. 20 Poleg tega so bile vključene nove določbe za zagotovitev, da se odvzem prstnih odtisov in pridobitev podobe obraza mladoletnikov, zlasti majhnih otrok, izvaja na otroku prijazen in prilagojen način. Te določbe zagotavljajo tudi, da mladoletnikom niso naložene nikakršne upravne sankcije, če ne predložijo svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, kadar obstaja dober razlog za zavrnitev tovrstne predložitve, ter da morajo organi države članice, kadar sumijo, da utegnejo nastati težave v zvezi z zaščito otrok po zavrnitvi predložitve prstnih odtisov ali podobe obraza, oziroma kadar so morda otrokove prstne konice ali roke poškodovane, zagotoviti, da se otrok napoti na nacionalne organe za zaščito otrok.

– Shranjevanje osebnih podatkov posameznikov (členi 12, 13 in 14). Sistem Eurodac je vedno vseboval le prstne odtise in v preteklosti razen spola v zvezi s posameznikom niso bili shranjeni nobeni drugi osebni podatki. Novi predlog zdaj omogoča shranjevanje osebnih podatkov posameznikov, kot so ime ali imena, datum rojstva, državljanstvo in osebni dokumenti, ter podobe obraza. Shranjevanje osebnih podatkov bo organom za priseljevanje in azil omogočilo enostavno ugotavljanje istovetnosti posameznika, ne da bi bilo treba te informacije zahtevati neposredno od druge države članice. Osebne podatke posameznika je mogoče pridobiti iz centralnega sistema le na podlagi sistema „zadetek/ni zadetka“. S tem se zaščiti pravica do dostopa do teh podatkov, torej, kadar ni ujemanja prstnih odtisov ali podobe obraza, osebnih podatkov ni mogoče pridobiti.

Za namene dublinske uredbe je treba posodobiti nove informacije v sistemu Eurodac v zvezi z državo članico, ki postane odgovorna za obravnavanje prošnje za azil po dodelitvi prosilca v drugo državo članico. Tako bo po postopku dodelitve in zadetku o prstnih odtisih jasno, katera država članica je pristojna na podlagi prenovljene dublinske uredbe, če bo prosilec pobegnil ali zaprosil za azil v drugi državi članici.

– Biometrični identifikatorji (členi 2, 15 in 16). Sedanja uredba Eurodac omogoča le primerjavo podatkov o prstnih odtisih. Leta 2015 je Evropska agenda o migracijah predlagala možnost dodajanja drugih biometričnih podatkov v sistem Eurodac, da bi ublažila nekatere izzive, s katerimi se soočajo države članice v zvezi s poškodovanimi prstnimi konicami in neizpolnjevanjem postopka odvzema prstnih odtisov. 21 Ta predlog uvaja obveznost, da države članice pridobijo podobo obraza posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in jo posredujejo v centralni sistem, ter vključuje določbe za primerjavo podatkov o prstnih odtisih in podobi obraza skupaj ter primerjavo podob obraza ločeno pod določenimi pogoji. Z vključitvijo podob obraza v centralni sistem bo zdaj sistem pripravljen na iskanje s programsko opremo za prepoznavanje obraza v prihodnosti.

Države članice bodo še naprej odvzemale pritisnjene in povaljane prstne odtise vseh desetih prstov, kar bo zdaj veljalo tudi za posameznike, za katere se ugotovi, da nezakonito prebivajo v državi članici, saj bo zaradi natančne primerjave vseh treh kategorij potreben isti komplet prstnih odtisov.

– Primerjava in posredovanje vseh kategorij vseh podatkov (člena 15 in 16). Na podlagi Uredbe (EU) št. 603/2013 sta se shranjevali samo dve kategoriji prstnih odtisov in iskanje po podatkih je bilo omogočeno le za podatke o prstnih odtisih prosilcev za mednarodno zaščito, zdaj pa se bodo shranjevali in medsebojno primerjali podatki o prstnih odtisih in podobi obraza v okviru vseh treh kategorij podatkov. To bo organom za priseljevanje v državi članici omogočilo, da se prepričajo, ali je nezakonito prebivajoči državljan tretje države v državi članici zaprosil za azil oziroma ali je nezakonito vstopil na ozemlje EU na zunanjih mejah. Prav tako bo lahko država članica preverila, ali je oseba, ki je bila prijeta med nezakonitim prehodom zunanje meje, kdaj prej nezakonito prebivala v drugi državi članici. Razširitev obsega iskanja omogoča sledenje vzorcu nezakonitih in sekundarnih gibanj prosilcev za azil po vsej Evropski uniji ter lahko pripomore k ugotovitvi istovetnosti zadevnega posameznika brez veljavnih osebnih dokumentov.

− Znižanje starostne meje za jemanje prstnih odtisov na 6 let (členi 10, 13 in 14). Starostna meja za odvzem prstnih odtisov je bila v preteklosti vedno 14 let. Študija z naslovom „Prepoznavanje prstnih odtisov otrok“ 22 , ki jo je opravilo Skupno raziskovalno središče pri Komisiji, navaja, da se lahko pri avtomatiziranem ugotavljanju ujemanja prstnih odtisov, kakršnega predstavlja sistem Eurodac, uporabijo prstni odtisi otrok, starih vsaj šest let, kadar je zadostno poskrbljeno, da so podobe dobre kakovosti.

V mnogih državah članicah se za nacionalne namene odvzemajo prstni odtisi otrokom, mlajšim od šest let, na primer za izdajo potnega lista ali biometričnega dovoljenja za prebivanje.

Številni prosilci za mednarodno zaščito in državljani tretjih držav, ki nedovoljeno prispejo v Evropsko unijo, potujejo z družinami in v številnih primerih z zelo majhnimi otroci. Zmožnost ugotavljanja istovetnosti teh otrok s pomočjo prstnih odtisov in podobe obraza bo v pomoč pri ugotavljanju njihove istovetnosti, če bodo ločeni od svojih družin, saj bo omogočala državi članici, da nadaljuje preiskavo, če bo iz zadetkov v obliki prstnih odtisov videti, da so bili otroci nekoč v drugi državi članici. Prav tako bi okrepila zaščito mladoletnikov brez spremstva, ki ne zaprosijo vedno uradno za mednarodno zaščito in ki pobegnejo iz ustanov za oskrbo ali socialnih služb za otroke, katerim so bili dodeljeni. Na podlagi obstoječega pravnega in tehničnega okvira njihove istovetnosti ni mogoče ugotavljati. Tako bi se lahko sistem Eurodac znotraj EU uporabil za evidentiranje otrok iz tretjih držav, če so bili ti v EU najdeni brez dokumentov, da bi jih lahko spremljali in preprečili, da bi končali v razmerah, v katerih bi bili izkoriščani.

– Shranjevanje podatkov (člen 17). Obdobje shranjevanja podatkov prosilcev za mednarodno zaščito še naprej ostaja enako, in sicer 10 let. Namen tega je zagotoviti, da lahko države članice sledijo sekundarnim gibanjem znotraj Evropske unije po dodelitvi statusa mednarodne zaščite, kadar zadevni posameznik nima dovoljenja za prebivanje v drugi državi članici. Glede na to, da bo področje uporabe prenovljene dublinske uredbe zajemalo upravičence do mednarodne zaščite, se lahko ti podatki zdaj uporabijo, da se begunci ali osebe, ki jim je bil odobren status subsidiarne zaščite, vrnejo nazaj v državo članico, ki jim je to zaščito odobrila.

Podatki o prstnih odtisih nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki niso zaprosili za azil, se shranjujejo za obdobje petih let. Razlog za to je, da Eurodac ni več le podatkovna zbirka za prosilce za azil, zato je potrebno daljše obdobje shranjevanja teh podatkov, da se zagotovi ustrezno spremljanje nezakonitega priseljevanja in sekundarnega gibanja znotraj EU. To obdobje shranjevanja je usklajeno z najdaljšim možnim obdobjem prepovedi vstopa posamezniku za namen migracij, kakor je določeno v členu 11 Direktive 2008/115/ES o vračanju, obdobjem shranjevanja podatkov za hrambo informacij o vizumih (člen 23 uredbe o vizumih) in predlaganim obdobjem shranjevanja podatkov za shranjevanje informacij v sistemu vstopa/izstopa (člen 31 uredbe o SVI).

– Predčasen izbris podatkov (člen 18). Predčasen izbris podatkov ostaja enak za prosilce za mednarodno zaščito in državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva brez urejenega statusa, ki jim je podeljeno državljanstvo. Podatki o teh posameznikih, ki so shranjeni v centralnem sistemu, bodo predčasno izbrisani, če bodo posamezniki pridobili državljanstvo države članice, ker ti podatki ne bi več spadali na področje uporabe sistema Eurodac.

Podatkov ne bo več treba predčasno brisati za nezakonito prebivajoče državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim je bil izdan dokument za prebivanje ali so zapustili ozemlje Evropske unije. Te podatke je treba shraniti za vsak primer, če bi nekoč dokument za prebivanje, ki je običajno začasne narave, prenehal veljati, posameznik pa v bi državi ostal po preteku dokumenta, oziroma bi nezakonito prebivajoči državljan tretje države, ki se je vrnil v tretjo državo, poskušal znova nedovoljeno vstopiti v EU.

– Označevanje podatkov nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (člen 19(4) in (5)). Trenutno se na podlagi uredbe Eurodac podatki nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki niso vložili prošnje za azil v Evropski uniji, predčasno izbrišejo, takoj ko ti pridobijo dokument za prebivanje. Predlog uvaja spremembe, ki bi omogočile, da bi se ti podatki označili in ne predčasno izbrisali, tako da bo lahko država članica ob iskanju v sistemu Eurodac, ki bo pokazalo označen zadetek iz centralnega sistema, takoj ugotovila, da je bil nezakonito prebivajočemu državljanu tretje države izdan dokument za prebivanje v drugi državi članici. Nato bi bilo mogoče v skladu s členom 6(2) direktive o vračanju vrniti posameznika v državo članico, ki je izdala dokument o prebivanju.

Podatki o prosilcih za mednarodno zaščito se za namene kazenskega pregona blokirajo po treh letih, toda podatki o nezakonito prebivajočih državljanih tretjih držav, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito in jim je bilo izdano dovoljenje za začasno prebivanje, za namene kazenskega pregona ne bodo blokirani. S tem se bo zagotovilo, da bo med temi podatki še vedno mogoče iskati po izteku dovoljenja za prebivanje in pred iztekom petletnega obdobja shranjevanja podatkov. Podatki o prosilcih za azil bodo v zvezi s tem še naprej obravnavani drugače, saj je bolj verjetno, da bodo prosilci za azil lahko obnovili svoje dovoljenje za prebivanje kot upravičenci do mednarodne zaščite ali do dovoljenja za dolgoročno prebivanje.

– Izmenjava podatkov, pridobljenih iz sistema Eurodac, s tretjimi državami (člen 38). Izmenjava podatkov s tretjo državo, mednarodno organizacijo ali zasebnim subjektom je na podlagi sedanje uredbe strogo prepovedana. Za razširitev področja uporabe uredbe Eurodac v pomoč državi članici pri uporabi podatkov iz sistema Eurodac za določanje in ponovno dokumentiranje nezakonito prebivajočega državljana tretje države za namene vračanja oziroma ponovnega sprejema bodo v nekaterih okoliščinah nujno potrebne izmenjave teh podatkov s tretjo državo – zgolj za legitimen namen vračanja. Zato je bila vključena posebna določba, ki omogoča izmenjavo podatkov s tretjimi državami za namene vračanja in določa zelo stroge pogoje, pod katerimi je mogoče te podatke izmenjati. Prav tako izrecno prepoveduje dostop tretjih držav, ki niso pogodbenice dublinske uredbe, do podatkovne zbirke Eurodac in preverjanje podatkov v imenu tretje države s strani države članice. Z vključitvijo te določbe o izmenjavi podatkov s tretjimi državami se bo sistem Eurodac uskladil z drugimi podatkovnimi zbirkami, kot sta vizumski informacijski sistem in sistem vstopa/izstopa, ki prav tako vsebujeta podobne določbe glede izmenjave informacij za namene vračanja.

– Dostop za organe kazenskega pregona in Europol (člen 20(3)). Določbe, povezane z dostopom zaradi kazenskega pregona, so bile rahlo spremenjene, da se zagotovi možnost primerjave vseh treh kategorij podatkov, shranjenih v centralnem sistemu, kadar se izvaja iskanje za namene kazenskega pregona, ter da se bo v prihodnje omogočilo iskanje na podlagi podobe obraza.

– Možnost za odvzem prstnih odtisov s strani pripadnikov evropske mejne in obalne straže in strokovnjakov EASO iz držav članic (člen 10(3) in člen 13(7)). Predlog omogoča, da ob diskrecijski pravici države članice pripadniki agencije evropske mejne [in obalne] straže ter strokovnjaki držav članic za azil , ki so napoteni v državo članico pod okriljem urada EASO, v imenu države članice izvajajo odvzem prstnih odtisov in njihov prenos v sistem Eurodac . Predlog omejuje te naloge na področja, na katerih pooblastila obeh agencij to dovoljujejo (tj. na zunanjih mejah za osebe, ki vstopijo nezakonito, in v primeru prosilcev za azil).

– Statistika (člen 9). Za večjo preglednost podatkov iz sistema Eurodac so bile uvedene spremembe glede vrste statističnih podatkov, ki se objavljajo, in pogostosti objave s strani eu-LISA. Vključene so bile nove določbe, ki bodo omogočile, da se statistični podatki, pridobljeni iz sistema Eurodac, posredujejo ustreznim agencijam s področja pravosodja in notranjih zadev za namene analiz in raziskav. Statistični podatki, ki jih v te namene pripravi eu-LISA, ne bi smeli vsebovati imen, datumov rojstva ali drugih osebnih podatkov, ki bi omogočili posamično identifikacijo posameznikov. Uvedene so bile tudi spremembe, ki Komisiji omogočajo, da lahko od eu-LISA zahteva ad-hoc statistiko.

– Arhitektura in operativno upravljanje centralnega sistema (člen 4 in 5). Uvedene so bile spremembe komunikacijske infrastrukture, ki bodo omogočile, da bo lahko centralni sistem uporabljal sistem Eurodomain, kar bo prineslo znatno ekonomijo obsega. Operativno upravljanje sistema DubliNet kot obstoječe ločene komunikacijske infrastrukture za namene dublinske uredbe je bilo prav tako vključeno v arhitekturo sistema in bo zagotovilo, da se finančno in operativno upravljanje prenese na eu-LISA, ki je trenutno edina odgovorna za operativno upravljanje prek ločenega memoranduma o soglasju s Komisijo (GD HOME).

– Zagotavljanje informacij o napačnih zadetkih (člen 26(6)). Države članice bodo morale zdaj o dejstvu, da je centralni sistem prejel napačen zadetek, obvestiti samo eu-LISA in ji sporočiti informacije v zvezi s tem zadetkom, tako da se bo lahko povezava na napačen zadetek odstranila iz podatkovne zbirke. V prihodnosti bo eu-LISA zbirala statistične podatke o številu prijavljenih napačnih zadetkov, tako da Komisije ne bo več treba neposredno obveščati o napačnih zadetkih.

– Uporaba dejanskih osebnih podatkov za testiranje (člen 5(1)). Kar zadeva testiranje centralnega sistema Eurodac, je bila eu-LISA v testnem okolju in za testiranje novih tehnologij omejena na uporabo t. i. „izmišljenih podatkov“, testni rezultati pa zaradi podatkov, ki so bili uporabljeni, niso bili ustrezni. Predlog omogoča uporabo dejanskih osebnih podatkov pri testiranju centralnega sistema za diagnostiko in popravila ter uporabo novih tehnologij in tehnik pod strogimi pogoji in na podlagi zahteve, da so podatki za namene testiranja anonimizirani in se ne morejo uporabiti za posamično identifikacijo.

ê 603/2013 (prilagojeno)

2016/0132 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] Ö , za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva Õ in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2)(e),  79(2)(c), Õ člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ê603/2013 uvodna izjava 1 (prilagojeno)

(1)Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije 23 in Uredbe Sveta (ES) št. 407/2002 z dne 28. februarja 2002 o pravilih za izvedbo Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije 24  Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta 25 Õ . Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeni uredbi  navedeno uredbo Õ prenoviti.

 603/2013 uvodna izjava 2

(2)Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, je sestavni del cilja Evropske unije glede postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo v iskanje mednarodne zaščite v Uniji.

 603/2013 uvodna izjava 3 (prilagojeno)

(3)Evropski svet je na zasedanju 4. novembra 2004 sprejel haaški program, v katerem so določeni cilji, ki naj bi se na področju svobode, varnosti in pravice izvedli v obdobju 2005-2010. Evropski pakt o priseljevanju in azilu, ki ga je potrdil Evropski svet na zasedanju 15. in 16. oktobra 2008, je pozval k dokončanju skupnega evropskega azilnega sistema z uvedbo enotnega postopka, ki bi vključeval skupna jamstva ter enoten status za begunce in za osebe, upravičene do subsidiarne zaščite.

ê 603/2013 uvodna izjava 4 (prilagojeno)

(4)Za namene uporabe Uredbe (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta 26 ] z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 27 , je treba ugotoviti istovetnost prosilcev za mednarodno zaščito in oseb, prijetih zaradi nezakonitega prehoda zunanjih meja Unije. Za učinkovito uporabo Uredbe (EU) št. […/…], zlasti člena […] in […] navedene uredbe, je tudi zaželeno, da se vsaki državi članici omogoči preverjanje, ali je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je bila odkrita med nezakonitim bivanjem na ozemlju te države, že zaprosila za mednarodno zaščito v drugi državi članici.

ê 603/2013 uvodna izjava 5 (prilagojeno)

ð novo

(5)Prstni odtisi ð Biometrični podatki ï so pomemben element pri ugotavljanju natančne istovetnosti takšnih oseb. Zato je treba vzpostaviti sistem za primerjavo podatkov o njihovih prstnih odtisih ð in podobi obraza ï .

ê 603/2013 uvodna izjava 6

ð novo

(6)Zaradi navedenega je treba vzpostaviti sistem, imenovan Eurodac, ki je sestavljen iz centralnega sistema, v katerem bo delovala računalniško podprta osrednja zbirka podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï , ter iz elektronskih naprav za posredovanje podatkov med državami članicami in centralnim sistemom (v nadaljnjem besedilu: komunikacijska infrastruktura).

novo

(7)Za namene uporabe in izvajanja Uredbe (EU) št. [.../...] je treba zagotoviti tudi obstoj ločene varne komunikacijske infrastrukture, ki jo lahko pristojni organi držav članic za azil uporabljajo za izmenjavo informacij o prosilcih za mednarodno zaščito. To varno elektronsko sredstvo za posredovanje podatkov je znano pod imenom „DubliNet“, upravljati in voditi pa bi ga morala eu-LISA.

ê 603/2013 uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(8)Haaški program je pozval k izboljšanju dostopa do obstoječih podatkovnih zbirk Unije. Poleg tega je stockholmski program pozval k ciljno usmerjenemu zbiranju podatkov ter razvoju izmenjave informacij in z njo povezanih orodij, ki ga usmerjajo potrebe kazenskega pregona.

novo

(9)Leta 2015 je begunska in migracijska kriza v ospredje postavila izzive, s katerimi se soočajo nekatere države članice pri odvzemu prstnih odtisov nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so se skušali izogniti postopkom za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito. Komisija je v sporočilu z dne 13. maja 2015 z naslovom „Evropska agenda o migracijah“ 28 opozorila, da morajo „[d]ržave članice […] tudi v celoti izvajati pravila o odvzemu prstnih odtisov migrantov na mejah.“, in predlagala, da bo „Komisija […] prav tako preučila možnosti za uporabo več biometričnih identifikatorjev v okviru sistema Eurodac (kot je uporaba tehnik za prepoznavanje obraza s pomočjo digitalnih fotografij).“

(10)Da bi državam članicam pomagala premagati izzive, povezane z neizpolnjevanjem postopka odvzema prstnih odtisov, ta uredba v skrajnem primeru dovoljuje tudi primerjavo podobe obraza brez prstnih odtisov, kadar je nemogoče odvzeti prstne odtise državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ker so njegove prstne konice namerno ali nenamerno poškodovane ali amputirane. Kadar se za neizpolnjevanje navedejo razlogi, ki niso povezani s stanjem posameznikovih prstnih konic, bi morale države članice storiti vse, kar je mogoče, da bi se lahko posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, odvzeli prstni odtisi, preden se lahko izvede primerjava zgolj podobe obraza. Kadar se podoba obraza uporabi skupaj s podatki o prstnih odtisih, je lahko število evidentiranih prstnih odtisov manjše, rezultat ugotavljanja istovetnosti pa je enako natančen.

(11)Vračanje državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice do prebivanja v Uniji, v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Unije in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi, ki se nanašajo na zaščito beguncev in človekove pravice, in v skladu z določbami Direktive 2008/115/ES 29 , je bistven del celovitih prizadevanj za obravnavanje vprašanja migracij, zlasti za zmanjšanje in odvračanje od nezakonitih migracij. Povečanje učinkovitosti sistema Unije za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je nujno za ohranjanje zaupanja javnosti v migracijski in azilni sistem Unije ter bi moralo biti tesno povezano s prizadevanji za zaščito tistih, ki tovrstno zaščito potrebujejo.

(12)Nacionalni organi v državah članicah imajo težave pri ugotavljanju istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki uporabljajo zavajajoča sredstva za preprečevanje ugotavljanja njihove istovetnosti in onemogočanje postopkov za ponovno dokumentiranje v zvezi z vračanjem in ponovnim sprejemom. Zato je bistvenega pomena zagotoviti, da se informacije o državljanih tretjih držav ali oseb brez državljanstva, za katere se ugotovi, da nezakonito prebivajo v EU, zberejo in posredujejo v sistem Eurodac ter se primerjajo tudi s tistimi, ki so zbrane in posredovane za namene ugotavljanja istovetnosti prosilcev za mednarodno zaščito in državljanov tretjih držav, prijetih zaradi nezakonitega prehoda zunanjih meja Unije, da se olajša ugotavljanje njihove istovetnosti in ponovno dokumentiranje, da se zagotovi njihovo vračanje in ponovni sprejem ter da se zmanjša pogostost zlorabe identitete. To bi moralo prispevati tudi k skrajšanju upravnih postopkov, potrebnih za zagotovitev vračanja in ponovnega sprejema nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, vključno z obdobjem, v katerem so lahko upravno pridržani pred odstranitvijo. Prav tako bi moralo omogočiti določitev tretjih držav tranzita, v katere bi bil lahko nezakonito prebivajoči državljan tretje države ponovno sprejet.

(13)Svet je v Sklepih z 8. oktobra 2015 o prihodnosti politike vračanja podprl pobudo, ki jo je napovedala Komisija o preučitvi razširitve področja uporabe in namena sistema Eurodac, da bi omogočili uporabo podatkov za namene vračanja 30 . Države članice bi morale imeti na voljo potrebna orodja za odkrivanje nezakonitih migracij v Unijo in sekundarnih gibanj nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav znotraj Unije. Zato bi morali biti podatki v sistemu Eurodac na voljo pod pogoji iz te uredbe, da jih imenovani organi držav članic uporabijo za primerjavo.

(14)Sporočilo Komisije o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost 31 poudarja potrebo po izboljšanju interoperabilnosti informacijskih sistemov na dolgi rok, kar sta predlagala tudi Evropski svet in Svet. Sporočilo predlaga ustanovitev skupine strokovnjakov za informacijske sisteme in interoperabilnost, ki bi obravnavala pravno in tehnično izvedljivost doseganja interoperabilnosti informacijskih sistemov za meje in varnost. Ta skupina bi morala oceniti nujnost in sorazmernost vzpostavitve interoperabilnosti s schengenskim informacijskim sistemom (SIS) in vizumskim informacijskim sistemom (VIS) ter preučiti, ali je treba spremeniti pravni okvir za dostop do sistema Eurodac zaradi kazenskega pregona.

ê 603/2013 uvodna izjava 8

(15)V okviru boja proti terorističnim dejanjem in drugim hudim kaznivim dejanjem je bistveno, da imajo organi kazenskega pregona za opravljanje svojih nalog najpopolnejše ter najbolj posodobljene informacije. Informacije, ki jih vsebuje sistem Eurodac, so nujne zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu 32 ali drugih hudih kaznivih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami 33 . Zato bi morali biti podatki iz sistema Eurodac na razpolago pod pogoji iz te uredbe, da jih imenovani organi držav članic in Evropski policijski urad (v nadaljnjem besedilu: Europol) uporabijo za primerjavo.

ê 603/2013 uvodna izjava 9

(16)Pristojnosti, ki se podelijo organom kazenskega pregona za dostop do sistema Eurodac, ne bi smele posegati v pravico prosilca za mednarodno zaščito, da se njegova prošnja obravnava pravočasno in v skladu z ustreznim pravom. Tudi vsi nadaljnji postopki po „zadetku“ v sistemu Eurodac ne bi smeli posegati v to pravico.

ê 603/2013 uvodna izjava 10

(17)Komisija je v svojem Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 24. novembra 2005 o izboljšani učinkovitosti, povečani interoperabilnosti in sinergijah med evropskimi zbirkami podatkov na področju pravosodja in notranjih zadev navedla, da bi lahko organi, odgovorni za notranjo varnost, imeli dostop do sistema Eurodac v točno določenih primerih, kadar gre za utemeljen sum, da je storilec terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja zaprosil za mednarodno zaščito. Komisija je v navedenem sporočilu tudi ugotovila, da načelo sorazmernosti zahteva poizvedovanje v sistemu Eurodac za takšne namene, samo kadar obstaja prevladujoča skrb za javno varnost, torej če je dejanje storilca kaznivega dejanja ali terorista, katerega istovetnost je treba ugotoviti, tako hudo, da upravičuje poizvedovanje v zbirki podatkov, kamor so vpisane nekaznovane osebe, ter da mora biti prag za organe, odgovorne za notranjo varnost, za poizvedovanje v sistemu Eurodac zato vedno znatno višji kot prag za poizvedovanje v kazenskih zbirkah podatkov.

ê 603/2013 uvodna izjava 11

(18)Poleg tega igra Europol ključno vlogo pri sodelovanju med organi držav članic na področju preiskovanja čezmejnega kriminala, pri spodbujanju preprečevanja, analiziranja in preiskovanja kriminala v vsej Uniji. Posledično bi moral imeti Europol dostop do podatkov iz sistema Eurodac v okviru svojih nalog in v skladu s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) 34 .

ê 603/2013 uvodna izjava 12

(19)Zahtevam Europola za primerjavo podatkov v sistemu Eurodac bi se moralo odobriti le v posebnih primerih, v posebnih okoliščinah in pod strogimi pogoji.

ê 603/2013 uvodna izjava 13

ð novo

(20)Glede na to, da je bil sistem Eurodac prvotno vzpostavljen za omogočanje lažje uporabe Dublinske konvencije, dostop do sistema Eurodac zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj pomeni spremembo prvotnega namena sistema Eurodac, ki posega v temeljno pravico posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo v sistemu Eurodac, do spoštovanja zasebnega življenja. ðV skladu s členom 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah mora biti vsako ï Vsako tako poseganje mora biti skladno s pravom, ki mora biti dovolj natančno opredeljeno, da posameznikom omogoči, da prilagodijo svoje vedenje, posameznike mora tudi ščititi pred samovoljo ter mora dovolj jasno navesti obseg prostega preudarka, poverjenega pristojnim organom, in način njegovega uveljavljanja. Vsako poseganje mora biti v demokratični družbi nujno za zaščito upravičenega in sorazmernega interesa ð nujno za dejansko dosego cilja v splošnem interesu ï ter sorazmerno s pravno upravičenim ciljem, ki ga skuša doseči.

ê 603/2013 uvodna izjava 14

(21)Čeprav prvotni namen vzpostavitve sistema Eurodac ni zahteval možnosti za primerjanje podatkov s podatkovno zbirko na podlagi sledi prstnih odtisov, torej daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je taka možnost bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjanja sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v sistemu Eurodac, v primerih, ko obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da storilec kaznivega dejanja ali žrtev sodi v eno izmed kategorij, ki jih zajema ta uredba, bo imenovanim organom v državah članicah zagotovila dragoceno orodje za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, ko so na primer sledi prstnih odtisov edini dokazi, ki so na kraju kaznivega dejanja na voljo.

ê 603/2013 uvodna izjava 15

(22)V tej uredbi so določeni tudi pogoji, pod katerimi bi bilo treba odobriti zahteve za primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki iz sistema Eurodac zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, ter potrebni zaščitni ukrepi, s katerimi se zaščiti temeljna pravica posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo v sistemu Eurodac, do spoštovanja zasebnega življenja. Strogost teh pogojev odraža dejstvo, da so v podatkovno zbirko Eurodac vpisani podatki o prstnih odtisih oseb, za katere se ne domneva, da so storile teroristično dejanje ali drugo hudo kaznivo dejanje.

ê 603/2013 uvodna izjava 16 (prilagojeno)

(23)Za zagotovitev enake obravnave vseh prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, pa tudi za zagotovitev usklajenosti z veljavnim pravnim redom Unije na področju azila, zlasti z Direktivo 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite 35 ter Uredbo (EU) št. […/…]604/2013, je primerno razširiti področje uporabe te uredbe z vključitvijo Ö so v področje uporabe te uredbe vključeni Õ prosilcevi za subsidiarno zaščito in osebe, upravičenihe do subsidiarne zaščite.

ê 603/2013 uvodna izjava 17

ð novo

(24)Poleg tega je treba državam članicam naložiti, da vsakemu prosilcu za mednarodno zaščito ter vsakemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, prijeti zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje države članice ð ali za katero se ugotovi, da v državi članici prebiva nezakonito ï , ki je dopolnila vsaj 14 ð šest ï let, nemudoma vzamejo prstne odtise in posreduje podatke o prstnih odtisih.

ò novo

(25)Zaradi izboljšanja zaščite mladoletnikov brez spremstva, ki niso zaprosili za mednarodno zaščito, ter otrok, ki bi bili lahko ločeni od svojih družin, je prav tako treba odvzeti prstne odtise in pridobiti podobo obraza ter jih shraniti v centralni sistem, da bi lažje ugotovili istovetnost otroka in pomagali državi članici pri izsleditvi morebitnih družinskih članov ali povezav z drugo državo članico. Ugotavljanje družinskih povezav je ključni element pri ponovni vzpostavitvi enotnosti družine in mora biti tesno povezano z določitvijo največje koristi otroka ter določitvijo trajne rešitve.

(26)Največja korist mladoletnika bi morala biti najpomembnejše vodilo držav članic pri uporabi te uredbe. Kadar država članica prosilka ugotovi, da se podatki iz sistema Eurodac nanašajo na otroka, lahko te podatke uporabi le za namene kazenskega pregona v skladu s svojo zakonodajo, ki velja za mladoletnike, in v skladu z obveznostjo, da najprej upošteva največjo korist otroka.

ê 603/2013 uvodna izjava 18 (prilagojeno)

ð novo

(27)Določiti je treba natančna pravila za posredovanje takšnih podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï v centralni sistem, zapis takšnih podatkov o prstnih odtisih in ð podobi obraza ter ï drugih pomembnih  osebnih Õ podatkov v centralni sistem, njihovo hranjenje, primerjavo z drugimi podatki o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï , posredovanje rezultatov takšne primerjave ter označevanje in izbris zapisanih podatkov. Takšna pravila so lahko za različne kategorije državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva različna in bi morala biti prilagojena njihovemu posebnemu položaju.

ê 603/2013 uvodna izjava 19 (prilagojeno)

ð novo

(28)Države članice bi morale zagotoviti, da je posredovanje podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï ustrezne kakovosti za primerjavo z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov ð in obrazov ï . Vsi organi s pravico do dostopa do sistema Eurodac bi morali vlagati v ustrezno usposabljanje in potrebno tehnološko opremo. Organi s pravico do dostopa do sistema Eurodac bi morali Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 36 (v nadaljnjem besedilu: Agencija  eu-LISA Õ ) obveščati o posebnih težavah v zvezi s kakovostjo podatkov, da se te težave odpravijo.

ê 603/2013 uvodna izjava 20

ð novo

(29)Vsaka začasna ali trajna nezmožnost odvzema prstnih odtisov ð oziroma pridobitve podobe obraza ï in/ali posredovanja podatkov o prstnih odtisih ð oziroma podobi obraza ï iz razlogov, kot so nezadostna kakovost podatkov za ustrezno primerjanje, tehnične težave, razlogov, ki so povezani z varovanjem zdravja, ali zaradi tega, ker je posameznik, na katerega se nanašajo podatki, nezmožen za odvzem njegovih prstnih odtisov ð ali pridobitve njegove podobe obraza ï ali mu jih ni mogoče odvzeti, zaradi razmer, na katere ne more vplivati, ne bi smela negativno vplivati na obravnavanje in odločitev o prošnji za mednarodno zaščito, ki jo je vložila ta oseba.

ò novo

(30)Države članice bi se morale v zvezi z obveznostjo odvzema prstnih odtisov, ki jo je Svet sprejel 20. julija 2015 37 , sklicevati na delovni dokument služb Komisije o izvajanju uredbe Eurodac, ki določa iz najboljše prakse izhajajoč pristop pri odvzemu prstnih odtisov državljanov tretjih držav z neurejenim statusom. Če nacionalno pravo države članice dovoljuje, da se prstni odtisi v skrajnem primeru odvzamejo s silo ali prisilo, morajo ti ukrepi v celoti spoštovati Listino EU o temeljnih pravicah. Državljani tretjih držav, ki se štejejo za ranljive osebe, in mladoletniki ne bi smeli biti prisiljeni v odvzem prstnih odtisov ali pridobitve podobe obraza, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, kadar je to dovoljeno v skladu z nacionalno zakonodajo.

ê 603/2013 uvodna izjava 21 (prilagojeno)

ð novo

(31)Zadetke iz sistema Eurodac bi moral preveriti usposobljen strokovnjak za prstne odtise, da se zagotovita ustrezna določitev odgovornosti v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 ð , natančna istovetnost državljana tretje države ali osebe brez državljanstva ï in natančna istovetnost osumljenca kaznivega dejanja ali žrtve kaznivega dejanja, katere podatki so morebiti shranjeni v sistemu Eurodac. ð Zadetke iz sistema Eurodac na podlagi podobe obraza bi bilo treba preveriti tudi, kadar obstajajo dvomi, da se rezultati nanašajo na isto osebo. ï

ê 603/2013 uvodna izjava 22 (prilagojeno)

ð novo

(32)Državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zaprosili za mednarodno zaščito v eni od držav članic, imajo lahko možnost, da po daljšem časovnem obdobju ð poskusijo zaprositi ï zaprosijo za mednarodno zaščito v drugi državi članici. Zato bi moralo biti najdaljše obdobje hranjenja podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï v centralnem sistemu precej dolgo. Glede na to, da večina državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki ostanejo v Uniji več let, po tem času pridobi urejen status ali celo državljanstvo države članice, bi moralo deset let šteti za razumno obdobje za hranjenje podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï .

ò novo

(33)Za uspešno preprečevanje nedovoljenega gibanja državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki nimajo pravice do prebivanja v Uniji, in nadzor nad tem gibanjem ter za sprejetje potrebnih ukrepov za uspešno izvajanje učinkovitega vračanja in ponovnega sprejema v tretjih državah v skladu z Direktivo 2008/115/ES 38 in pravice do varstva osebnih podatkov bi bilo treba kot obdobje, potrebno za hranjenje podatkov o prstnih odtisih in podobi obraza, določiti obdobje petih let.

ê 603/2013 uvodna izjava 23

ð novo

(34)Čas hranjenja bi moral biti v določenih posebnih primerih, kadar ni potrebe, da bi podatke o prstnih odtisih ð in podobi obraza ter vse druge podatke ï hranili tako dolgo, krajši. Podatke o prstnih odtisih ð in podobi obraza ter vse druge osebne podatke o državljanu tretje države ï bi morali izbrisati takoj, ko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva pridobi državljanstvo ene od držav članic.

ê 603/2013 uvodna izjava 24

ð novo

(35)Primerno je, da se hranijo podatki, ki se nanašajo na posameznike, katerih prstni odtisi in ð podobe obraza ï so že bili prvotno zapisani v sistemu Eurodac v času vložitve njihove prošnje za mednarodno zaščito in katerim je bila odobrena mednarodna zaščita v državi članici, da bi se omogočilo primerjanje teh podatkov s podatki, zapisanimi ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito.

ê 603/2013 uvodna izjava 25 (prilagojeno)

(36)Agencija  eu-LISA Õ je od dneva, ko je prevzela svojo odgovornost, torej 1. decembra 2012, pooblaščena za opravljanje nalog Komisije v zvezi z operativnim upravljanjem sistema Eurodac v skladu s to uredbo in za nekatere naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo. Agencija bi morala prevzeti naloge, za katere je pooblaščena v skladu s to uredbo, zadevne določbe Uredbe (EU) št. 1077/2011 pa bi bilo treba ustrezno spremeniti. Poleg tega bi moral imeti Europol na sejah upravnega odbora Agencije  eu-LISA Õ status opazovalca, ko so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo te uredbe o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do iskanja podatkov po sistemu Eurodac zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Europolu bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino  eu-LISA Õ za Eurodac Agencije imenuje svojega predstavnika.

ê 603/2013 uvodna izjava 26

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi za uradnike) in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogoji za zaposlitev), določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 39 (skupaj v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) bi se morali uporabljati za vse zaposlene na Agenciji, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki se nanašajo na to uredbo.

ê 603/2013 uvodna izjava 27 (prilagojeno)

(37)Jasno je treba določiti odgovornost Komisije in  eu-LISA Õ Agencije v zvezi s centralnim sistemom in komunikacijsko infrastrukturo ter odgovornost držav članic v zvezi z obdelavo in varovanjem podatkov, dostopom do zapisanih podatkov ter njihovim popravljanjem.

 603/2013 uvodna izjava 28

(38)Treba je imenovati pristojne organe držav članic in nacionalno dostopno točko, prek katere se zahteva primerjava s podatki iz sistema Eurodac, ter voditi evidenco operativnih enot, ki so v okviru imenovanih organov pooblaščene, da zahtevajo tako primerjavo za posebne namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

 603/2013 uvodna izjava 29

(39)Zahteve za primerjavo s podatki, shranjenimi v centralnem sistemu, bi morale vložiti operativne enote v okviru imenovanih organov pri nacionalni dostopni točki prek organa, pristojnega za preverjanje, in bi morale biti obrazložene. Operativne enote v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščene, da zahtevajo primerjave s podatki iz sistema Eurodac, ne bi smele opravljati funkcije organa, pristojnega za preverjanje. Organi, pristojni za preverjanje, bi morali biti neodvisni od imenovanih organov in odgovorni, da neodvisno zagotovijo strogo izpolnjevanje pogojev za dostop, kakor jih določa ta uredba. Organi, pristojni za preverjanje, bi morali nato zahtevo za primerjavo prek nacionalne dostopne točke brez navedbe razlogov za to posredovati centralnemu sistemu, po tem ko preverijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za dostop. V izjemno nujnih primerih, kadar je predčasni dostop do podatkov potreben za odziv na posebno in dejansko grožnjo, povezano s terorističnimi dejanji ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji, bi moral organ, pristojen za preverjanje, zahtevo najprej obdelati in šele naknadno opraviti preverjanje.

 603/2013 uvodna izjava 30

(40)Imenovani organ in organ, pristojen za preverjanje, sta lahko del iste organizacije, če je to dovoljeno v okviru nacionalnega prava, vendar bi moral organ, pristojen za preverjanje, pri opravljanju nalog v okviru te uredbe delovati neodvisno.

 603/2013 uvodna izjava 31

(41)Da se zaščitijo osebni podatki in da se ne dopuščajo sistematične primerjave, ki bi jih bilo treba prepovedati, bi bilo treba obdelovanje podatkov iz sistema Eurodac opraviti le v posebnih primerih ter po potrebi zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Poseben primer obstaja predvsem takrat, kadar je zahteva za primerjavo povezana bodisi z določeno in konkretno situacijo bodisi z določeno in konkretno nevarnostjo, povezano s terorističnim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem bodisi z določenimi osebami, glede katerih obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bodo storile ali so storile kakršna koli takšna kazniva dejanja. Poseben primer obstaja tudi, kadar je zahteva za primerjavo povezana z osebo, ki je žrtev terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja. Imenovani organi in Europol bi morali primerjavo s sistemom Eurodac zahtevati torej le, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da bodo s takšno primerjavo podatkov dobili informacije, ki jim bodo znatno pomagale pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

 603/2013 uvodna izjava 32

(42)Poleg tega bi bilo treba dostop dovoliti le pod pogojem, da se s primerjavo s podatki iz nacionalnih podatkovnih zbirk prstnih odtisov in iz sistemov za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov vseh drugih držav članic v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu 40 , ni ugotovila identiteta posameznika, na katerega se nanašajo podatki. Za izpolnitev tega pogoja mora država članica prosilka opraviti primerjave s podatki iz sistemov za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov vseh drugih držav članic v skladu s Sklepom 2008/615/PNZ, ki so tehnično na voljo, razen če ta država članica lahko to upraviči z utemeljenimi razlogi za domnevo, da se pri tem ne bo ugotovila identiteta posameznika, na katerega se nanašajo podatki. Taki utemeljeni razlogi zlasti obstajajo, če posamezen primer operativno ali za namene preiskovanja ni povezan s posamezno državo članico. S tem pogojem se zahteva, da država članica prosilka na področju podatkov o prstnih odtisih predhodno pravno in tehnično izvede Sklep 2008/615/PNZ, saj preverjanje podatkov v sistemu Eurodac zaradi kazenskega pregona ne bi smelo biti dopuščeno, če niso najprej opravljeni omenjeni koraki.

 603/2013 uvodna izjava 33

(43)Imenovani organi bi morali pred iskanjem v sistemu Eurodac opraviti tudi poizvedbo v vizumskem informacijskem sistemu (VIS) v skladu s Sklepom Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj 41 , če so izpolnjeni pogoji za primerjavo.

 603/2013 uvodna izjava 34

(44)Države članice bi morale za učinkovito primerjavo in izmenjavo osebnih podatkov v celoti izvrševati in uporabljati veljavne mednarodne sporazume, pa tudi veljavno pravo Unije o izmenjavi osebnih podatkov, zlasti Sklep 2008/615/PNZ.

 603/2013 uvodna izjava 35

Največja korist otroka bi morala biti najpomembnejše vodilo držav članic pri uporabi te uredbe. Kadar država članica prosilka ugotovi, da se podatki iz sistema Eurodac nanašajo na mladoletnika, lahko država članica prosilka te podatke uporabi le za namene kazenskega pregona v skladu z zakonodajo navedene države, ki velja za mladoletnike in v skladu z obveznostjo, da najprej upošteva največjo korist otroka.

 603/2013 uvodna izjava 36

(45)Medtem ko bodo nepogodbeno odgovornost Unije v zvezi z delovanjem sistema Eurodac urejale ustrezne določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), je za nepogodbeno odgovornost držav članic v zvezi z delovanjem sistema treba vzpostaviti posebna pravila.

ê 603/2013 uvodna izjava 37 (prilagojeno)

 novo

(46)Ker cilja te uredbe, namreč vzpostaviti sistem za primerjavo podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï za pomoč pri izvajanju azilne  in migracijske Õ politike Unije, že zaradi njegove narave države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

ê 603/2013 uvodna izjava 38 (prilagojeno)

 novo

(47) [Direktiva [2016/.../...] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov 42 ] se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo skladno s to uredbo izvajajo države članice, razen če tako obdelavo izvajajo  pristojni Õ imenovani organi držav članic ali organi držav članic, pristojni za preverjanje, zaradi preprečevanja,  preiskovanja, Õ odkrivanja ali preiskovanja ð pregona ï terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj ð , vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem ï .

ê 603/2013 uvodna izjava 39 (prilagojeno)

 novo

(48) Nacionalne določbe, sprejete na podlagi Direktive [2016/… /EU] Evropskega parlamenta in Sveta [z dne … 2016] o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov, se uporabljajo Õ Zza obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo  pristojni Õ organi držav članic zaradi preprečevanja,  preiskovanja Õ odkrivanja ali preiskovanja ð pregona ï terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v skladu s to uredbo bi moral veljati standard varstva osebnih podatkov v okviru nacionalnega prava, ki je v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah 43 .

ê 603/2013 uvodna izjava 40 (prilagojeno)

ð novo

(49)Načela ð Pravila ï iz Uredbe Direktive [2016/…/..] 95/46/ES glede varstva pravic in svoboščin posameznikov, predvsem njihove pravice do  varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje Õ zasebnosti, bi se morala pri obdelavi osebnih podatkov ð podrobno določiti glede odgovornosti za obdelavo podatkov, varovanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in nadzora varstva podatkov ï dopolniti ali razjasniti, zlasti na nekaterih področjih.

ê 603/2013 uvodna izjava 41

ð novo

(50)Prepovedati bi bilo treba prenos osebnih podatkov, ki jih na podlagi te uredbe pridobi država članica ali Europol iz centralnega sistema, kateri koli tretji državi ali mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje, da se zagotovi pravica do azila in da so prosilci za mednarodno zaščito zaščiteni pred tem, da bi se njihovi podatki razkrili tretji državi. To pomeni, da države članice ne bi smele pošiljati informacij, pridobljenih iz centralnega sistema, ki se nanašajo na: ðime(-na); datum rojstva; državljanstvo; ï državo(-e) članico(-e) izvora ð ali državo članico dodelitve; podatke o osebnem dokumentu ali potni listini ï ; kraj in datum vložitve prošnje za mednarodno zaščito; sklicno številko, ki jo je uporabila država članica izvora; datum odvzema prstnih odtisov in datum, na katerega je(so) država(-e) članica(-e) podatke posredovala(-e) v sistem Eurodac; identifikacijsko številko operaterja; in vse informacije, povezane s kakršnim koli prenosom podatkov v skladu z [Uredbo (EU) št. 604/2013]. Ta prepoved ne bi smela posegati v pravico držav članic do pošiljanja takih podatkov tretjim državam, v katerih se uporablja [Uredba (EU) št. 604/2013] [ ð v skladu z Uredbo (EU) št. [.../2016] oziroma z nacionalnimi pravili, sprejetimi na podlagi Direktive [2016/.../EU] ï ], zato da imajo države članice za namene te uredbe možnost sodelovanja s takimi tretjimi državami.

ò novo

(51)V posameznih primerih se lahko informacije, pridobljene iz centralnega sistema, izmenjajo s tretjo državo v pomoč pri ugotavljanju istovetnosti državljana tretje države v zvezi z njegovo vrnitvijo. Za izmenjavo osebnih podatkov morajo veljati strogi pogoji. Pri izmenjavi tovrstnih informacij se tretji državi ne razkrijejo nobene informacije v zvezi z dejstvom, da je državljan tretje države vložil prošnjo za mednarodno zaščito, kadar je država, v katero je posameznik ponovno sprejet, tudi država izvora posameznika ali druga tretja država, v katero bo ponovno sprejet. Vsak prenos podatkov v tretjo državo za ugotavljanje istovetnosti državljana tretje države mora biti v skladu z določbami iz poglavja V Uredbe (EU) št. [... 2016].

ê 603/2013 uvodna izjava 42

(52)Nacionalni nadzorni organi bi morali spremljati, ali države članice zakonito obdelujejo osebne podatke, nadzorni organ, vzpostavljen s Sklepom 2009/371/PNZ, pa bi moral spremljati, ali Europol zakonito izvaja dejavnosti obdelave podatkov.

ê 603/2013 uvodna izjava 43 (prilagojeno)

(53)Obdelava osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije pri uporabi te uredbe poteka v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov 44 ter zlasti s členoma 21 in 22 navedene uredbe, ki se nanašata na zaupnost in varnost obdelave. Nekatere točke, ki se nanašajo na odgovornost za obdelavo podatkov in nadzor varstva podatkov, pa bi bilo treba pojasniti in pri tem upoštevati, da je varstvo podatkov ključno za uspešno delovanje sistema Eurodac ter da so varnost podatkov, visoka tehnološka kakovost in zakonitost poizvedb bistvene za nemoteno in pravilno delovanje sistema Eurodac in za lažjo uporabo [Uredbe (EU) št. 604/2013].

ê 603/2013 uvodna izjava 44 (prilagojeno)

ð novo

(54)Posameznika, na katerega se nanašajo podatki, bi bilo treba obvestiti ð zlasti ï o namenu, za katerega se bodo njegovi podatki obdelali v sistemu Eurodac, vključno z opisom ciljev iz Uredbe (EU) […/…] št. 604/2013, ter o tem, kako utegnejo organi kazenskega pregona te podatke uporabiti.

ê 603/2013 uvodna izjava 45

(55)Primerno je, da nacionalni nadzorni organi spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov pa bi moral na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 spremljati dejavnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov pri uporabi te uredbe.

ò novo

(56)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne [...].

ê 603/2013 uvodna izjava 46

(57)Države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali zagotoviti, da so nacionalni in evropski nadzorni organi zmožni ustrezno nadzirati uporabo podatkov iz sistema Eurodac in dostop do njih.

ê 603/2013 uvodna izjava 47 (prilagojeno)

(58)Primerno je, da se delovanje sistema Eurodac spremlja in ocenjuje v rednih časovnih presledkih, pri čemer je treba preverjati tudi, ali je dostop zaradi kazenskega pregona povzročil posredno diskriminacijo prosilcev za mednarodno zaščito, kot je omenjeno v oceni Komisije o skladnosti te uredbe z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Agencija  eu-LISA Õ bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema.

ê 603/2013 uvodna izjava 48

ð novo

(59)Države članice bi morale določiti sistem učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, s katerimi bi sankcionirale ð nezakonito ï obdelavo podatkov iz centralnega sistema, ki je v nasprotju z namenom sistema Eurodac.

ê 603/2013 uvodna izjava 49

(60)Države članice je treba obvestiti o statusu posameznih azilnih postopkov, da bi se olajšala ustrezna uporaba Uredbe (EU) št. 604/2013.

ê 603/2013 uvodna izjava 50

(61)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, posebej uveljavljena z Listino. Namen te uredbe je zlasti poskrbeti za polno spoštovanje varstva osebnih podatkov in pravice do iskanja mednarodne zaščite ter spodbujati uporabo členov 8 in 18 Listine. Ta uredba bi se zato morala ustrezno uporabljati.

ê 603/2013 uvodna izjava 51

(62)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

ê 603/2013 uvodna izjava 52 (prilagojeno)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Združeno kraljestvo podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

ê 603/2013 uvodna izjava 53 (prilagojeno)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

ò novo

(63)[V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta ti državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.] ALI

(64)[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.] ALI

(65)[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(66)V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska (z dopisom z dne ...) podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.] ALI

(67)[V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo (z dopisom z dne ...) podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(68)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.]

ê 603/2013 uvodna izjava 54 (prilagojeno)

(69)Ozemeljsko veljavnost te uredbe je primerno omejiti, tako da se prilagodi ozemeljski veljavnosti Uredbe (EU) št. [.../...] 604/2013 –

ê 603/2013 (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen sistema Eurodac

1. S to uredbo se vzpostavi sistem pod imenom Eurodac, katerega namen je:

(a) pomoč pri določanju države članice, ki je v skladu z Uredbo (EU) št. [.../...] 604/2013 odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in tudi sicer omogočanje lažje uporabe Uredbe (EU) št. […/…] 604/2013 pod pogoji iz te uredbe.;

ò novo

(b)pomoč pri nadzoru nad nezakonitim priseljevanjem in sekundarnim gibanjem znotraj Unije ter ugotavljanju istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav za določitev ustreznih ukrepov, ki jih morajo sprejeti države članice, vključno z odstranitvijo in vračanjem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja;

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

2. (c)Ta uredba določa tudi pogoje določitev pogojev, pod katerimi lahko imenovani organi držav članic in Evropski policijski urad (Europol) zahtevajo primerjavo podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï s tistimi iz centralnega sistema za namene kazenskega pregona ð zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj ï .

32. Brez poseganja v obdelavo podatkov, ki jih država članica izvora nameni za sistem Eurodac in ki so vsebovani v njenih podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih v skladu z njenim nacionalnim pravom, se smejo v okviru sistema Eurodac podatki o prstnih odtisih in drugi osebni podatki obdelovati zgolj za namene, določene v tej uredbi in [členu 34(1) Uredbe (EU) št. 604/2013].

ò novo

Člen 2

Obveznost odvzema prstnih odtisov in pridobitve podobe obraza

1. Države članice morajo odvzeti prstne odtise in pridobiti podobo obraza oseb iz členov 10(1), 13(1) in 14(1) za namene iz člena 1(1)(a) in (b) te uredbe ter posameznikom, na katere se nanašajo podatki, naložiti obveznost, da dajo na voljo svoje prstne odtise in podobo obraza, in jih o tem obvestiti v skladu s členom 30 te uredbe.

2. Odvzem prstnih odtisov in pridobitev podobe obraza mladoletnikov, starejših od šest let, se izvedeta na otroku prijazen in prilagojen način s strani uradnikov, ki so posebej usposobljeni za vnos prstnih odtisov in podobe obraza mladoletnikov. Mladoletnik je obveščen na način, primeren njegovi starosti, z uporabo brošur in/ali infografik ter/ali predstavitev, posebej namenjenih pojasnitvi postopka odvzema prstnih odtisov in pridobitve podobe obraza za mladoletnike, med odvzemom prstnih odtisov in pridobitvijo podobe obraza pa ga spremlja odgovorna odrasla oseba, skrbnik ali zastopnik. Države članice morajo med postopkom odvzema prstnih odtisov in pridobitve podobe obraza vselej spoštovati dostojanstvo in telesno celovitost mladoletnika.

3. Države članice lahko za neizpolnjevanje postopka odvzema prstnih odtisov ter pridobivanja podobe obraza v skladu z odstavkom 1 tega člena uvedejo upravne sankcije v skladu s svojim nacionalnim pravom. Te sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. V zvezi s tem bi bilo treba za ugotavljanje ali preverjanje istovetnosti državljana tretje države pridržanje uporabiti le v skrajnem primeru.

4. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena, kadar vnos prstnih odtisov ali podobe obraza državljanov tretjih držav, ki se štejejo za ranljive osebe, in mladoletnikov zaradi stanja prstnih konic ali obraza ni mogoč, organi te države članice ne uporabijo sankcij za prisilo k odvzemu prstnih odtisov ali pridobitvi podobe obraza. Država članica lahko poskusi ponovno odvzeti prstne odtise ali pridobiti podobo obraza mladoletnika ali ranljive osebe, ki ne želi sodelovati, če razlog za neizpolnjevanje postopka ni povezan s stanjem prstnih konic ali podobe obraza oziroma zdravjem posameznika in kadar je to ustrezno utemeljeno. Kadar mladoletnik, zlasti mladoletnik brez spremstva ali ločen mladoletnik, zavrne odvzem prstnih odtisov ali pridobitev podobe obraza in obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da obstajajo tveganja v zvezi z varstvom ali zaščito otroka, se mladoletnik napoti na nacionalne organe za zaščito otrok in/ali nacionalne mehanizme za napotitev.

ê 603/2013

ð novo

5. Postopek odvzemanja prstnih odtisov ð in pridobitve podobe obraza ï se določi in uporablja v skladu s prakso zadevne države članice ter v skladu z zaščitnimi klavzulami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Člen 2 3

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi:

(a) '„prosilec za mednarodno zaščito“' pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je podala prošnjo za mednarodno zaščito, kot je opredeljena v členu 2(h) Direktive 2011/95/EU, glede katere dokončna odločitev še ni bila sprejeta;

(b) '„država članica izvora“' pomeni:

(i) v zvezi z osebo iz člena 9 10(1) državo članico, ki posreduje osebne podatke centralnemu sistemu in prejema rezultate primerjave;

(ii) v zvezi z osebo iz člena 14 13(1) državo članico, ki posreduje osebne podatke centralnemu sistemu ð in prejema rezultate primerjave ï ;

(iii) v zvezi z osebo iz člena 17 14(1) državo članico, ki posreduje osebne podatke centralnemu sistemu in prejema rezultate primerjave;

ò novo

(c)„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) Pogodbe in ki ni državljan države, ki sodeluje pri tej uredbi na podlagi sporazuma z Evropsko unijo;

ò novo

(d)„nezakonito prebivanje“ pomeni prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop iz člena 5 Zakonika o schengenskih mejah ali drugih pogojev za vstop, bivanje ali stalno prebivališče v tej državi članici;

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

(ce) '„upravičenec do mednarodne zaščite“' pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki se ji prizna mednarodna zaščita, kot je opredeljena v členu 2(a) Direktive 2011/95/EU;

(df) '„zadetek“' pomeni, da je centralni sistem s primerjavo ugotovil, da se podatki o prstnih odtisih, zapisani v računalniško podprti osrednji podatkovni zbirki, ujemajo s tistimi, ki jih je posredovala v zvezi z neko osebo ena od držav članic, brez poseganja v dolžnost držav članic, da nemudoma preverijo rezultate primerjave v skladu s členom 25 26(4).

(eg) '„nacionalna dostopna točka“' pomeni imenovani nacionalni sistem, ki je povezan s centralnim sistemom;

(fh) 'Agencija'  „eu-LISA“ Õ pomeni  Evropsko Õ Aagencijo  za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice Õ , ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 1077/2011;

(gi) '„Europol“' pomeni Evropski policijski urad, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ;

(hj) '„podatki iz sistema Eurodac“' pomenijo vse podatke, shranjene v centralnem sistemu v skladu s členom 11 12, in členom 14 13(2) ð in členom 14(2) ï ;

(ik) '„kazenski pregon“' pomeni, preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(jl) '„teroristična dejanja“' pomenijo kazniva dejanja po nacionalnim pravu, ki ustrezajo ali so enakovredna tistim iz členov 1 do 4 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ;

(km) '„huda kazniva dejanja“' pomenijo oblike kriminala, ki ustrezajo ali so enakovredna kaznivim dejanjem iz člena 2(2) Okvirnega Sklepa 2002/584/PNZ, če so po nacionalnem pravu kazniva z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti do najmanj treh let;

(ln) '„podatki o prstnih odtisih“' pomenijo podatke o bodisi ð pritisnjenih in povaljanih ï prstnih odtisih vseh ð desetih ï prstov ð , če so prisotni ï ali vsaj obeh kazalcev, če slednja manjkata, pa odtisih vseh ostalih prstov osebe, bodisi sledeh prstnih odtisov.;

ò novo

(o) „podoba obraza“ pomeni digitalne slike obraza ustrezne ločljivosti in kakovosti, ki se bodo uporabile pri avtomatiziranem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

2. Izrazi, opredeljeni v členu [..]2 Direktive [2016/…/EU[ 95/46/ES, imajo enak pomen v tej uredbi, kolikor osebne podatke obdelajo organi držav članic za namene iz člena 1(1)(a) te uredbe.

3. Če ni drugače določeno, imajo izrazi, opredeljeni v členu [..]2 Uredbe (EU) št[…/…] 604/2013 v tej uredbi enak pomen.

4. Izrazi, opredeljeni v členu […] 2 Direktive [2016/…/EU] Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ, imajo enak pomen v tej uredbi, kolikor osebne podatke obdelajo  pristojni Õ organi držav članic za namene iz člena 1(2)(1)(c) te uredbe.

Člen 3 4

Arhitektura sistema in osnovna načela

1. Sistem Eurodac je sestavljen iz:

(a) računalniško podprte osrednje podatkovne zbirke prstnih odtisov (v nadaljnjem besedilu: centralni sistem), ki jo sestavljata:

(i) centralna enota,

(ii) načrt in sistem neprekinjenega delovanja;

(b) komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in državami članicami, ki zagotavlja šifrirano virtualno omrežje, namenjeno podatkom ð varen in šifriran komunikacijski kanal za podatke ï sistema Eurodac (v nadaljnjem besedilu: komunikacijska infrastruktura).

ò novo

2. Komunikacijska infrastruktura sistema Eurodac bo uporabljala obstoječe omrežje za varne vseevropske telematske storitve med upravami (TESTA). Da se zagotovi logično ločevanje podatkov iz sistema Eurodac od drugih podatkov, se na obstoječem zasebnem virtualnem omrežju TESTA vzpostavi ločeno virtualno zasebno omrežje, namenjeno sistemu Eurodac.

 603/2013

23. Vsaka država članica ima eno samo nacionalno dostopno točko.

34. Podatki o osebah iz členov 9 10(1), 14 13(1) in 17 14(1), ki se obdelujejo v centralnem sistemu, se obdelujejo v imenu države članice izvora pod pogoji, določenimi v tej uredbi, in se ločijo z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

45. Pravila, ki veljajo za sistem Eurodac, se uporabljajo tudi za postopke, ki jih države članice opravijo od trenutka posredovanja podatkov v centralni sistem do takrat, ko se začnejo uporabljati rezultati primerjave.

ê 603/2013 (prilagojeno)

Člen 4 5

Operativno upravljanje

1. Za operativno upravljanje sistema Eurodac je odgovorna Agencija  eu-LISA Õ .

Operativno upravljanje sistema Eurodac v skladu s to uredbo obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema Eurodac 24 ur na dan in 7 dni na teden, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive operativne kakovosti delovanja sistema, zlasti glede časa, potrebnega za poizvedovanje v centralnem sistemu. Pripravita se načrt in sistem neprekinjenega delovanja, pri čemer se upoštevajo potrebe po vzdrževanju in nepredvidene prekinitve delovanja sistema, vključno z vplivom ukrepov za neprekinjeno delovanje na varstvo podatkov in varnost.

Agencija  2. eu-LISA Õ v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni sistem vedno uporabljajo najboljše razpoložljive in najvarnejše tehnologije in tehnike, ki so predmet analize stroškov in koristi.

ò novo

2. Eu-LISA lahko uporablja dejanske osebne podatke produkcijskega sistema Eurodac za testiranje v naslednjih okoliščinah:

(a) za diagnostiko in popravila, kadar se odkrijejo napake na centralnem sistemu Eurodac; in

(b) za testiranje novih tehnologij in tehnik, povezanih z izboljšanjem delovanja centralnega sistema ali prenosa podatkov v ta sistem.

V takih primerih so varnostni ukrepi, nadzor dostopa in prijava v sistem v testnem okolju enaki tistim v produkcijskem sistemu Eurodac. Dejanski osebni podatki, privzeti za testiranje, se anonimizirajo, tako da posameznika, na katerega se nanašajo podatki, ni mogoče več identificirati.

ê 603/2013 (prilagojeno)

23. Agencija  eu-LISA Õ je odgovorna za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo:

(a) nadzor;

(b) varnost;

34. Komisija je odgovorna za vse naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, ki niso naloge iz odstavka 2 3, zlasti za:

(a) izvrševanje proračuna;

(b) nabavo in posodabljanje;

ò novo

5. Eu-LISA upravlja in vodi tudi ločen varen kanal za elektronski prenos med organi držav članic, imenovan komunikacijsko omrežje „DubliNet“, vzpostavljen na podlagi [člena 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003] za namene iz členov 32, 33 in 46 Uredbe (EU) št. […/…].

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

46. Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov Agencija  eu-LISA Õ za vse svoje osebje, ki dela s podatki sistema Eurodac, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali druge enakovredne dolžnosti glede zaupnosti. Ta obveza velja tudi po tem, ko tako osebje zapusti urad ali prekine delovno razmerje, ali po zaključku njihovih dolžnosti.

Člen 5 6

Imenovani organi držav članic za namene kazenskega pregona

1. Za namene iz člena 1(2)(1)(c) države članice imenujejo organe, ki so pooblaščeni, da zahtevajo primerjave podatkov iz sistema Eurodac v skladu s to uredbo. Imenovani organi so organi držav članic, odgovorni za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Imenovani organi ne vključujejo agencij ali enot, ki so odgovorne izključno za obveščevalno dejavnost v zvezi z državno varnostjo.

2. Vsaka država članica vodi evidenco imenovanih organov.

3. Vsaka država članica vodi evidenco operativnih enot, ki so v okviru imenovanih organov pooblaščene, da zahtevajo primerjave s podatki iz sistema Eurodac prek nacionalne dostopne točke.

Člen 6 7

Organi držav članic, pristojni za preverjanje za namene kazenskega pregona

1. Vsaka država članica za namene iz člena 1(2)(1)(c) imenuje nacionalni organ ali enoto takega organa, da deluje kot organ, pristojen za preverjanje. Organ, pristojen za preverjanje, je organ države članice, odgovoren za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

Imenovani organ in organ, pristojen za preverjanje, sta lahko dela iste organizacije, če je to dovoljeno v okviru nacionalnega prava, vendar organ, pristojen za preverjanje, pri opravljanju nalog v okviru te uredbe deluje neodvisno. Organ, pristojen za preverjanje, je ločen od operativnih enot iz člena 5 6(3) in od njih ne sprejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.

Države članice lahko v okviru izpolnjevanja svojih ustavnih ali zakonskih zahtev imenujejo več organov, pristojnih za preverjanje, ki odražajo njihov organizacijski in administrativni ustroj.

2. Organ, pristojen za preverjanje, zagotovi, da so izpolnjeni pogoji, v skladu s katerimi se zahtevajo primerjave prstnih odtisov s podatki iz sistema Eurodac.

Le ustrezno pooblaščeno osebje organa, pristojnega za preverjanje, ima pooblastila, da sprejme in posreduje zahtevo za dostop do sistema Eurodac v skladu s členom 19 20.

Le organ, pristojen za preverjanje, je pooblaščen za posredovanje zahtev za primerjavo prstnih odtisov ð in podob obraza ï nacionalni dostopni točki.

Člen 7 8

Europol

1. Europol za namene iz člena 1(2)(1)(c) imenuje posebno enoto, ki jo sestavljajo ustrezno pooblaščeni uradniki Europola, da deluje kot organ, pristojen za preverjanje, ki pri opravljanju nalog v okviru te uredbe deluje neodvisno od imenovanega organa iz odstavka 2 tega člena in od imenovanega organa ne sprejema navodil v zvezi z izidom preverjanja. Ta enota zagotovi, da so izpolnjeni pogoji, v skladu s katerimi se zahtevajo primerjave prstnih odtisov ð in podob obraza ï s podatki iz sistema Eurodac. Europol v soglasju s katero koli državo članico imenuje nacionalno dostopno točko te države članice, prek katere se centralnemu sistemu sporočijo zahteve za primerjavo podatkov o prstnih odtisih ð in podobah obraza ï .

2. Za namene iz člena 1(2) (1)(c) Europol imenuje operativno enoto, ki je pooblaščena, da zahteva primerjave s podatki iz sistema Eurodac prek nacionalne dostopne točke. Imenovani organ je operativna enota Europola, ki je pristojna za zbiranje, shranjevanje, obdelovanje, analiziranje in izmenjavo informacij v podporo in za krepitev ukrepov držav članic pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, za katere je pristojen Europol.

Člen 8 9

Statistika

1. Agencija  eu-LISA Õ vsako ð mesec ï četrtletje pripravi statistični prikaz dela centralnega sistema, iz katerega je razvidno zlasti:

(a) število posredovanih nizov podatkov o osebah iz členov 9 10(1), 14 13(1) in 17 14(1);

(b) število zadetkov za prosilce za mednarodno zaščito  osebe iz člena 10(1) Õ , ki so  naknadno Õ vložilie prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici ð , ki so bile prijete zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje in za katere se ugotovi, da v državi članici prebivajo nezakonito ï ;

(c) število zadetkov za osebe iz člena 14 13(1), ki so naknadno vložile prošnjo za mednarodno zaščito ð , ki so bile prijete zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje in za katere se ugotovi, da v državi članici prebivajo nezakonito ï;

(d) število zadetkov za osebe iz člena 17 14(1), ki so predhodno vložile prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici ð , ki so bile prijete zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje in za katere se ugotovi, da v državi članici prebivajo nezakonito ï ;

(e) število podatkov o prstnih odtisih, za katere je moral centralni sistem več kot enkrat zaprositi državo članico izvora, ker so bili prvotno posredovani podatki o prstnih odtisih neprimerni za primerjavo z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov;

(f) število nizov podatkov, označenih, odznačenih, blokiranih in deblokiranih v skladu s členom 18 19(1) in (3) ð ter členom 17(2), (3) in (4) ï ;

(g) število zadetkov za osebe iz člena 18 19(1) ð in (4) ï , za katere so bili ugotovljeni zadetki iz točk (b) ð , (c) ï in (d) tega člena;

(h) število zahtev in zadetkov iz člena 20 21(1);

(i) število zahtev in zadetkov iz člena 21 22(1).;

ò novo

(j) število zahtev za osebe iz člena 31;

(h) število zadetkov, prejetih iz centralnega sistema, v skladu s členom 26(6).

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

2. ð Mesečni statistični podatki za osebe iz odstavkov 1(a) do (h) se vsak mesec objavijo in dajo na voljo javnosti. ï Konec vsakega leta ð eu-LISA objavi in da na voljo javnosti ï  letne Õ statističnie podatkie ð za osebe iz odstavkov 1(a) to (h) ï se pripravijo v obliki zbirke četrtletnih statističnih prikazov za zadevno leto, vključno z navedbo števila oseb, za katere je bil ugotovljen zadetek iz odstavka 1(b), (c) in (d). Statistika vsebuje prerez podatkov za vsako državo članico. Rezultati se objavijo.

ò novo

3. Eu-LISA Komisiji na njeno zahtevo da na voljo statistiko o posebnih vidikih, namenjenih raziskavam in analizi, ki ne omogoča identifikacije posameznikov, ter možnost za pripravo redne statistike v skladu z odstavkom 1. Ta statistika se izmenja z drugimi agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev, če se nanaša na izvajanje njihovih nalog.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE II

PROSILCI ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

Člen 9 10

Zbiranje,  in Õ posredovanje in primerjava prstnih odtisov  podatkov o prstnih odtisih in podobi obraza Õ

1. Vsaka država članica nemudoma vzame prstne odtise vseh prstov vsakemu prosilcu za mednarodno zaščito, ki je star vsaj 14 ð šest ï let, ð in pridobi njegovo podobo obraza ï ter jihoboje čim hitreje in najpozneje 72 ur od vložitve njegove prošnje za mednarodno zaščito, kot je opredeljeno v členu [21(2)] Uredbe (EU) št. 604/2013 posreduje centralnemu sistemu skupaj s podatki iz člena 11 12(b) do (g) ð (c) do (n) ï te uredbe.

Če države članice ne spoštujejo roka 72 ur, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo prstne odtise in jih posredujejo centralnemu sistemu. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 25 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prosilca in jih čim prej ponovno pošlje, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 in kadar ni mogoče odvzeti prstnih odtisov ð ter pridobiti podobe obraza ï prosilca za mednarodno zaščito zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njegovega zdravja ali zaščito javnega zdravja, države članice odvzamejo in pošljejo take prstne odtise ð in pridobijo podobo obraza ter jih pošljejo ï čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.

Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 1 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.

3. Podatki o prstnih odtisih v smislu člena 11(a), ki jih posreduje katera koli država članica, razen tistih, ki se posredujejo v skladu s členom 10(b), se samodejno primerjajo s podatki o prstnih odtisih, ki so jih posredovale druge države članice in so že shranjeni v centralnem sistemu.

4. Centralni sistem na predlog države članice zagotovi, da primerjava iz odstavka 3 poleg podatkov iz drugih držav članic zajame tudi podatke o prstnih odtisih, ki jih je ta država članica posredovala že prej.

5. Centralni sistem samodejno posreduje zadetek ali negativen rezultat primerjave državi članici izvora. Kadar zadetek obstaja, posreduje za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, podatke iz člena 11(a) do (k), skupaj z označbo iz člena 18(1), kadar je primerno.

ò novo

3. Podatke o prstnih odtisih lahko pridobijo in posredujejo tudi pripadniki skupin evropske mejne [in obalne] straže ali strokovnjaki držav članic za azil med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil v skladu z [Uredbo o evropski mejni [in obalni] straži ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Sklepa Sveta 2005/267/ES] ter [Uredbo (EU) št. 439/2010].

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

Člen 10 11

Informacije o statusu posameznika, na katerega se nanašajo podatki

V centralni sistem se pošljejo naslednje informacije, da se shranijo v skladu s členom 12 17 (1) za namene posredovanja v skladu s členoma 9(5) ð 15 in 16 ï :

(a) kadar prosilec za mednarodno zaščito ali druga oseba iz ð člena 21(1) ï ð (b), (c), ï (d) ð ali (e) ï Uredbe (EU) št. […/…] 604/2013 prispe v odgovorno državo članico po predaji v skladu z odločitvijo o ugoditvi zahtevi za ponoven sprejem ð uradnim obvestilom o ponovnem sprejemu ï iz člena ð 26 ï navedene uredbe, odgovorna država članica posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 11 12 te uredbe, tako da doda datum njenega prihoda;

(b) kadar prosilec za mednarodno zaščito prispe v odgovorno državo članico po predaji v skladu z odločitvijo o ugoditvi zahtevi za sprejem v skladu s členom ð 24 ï Uredbe (EU) št. […/…] 604/2013, odgovorna država članica pošlje podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 11 12 te uredbe, vključno z datumom njenega prihoda;

ò novo

(c)kadar prosilec za mednarodno zaščito prispe v državo članico dodelitve v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. […/…], ta država članica pošlje podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 12 te uredbe, v katerega vključi datum njenega prihoda ter zapiše, da je država članica dodelitve.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

(c) takoj, ko država članica izvora ugotovi, da je zadevna oseba, o kateri so bili zapisani podatki v sistemu Eurodac v skladu s členom 11 te uredbe, zapustila ozemlje držav članic, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 11 te uredbe, tako da doda datum, ko je oseba zapustila ozemlje, da se omogoči lažja uporaba členov 19(2) in 20(5) Uredbe (EU) št. 604/2013;

(d) takoj, ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, o kateri so bili zapisani podatki v sistemu Eurodac v skladu s členom 11 12 te uredbe, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločitvijo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, ki ga je izdala po umiku ali zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, kot je določeno v členu 19(3) Uredbe (EU) št. 604/2013, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 11 12 te uredbe, tako da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je sama zapustila;

(e) država članica, ki prevzame odgovornost v skladu s ð členom 19(1) ï Uredbe (EU) št. […/…] 604/2013 posodobi svoj podatkovni niz o prosilcu za mednarodno zaščito, zapisan v skladu s členom 11 12 te uredbe, tako da doda datum, ko je bila sprejeta odločitev za obravnavo prošnje.

Člen 11 12

Zapis podatkov

V centralnem sistemu se zapišejo le naslednji podatki:

(a) podatki o prstnih odtisih;

ò novo

(b) podoba obraza;

(c) priimek(-ki) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

(d) državljanstvo(-a);

(e) kraj in datum rojstva;

 603/2013

(bf) država članica izvora, kraj in datum vložitve prošnje za mednarodno zaščito; v primerih iz člena 10 11(b) kot datum vložitve prošnje velja datum, ki ga vnese država članica, ki je predala prosilca;

(cg) spol;

ò novo

(h) vrsta in številka osebnega dokumenta ali potne listine; tričrkovna oznaka države izdajateljice in datum izteka veljavnosti;

 603/2013

(di) sklicna številka, ki jo je uporabila država članica izvora;

ò novo

(j) enotna identifikacijska številka prošnje za mednarodno zaščito na podlagi člena 22(2) Uredbe (EU) št. […/…];

(k) država članica dodelitve v skladu s členom 11(c);

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

(el) datum odvzema prstnih odtisov ð in/ali pridobitve podobe obraza ï ;

(fm) datum posredovanja podatkov v centralni sistem;

(gn) identifikacijska številka operaterja;

(ho) kadar je primerno v skladu s členom 10 11(a) ali (b), datum prihoda zadevne osebe po uspešni predaji;

(p) kadar je primerno v skladu s členom 10 11(b), datum prihoda zadevne osebe po uspešni predaji; Õ

ò novo

(q) kadar je primerno v skladu s členom 11(c), datum prihoda zadevne osebe po uspešni predaji;

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

(i) kadar je primerno v skladu s členom 10(c), datum, ko je zadevna oseba zapustila ozemlje držav članic;

(jr) kadar je primerno v skladu s členom 10 11(d), datum, ko je zadevna oseba zapustila ozemlje držav članic ali je bila z njega odstranjena;

(ks) kadar je primerno v skladu s členom 10 11(e), datum, ko je bila sprejeta odločitev za obravnavo prošnje.

POGLAVJE III

DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, PRIJETE ZARADI NEZAKONITEGA PREHODA ZUNANJE MEJE

Člen 14 13

Zbiranje in posredovanje podatkov o prstnih odtisih  ter podobi obraza Õ

1. Vsaka država članica nemudoma odvzame prstne odtise vseh prstov ð in pridobi podobo obraza ï vsakemuga državljanua tretje države ali osebie brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj 14 ð šest ï let, ki so jo pristojni nadzorni organi prijeli zaradi nezakonitega prehoda meje te države članice po kopnem, morju ali zraku, ko je prišla iz tretje države, in ki je niso poslali nazaj, ali ki ostaja fizično prisotna na ozemlju držav članic in ni priprta, zaprta ali pridržana celo obdobje med prijetjem in odstranitvijo na podlagi odločitve, da se jo pošlje nazaj.

2. Zadevna država članica čim prej in najpozneje v 72 urah po datumu prijetja posreduje v centralni sistem naslednje podatke v zvezi z vsakim državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz odstavka 1, ki je niso poslali nazaj:

(a) podatke o prstnih odtisih;

ò novo

(b)podobo obraza;

(c)priimek(-ke) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

(d)državljanstvo(-a);

(e)kraj in datum rojstva;

 603/2013

(bf) navedbo države članice izvora, kraja in datuma prijetja;

(cg) spol;

ò novo

(h) vrsto in številko osebnega dokumenta ali potne listine; tričrkovno oznako države izdajateljice in datum izteka veljavnosti;

 603/2013

ð novo

(di) sklicno številko, ki jo je uporabila država članica izvora;

(ej) datum odvzema prstnih odtisov ð in/ali pridobitve podobe obraza ï ;

(fk) datum posredovanja podatkov v centralni sistem;

(gl) identifikacijsko številko operaterja;

ò novo

(m) kadar je primerno v skladu z odstavkom 6, datum, ko je zadevna oseba zapustila ozemlje držav članic ali je bila z njega odstranjena.

 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

3. Podatki, navedeni v odstavku 2 o osebah, prijetih kot je opisano v odstavku 1, ki ostanejo fizično prisotne na ozemlju držav članic, vendar so po prijetju priprte, zaprte ali pridržane za obdobje, ki presega 72 ur, se z odstopanjem od odstavka 2 posredujejo pred izpustitvijo teh oseb iz pripora, zapora ali pridržanja.

4. Če države članice ne spoštujejo 72-urnega roka iz odstavka 2 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo prstne odtise in jih posredujejo v centralni sistem. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 25 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise oseb, prijetih kot je opisano v odstavku 1 tega člena in jih čim prej ponovno pošlje, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 in kadar ni mogoče odvzeti prstnih odtisov ð ter pridobiti podobe obraza ï prosilca za mednarodno zaščito zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njegovega zdravja ali zaščito javnega zdravja, države članice odvzamejo in pošljejo take prstne odtise ð in pridobijo podobo obraza ter jih pošljejo ï takoj, ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.

Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.

ò novo

6. Takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, o kateri so bili zapisani podatki v sistemu Eurodac v skladu z odstavkom (1), zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločitvijo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu z odstavkom (2), tako da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je sama zapustila.

7. Podatke o prstnih odtisih lahko pridobijo in posredujejo tudi pripadniki skupin evropske mejne [in obalne] straže med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil v skladu z [Uredbo o evropski mejni [in obalni] straži ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Sklepa Sveta 2005/267/ES].

ê 603/2013 (prilagojeno)

Člen 15

Zapis podatkov

1. Podatki iz člena 14(2) se zapišejo v centralni sistem.

Brez poseganja v člen 8 se podatki, posredovani v centralni sistem v skladu s členom 14(2), zapišejo izključno za namene primerjave s podatki o prosilcih za mednarodno zaščito, naknadno posredovanimi v centralni sistem, in za namene iz člena 1(2).

Centralni sistem ne primerja podatkov, ki so mu bili posredovani v skladu s členom 14(2), s kakršnimi koli podatki, ki so bili v centralni sistem zapisani že prej ali s podatki, ki so bili naknadno posredovani v centralni sistem v skladu s členom 14(2).

2. Pri primerjanju podatkov o prosilcih za mednarodno zaščito, naknadno posredovanih v centralni sistem, s podatki iz odstavka 1 se uporabljajo postopki, določeni v členu 9(3) in (5) ter členu 25(4).

Člen 16

Shranjevanje podatkov

1. Vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz člena 14(1) se hrani v centralnem sistemu 18 mesecev od datuma odvzema njegovih prstnih odtisov. Ob izteku tega obdobja se taki podatki v centralnem sistemu samodejno izbrišejo.

2. Podatki v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz člena 14(1) se pred iztekom 18-mesečnega obdobja iz odstavka 1 tega člena, izbrišejo iz centralnega sistema v skladu s členom 28(3) takoj, ko se država članica izvora seznani z eno od naslednjih okoliščin:

(a) državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva je bil izdan dokument za prebivanje;

(b) državljan tretje države ali oseba brez državljanstva je zapustila ozemlje držav članic;

3. Centralni sistem čim prej in najpozneje v 72 urah, obvesti vse države članice izvora o izbrisu podatkov zaradi razlogov, določenih v odstavku 2(a) ali (b) tega člena, ki ga opravi druga država članica izvora, pri kateri se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 14(1).

4. Centralni sistem čim prej in najpozneje v 72 urah, obvesti vse države članice izvora o izbrisu podatkov zaradi razlogov, določenih v odstavku 2(c) tega člena, ki ga opravi druga država članica izvora, pri kateri se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 9(1) ali 14(1).

POGLAVJE IV

DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, KI NEZAKONITO BIVAJO V DRŽAVI ČLANICI

Člen 17 14

Primerjava  , zbiranje in posredovanje Õ podatkov o prstnih odtisih  ter podobi obraza Õ

1. Država članica lahko z namenom, da bi preverila, ali je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki so jo odkrili, da nezakonito biva na ozemlju te države članice, predhodno vložila prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici, posreduje v centralni sistem kakršne koli podatke v zvezi s prstnimi odtisi, ki se lahko odvzamejo kateremu koli takšnemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj 14 let, skupaj s sklicno številko, ki jo ta država članica uporablja.

Praviloma obstajajo razlogi za preverjanje, ali je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva predhodno vložila prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici, kadar:

(a) državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izjavi, da je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, vendar ne pove, v kateri državi članici je prošnjo vložila;

(b) državljan tretje države ali oseba brez državljanstva ne zahteva mednarodne zaščite, vendar nasprotuje temu, da bi jo vrnili v njeno državo izvora, ker trdi, da bi bila tam v nevarnosti; ali

(c) državljan tretje države ali oseba brez državljanstva poskuša kako drugače preprečiti, da bi jo odstranili, z zavračanjem sodelovanja pri ugotavljanju njene istovetnosti, zlasti s tem, da ne pokaže svojih osebnih dokumentov ali pokaže ponarejene.

2. Kadar države članice sodelujejo pri postopku iz odstavka 1, posredujejo v centralni sistem podatke o prstnih odtisih vseh prstov ali vsaj kazalcev, če ti manjkajo, pa odtise vseh drugih prstov državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, iz odstavka 1.

ò novo

1. Vsaka država članica nemudoma odvzame prstne odtise vseh prstov in pridobi podobo obraza vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let in ki so jo odkrili, da nezakonito biva na ozemlju te države članice.

(a) podatke o prstnih odtisih;

(b) podobo obraza;

(c) priimek(-ke) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

(d) državljanstvo(-a);

(e) kraj in datum rojstva;

(f) navedbo države članice izvora, kraja in datuma prijetja;

(g) spol;

(h) vrsto in številko osebnega dokumenta ali potne listine; tričrkovno oznako države izdajateljice in datum izteka veljavnosti;

(i) sklicno številko, ki jo je uporabila država članica izvora;

(j) datum odvzema prstnih odtisov in/ali pridobitve podobe obraza;

(k) datum posredovanja podatkov v centralni sistem;

(l) identifikacijsko številko operaterja;

(m) kadar je primerno v skladu z odstavkom 6, datum, ko je zadevna oseba zapustila ozemlje držav članic ali je bila z njega odstranjena.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

3. Podatki o prstnih odtisih državljana tretje države ali osebe brez državljanstva iz odstavka 1 se posredujejo v centralni sistem izključno za namen primerjave ð in se primerjajo ï s podatki o prstnih odtisih prosilcev za mednarodno zaščito  oseb, ki so jim bili odvzeti prstni odtisi za namene iz člena 9 10(1), člena 14 13(1) in člena 17 14(1) Õ , ki so jih posredovale druge države članice in so že zapisani v centralnem sistemu.

Podatki o prstnih odtisih takšnega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva se ne zapišejo v centralnem sistemu niti se ne primerjajo s podatki, posredovanimi v centralni sistem v skladu s členom 14(2).

ò novo

4. Če države članice ne spoštujejo 72-urnega roka iz odstavka 3 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo prstne odtise in jih posredujejo v centralni sistem. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prijetih oseb, kot je opisano v odstavku 1 tega člena, in jih čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela, ponovno pošlje.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 in kadar ni mogoče odvzeti prstnih odtisov ter pridobiti podobe obraza prosilca za mednarodno zaščito zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njegovega zdravja ali zaščito javnega zdravja, države članice odvzamejo in pošljejo take prstne odtise in pridobijo podobo obraza ter jih pošljejo takoj, ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.

Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.

6. Takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, o kateri so bili zapisani podatki v sistemu Eurodac v skladu s členom 13(1) te uredbe, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločitvijo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu z odstavkom 2 tega člena, tako da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je sama zapustila.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

4. Ko so rezultati primerjave podatkov o prstnih odtisih posredovani državi članici izvora, se zapis o iskanju shrani v centralnem sistemu le za namene iz člena 28. Države članice ali centralni sistem ne smejo shraniti nobenega drugega zapisa o iskanju za druge namene.

5. Pri primerjanju podatkov o prstnih odtisih, posredovanih v skladu s tem členom, s podatki o prstnih odtisih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so jih posredovale druge države članice in so že shranjeni v centralnem sistemu, se uporabljajo postopki, določeni v členu 9(3) in (5) ter členu 25(4).

POGLAVJE V

 POSTOPEK ZA PRIMERJAVO PODATKOV ZA PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO IN DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV, PRIJETIH PRI NEZAKONITEM PREHODU MEJE ALI NEZAKONITO PREBIVAJOČIH NA OZEMLJU DRŽAVE ČLANICE Õ

Člen 15

Primerjava podatkov o prstnih odtisih in podobi obraza Õ

31. Podatki o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï v smislu člena 11(a), ki jih posreduje katera koli država članica, razen tistih, ki se posredujejo v skladu s členom 10 11(b) ð in (c) ï , se samodejno primerjajo s podatki o prstnih odtisih, ki so jih posredovale druge države članice in so že shranjeni v centralnem sistemu  , v skladu s členom 9 10(1), členom 14 13(1) in členom 17 14(1) Õ .

42. Centralni sistem na predlog države članice zagotovi, da primerjava iz odstavka 3 1  tega člena Õ poleg podatkov  o prstnih odtisih Õ ð in podobi obraza ï iz drugih držav članic zajame tudi podatke o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï, ki jih je ta država članica posredovala že prej.

53. Centralni sistem samodejno posreduje zadetek ali negativen rezultat primerjave državi članici izvora ð po postopkih iz člena 26(4) ï . Kadar zadetek obstaja, posreduje za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, podatke iz člena 11(a) do (k) ð 12, člena 13(2) in člena 14(2) ï , skupaj z označbo iz člena 18 19(1) ð in (4) ï , kadar je primerno. ð Kadar je glede zadetka prejet negativen rezultat, se podatki iz člena 12, člena 13(2) in člena 14(2) ne posredujejo. ï

ò novo

4. Kadar država članica iz sistema Eurodac prejme zadetek, ki ji lahko pomaga pri izpolnjevanju dolžnosti v skladu s členom 1(1)(a), imajo ti dokazi prednost pred katerim koli drugim prejetim zadetkom.

ò novo

Člen 16

Primerjava podatkov o podobi obraza

(1)Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava na podlagi člena 26, ali kadar oseba iz člena 10(1), 13(1) in 14(1) nasprotuje postopku odvzema prstnih odtisov, lahko država članica v skrajnem primeru opravi primerjavo podatkov o podobi obraza.

(2)Podatki o podobi obraza in podatki o spolu posameznika, na katerega se nanašajo podatki, se lahko samodejno primerjajo s podatki o podobi obraza in osebnimi podatki o spolu posameznika, na katerega se nanašajo podatki, ki so jih posredovale druge države članice in so že shranjeni v centralnem sistemu v skladu s členom 10(1), členom 13(1) in členom 14(1), razen podatkov, ki se prenesejo v skladu s členom 11(b) in (c).

(3)Centralni sistem na predlog države članice zagotovi, da primerjava iz odstavka 1 tega člena poleg podatkov o podobi obraza iz drugih držav članic zajame tudi podatke o podobi obraza, ki jih je ta država članica posredovala že prej.

(4)Centralni sistem samodejno posreduje zadetek ali negativen rezultat primerjave državi članici izvora po postopkih iz člena 26(4). Kadar zadetek obstaja, posreduje za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, podatke iz člena 12, člena 13(2) in člena 14(2), skupaj z označbo iz člena 17(1) in (4), kadar je to primerno. Kadar je glede zadetka prejet negativen rezultat, se podatki iz člena 12, člena 13(2) in člena 14(2) ne posredujejo.

(5)Kadar država članica iz sistema Eurodac prejme zadetek, ki ji lahko pomaga pri izpolnjevanju dolžnosti v skladu s členom 1(1)(a), imajo ti dokazi prednost pred katerim koli drugim prejetim zadetkom.

ê 603/2013 (prilagojeno)

POGLAVJE V VI

UPRAVIČENCI DO MEDNARODNE ZAŠČITE  SHRANJEVANJE, PREDČASEN IZBRIS IN OZNAČEVANJE PODATKOV Õ

Člen 12 17

Shranjevanje podatkov

1.  Za namene iz člena 10(1) se Õ Vvsak podatkovni niz  v zvezi s prosilcem za mednarodno zaščito Õ , kot je naveden v členu 11 12, se hrani v centralnem sistemu deset let od datuma odvzema prstnih odtisov.

ò novo

2. Za namene iz člena 13(1) se vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz člena 13(2) hrani v centralnem sistemu pet let od datuma odvzema prstnih odtisov.

3. Za namene iz člena 14(1) se vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz člena 14(2) hrani v centralnem sistemu pet let od datuma odvzema prstnih odtisov.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

24. Ob izteku obdobja  obdobij shranjevanja podatkov Õ iz odstavkaov 1 ð do 3 ï  tega člena Õ se podatki  posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, Õ samodejno izbrišejo iz centralnega sistema

Člen 13 18

Predčasen izbris podatkov

1. Podatki o osebi, ki je pridobila državljanstvo katere koli od držav članic pred iztekom obdobja iz člena 1217(1) ð , (2) ali (3) ï , se izbrišejo iz centralnega sistema v skladu s členom 27 28(4) takoj, ko se država članica izvora seznani s tem, da je zadevna oseba pridobila tako državljanstvo.

2. Centralni sistem vse države članice izvora čim prej, najkasneje pa po 72 urah, obvesti o izbrisu podatkov v skladu z odstavkom 1, ki ga opravi druga država članica izvora, če se pojavi zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 9 10(1), ali 14 13(1) ð ali 14(1) ï .

Člen 18 19

Označevanje podatkov

1. Za namene iz člena 1(1)(a) država članica izvora, ki je odobrila mednarodno zaščito prosilcu za mednarodno zaščito, v zvezi s katerim so bili podatki v skladu s členom 11 12 predhodno zapisani v centralnem sistemu, označi zadevne podatke v skladu z zahtevami za elektronsko komunikacijo s centralnim sistemom, ki jih določi  eu-LISA Õ Agencija. Ta označba se shrani v centralnem sistemu v skladu s členom 12 17(1) za namene posredovanja na podlagi člena 9(5) ð 15 ï . Centralni sistem ð čim prej, najpozneje pa v 72 urah ï obvesti vse države članice izvora o označevanju podatkov, ki ga opravi druga država članica izvora, kadar se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, posredovanimi glede oseb iz člena 9 10(1), ali 14 člena 13(1) ð ali člena 14(1) ï . Države članice izvora prav tako označijo povezane podatkovne nize.

2. Podatki o upravičencih do mednarodne zaščite, ki se hranijo v centralnem sistemu in so označeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, so dani na voljo za primerjavo za namene iz člena 1(2)(1)(c), in sicer za obdobje treh let po datumu, ko je bila posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, odobrena mednarodna zaščita.

Centralni sistem v primeru zadetka za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, posreduje podatke iz člena 11 12(a) to (k) ð (b) do (s) ï . Označbe iz odstavka 1 tega člena centralni sistem ne posreduje. Po preteku obdobja treh let centralni sistem samodejno blokira posredovanje takih podatkov, če je bila podana zahteva za primerjavo za namene iz člena 1(2) (1)(c), medtem ko te podatke do izbrisa pusti na voljo za primerjavo za namene iz člena 1(1)(a). Blokiranih podatkov se ne posreduje, v primeru zadetka pa centralni sistem pošlje državi članici, ki je podatke zahtevala, negativen rezultat.

3. Država članica izvora odznači ali odblokira podatke v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, katere podatki so bili predhodno označeni ali blokirani v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, če je njen status preklican, se izteče ali se podaljšanje statusa zavrne na podlagi člena [14 ali 19 Direktive 2011/95/EU].

ò novo

4. Za namene iz člena 1(1)(b) država članica izvora, ki je izdala dokument za prebivanje nezakonito prebivajočemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, v zvezi s katerim so bili podatki v skladu s členom 13(2) in členom 14(2) predhodno zapisani v centralnem sistemu, označi zadevne podatke v skladu z zahtevami za elektronsko komunikacijo s centralnim sistemom, ki jih določi eu-LISA. Ta označba se shrani v centralnem sistemu v skladu s členom 17(2) in (3) za namene posredovanja na podlagi člena 15 in člena 16. Centralni sistem vse države članice izvora čim prej, najkasneje pa po 72 urah, obvesti o označevanju podatkov, ki ga opravi druga država članica izvora, če se pojavi zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 13(1) ali člena 14(1). Te države članice izvora prav tako označijo ustrezne podatkovne nize.

5. Podatki o nezakonito prebivajočih državljanih tretje države ali osebah brez državljanstva, shranjeni v centralnem sistemu in označeni v skladu z odstavkom 4 tega člena, so dani na voljo za primerjavo za namene iz člena 1(1)(c), dokler ti podatki niso samodejno izbrisani iz centralnega sistema v skladu s členom 17(4).

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE VI VII

POSTOPEK ZA PRIMERJAVO IN POSREDOVANJE PODATKOV ZA NAMENE KAZENSKEGA PREGONA

Člen 19 20

Postopek za primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki iz sistema Eurodac

1. Za namene iz člena 1(2)(1)(c) lahko imenovani organi iz členova 5 6(1) in člena 7 8(2) organu, pristojnemu za preverjanje, predložijo, skupaj s sklicno številko, ki jo ti uporabljajo, obrazloženo elektronsko zahtevo iz člena 20 21(1) za primerjavo podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï , ki se centralnemu sistemu posreduje prek nacionalne dostopne točke. Organ, pristojen za preverjanje, po prejemu take zahteve preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji za zahtevanje primerjave iz člena 20 21 ali 21 22, če je primerno.

2. Kadar so izpolnjeni vsi pogoji za zahtevanje primerjave iz člena 20 21 ali člena 21 22, organ, pristojen za preverjanje, posreduje zahtevo za primerjavo nacionalni dostopni točki, ki jo obdela v centralnem sistemu v skladu s členoma 9(3) in (5) ð 15 in 16 ï , da jo primerja s podatki  o prstnih odtisih Õ ð in podobi obraza ï , posredovanimi v centralni sistem v skladu s členoma 9 10(1), in 14 členom 13(2) ð (1) in členom 14(1) ï .

ò novo

3. Primerjava podobe obraza z drugimi podatki o podobi obraza v centralnem sistemu na podlagi člena 1(1)(c) se lahko opravi v skladu s členom 16(1), če so ti podatki na voljo ob predložitvi obrazložene elektronske zahteve na podlagi člena 21(1).

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

34. V izjemno nujnih primerih, kadar je treba preprečiti neposredno nevarnost, povezano s terorističnim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, lahko organ, pristojen za preverjanje, podatke o prstnih odtisih posreduje nacionalni dostopni točki za primerjavo, takoj potem ko imenovani organ prejme zahtevo, ter šele naknadno preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji za zahtevanje primerjave iz člena 20 21 ali člena 21 22, vključno s tem, ali je dejansko šlo za izjemno nujen primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja po obdelavi zahteve.

45. Kadar se na podlagi naknadnega preverjanja ugotovi, da dostop do podatkov iz sistema Eurodac ni bil upravičen, vsi organi, ki so imeli dostop do takih podatkov, poslanih iz sistema Eurodac, te informacije izbrišejo, o takem izbrisu pa obvestijo organ, pristojen za preverjanje.

Člen 20 21

Pogoji za dostop imenovanih organov do sistema Eurodac

1. Za namene iz člena 1(2)(1)(c) lahko imenovani organi v okviru svojih pristojnosti predložijo obrazloženo elektronsko zahtevo za primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki, shranjenimi v centralnem sistemu le, če primerjava s sledečimi podatkovnimi zbirkami ni pripeljala do ugotovitve identitete posameznika, na katerega se nanašajo podatki:

–nacionalnimi podatkovnimi zbirkami prstnih odtisov;

–sistemi za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov vseh drugih držav članic v okviru Sklepa 2008/615/PNZ, kadar je primerjava tehnično na voljo, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da primerjava s takimi sistemi ne bo pripeljala do ugotovitve identitete posameznika, na katerega se nanašajo podatki. Taki utemeljeni razlogi so vključeni v obrazloženo elektronsko zahtevo za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jo imenovani organ pošlje organu, pristojnemu za preverjanje, in

–Vizumskim informacijskim sistemom, če so izpolnjeni pogoji iz Sklepa 2008/633/PNZ za takšno primerjavo;

in če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) primerjava je potrebna za namen preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, kar pomeni, da obstaja prevladujoča skrb za javno varnost, zaradi katere je iskanje v zbirki podatkov sorazmerno;

(b) je primerjava potrebna v določeni zadevi (t.j. da se ne opravijo sistematične primerjave); ter

(c) obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da bi primerjava znatno pripomogla k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja. Taki utemeljeni razlogi obstajajo zlasti, kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba.

2. Zahteve za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac so omejene na iskanje podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï .

Člen 21 22

Pogoji za dostop Europola do sistema Eurodac

1. Za namene iz člena 1(2)(1)(c) lahko imenovani organ Europola predloži obrazloženo elektronsko zahtevo za primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki, shranjenimi v centralnem sistemu, in sicer v okviru pooblastil Europola ter po potrebi za izpolnjevanje njegovih nalog le, če primerjava s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v vseh sistemih za obdelavo informacij, do katerih ima Europol možnost dostopa s tehničnega in pravnega vidika, ni pripeljala do ugotovitve identitete posameznika, na katerega se nanašajo podatki, in kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) je primerjava potrebna za podporo in krepitev ukrepov držav članic pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v okviru pooblastil Europola, kar pomeni, da obstaja prevladujoča skrb za javno varnost, zaradi katere je iskanje v zbirki podatkov sorazmerno;

(b) je primerjava potrebna v določeni zadevi (t.j. da se ne opravijo sistematične primerjave); ter

2. Zahteve za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac so omejene na primerjavo podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï .

3. Obdelavo informacij, ki jih Europol pridobi s primerjavo podatkov iz sistema Eurodac, mora odobriti država članica. Taka odobritev se pridobi prek nacionalne enote Europola v zadevni državi članici.

Člen 22 23

Obveščanje med imenovanimi organi, organi, pristojnimi za preverjanje, in nacionalnimi dostopnimi točkami

1. Brez poseganja v člen 26 27 je vsakršno obveščanje med imenovanimi organi, organi, pristojnimi za preverjanje, in nacionalnimi dostopnimi točkami varno in poteka po elektronski poti.

2. Za namene iz člena 1(2)(1)(c) države članice digitalno obdelajo prstne odtise in jih posredujejo v podatkovniem formatu iz Priloge I,  določenem v Õ ð dogovorjenem kontrolnem dokumentu vmesnika, ï s čimer zagotovijo, da se lahko primerjava opravi z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov.

POGLAVJE VII VIII

OBDELAVA PODATKOV, VARSTVO PODATKOV IN ODGOVORNOST

Člen 23 24

Odgovornost za obdelavo podatkov

1. Država članica izvora je odgovorna za zagotavljanje:

(a) zakonitosti odvzema prstnih odtisov ð in pridobitve podobe obraza ï ;

(b) zakonitosti posredovanja podatkov o prstnih odtisih in drugih podatkov iz člena 11 12, člena 14 13(2) in člena 17 14(2) v centralni sistem;

(d) zakonitosti zapisa, shranjevanja, popravljanja in izbrisa podatkov v centralnem sistemu, ne da bi to posegalo v odgovornosti  eu-LISA Õ Agencije;

(e) zakonitosti obdelave rezultatov, pridobljenih s primerjanjem podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï , ki jih posreduje centralni sistem.

2. V skladu s členom 34 36 država članica izvora zagotavlja varnost podatkov iz odstavka 1 pred in med posredovanjem v centralni sistem, pa tudi varnost podatkov, ki jih prejme iz centralnega sistema.

3. Država članica izvora je odgovorna za dokončno identifikacijo podatkov v skladu s členom 25 26(4).

4. Agencija  eu-LISA Õ zagotavlja, da je upravljanje centralnega sistema v skladu z določbami te uredbe. Agencija  eu-LISA Õ zlasti:

(a) sprejema ukrepe, s katerimi zagotovi, da osebe, ki delajo s centralnim sistemom, obdelujejo v tem sistemu zapisane podatke zgolj v skladu z nameni sistema Eurodac iz člena 1;

(b) sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti centralnega sistema v skladu s členom 34 36;

(c) zagotavlja, da imajo dostop do centralnega sistema samo osebe, ki so pooblaščene za delo s centralnim sistemom, ne da bi to posegalo v pooblastila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Agencija  eu-LISA Õ obvesti Evropski parlament, Svet in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o ukrepih, ki jih sprejme v skladu s prvim pododstavkom.

Člen 24 25

Posredovanje

1. Prstni odtisi se digitalno obdelajo in posredujejo v podatkovnem formatu iz Priloge I,  določenem v Õ ð dogovorjenem kontrolnem dokumentu vmesnika, ï. Agencija  eu-LISA Õ določi tehnične zahteve za posredovanje podatkovnega formata iz držav članic do centralnega sistema in obratno, če je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema. Agencija  eu-LISA Õ zagotovi, da se lahko podatki o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï , ki jih posredujejo države članice, primerjajo z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov ð in obrazov ï .

2. Države članice podatke iz člena 11 12, člena 14 13(2) in člena 17 14(2) posredujejo v elektronski obliki. Podatki iz člena 11 12, in člena 14 13(2) ð in člena 14(2) ï se samodejno zapišejo v centralnem sistemu. Agencija  eu-LISA Õ določi tehnične zahteve za zagotavljanje pravilnega elektronskega posredovanja podatkov iz držav članic v centralni sistem in obratno, če je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema.

3. Sklicna številka iz členova 11(d) 12(i), člena 14(2)(d) 13(2)(i), člena 17 14(1) ð (2)(i) ï in člena 19 20(1) omogoča, da se lahko podatki nedvoumno povežejo z določeno osebo in državo članico, ki posreduje podatke. Poleg tega je iz nje mogoče tudi ugotoviti, ali se taki podatki nanašajo na osebo iz člena 9 10(1), 14 13(1) ali 17 14(1).

4. Sklicna številka se začne z identifikacijsko črko ali črkami, iz katerih je v skladu z normativom iz Priloge I mogoče razbrati državo članico, ki posreduje podatke. Za identifikacijsko črko ali črkami se opredeli kategorija osebe ali zahteve. „1“ se nanaša na podatke v zvezi z osebami iz člena 9 10(1), „2“ na osebe iz člena 14 13(1), „3“ na osebe iz člena 17 14(1), „4“ na zahteve iz člena 20 21, „5“ na zahteve iz člena 21 22 in „9“ na zahteve iz člena 29 30.

5. Agencija  eu-LISA Õ določi tehnične postopke za države članice, da se centralnemu sistemu zagotovi prejemanje nedvoumnih podatkov iz držav članic.

6. Centralni sistem potrdi prejem posredovanih podatkov, takoj ko je to mogoče. V ta namen Agencija  eu-LISA Õ določi vse potrebne tehnične zahteve, da zagotovi, da države članice prejmejo potrdilo o prejemu, če ga zahtevajo.

Člen 25 26

Izvajanje primerjav in posredovanje rezultatov

1. Države članice zagotovijo, da so posredovani podatki o prstnih odtisih ustrezne kakovosti za primerjavo z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov ð in obrazov ï . Agencija  eu-LISA Õ opredeli, kaj je ustrezna kakovost posredovanih podatkov o prstnih odtisih, kolikor je potrebno, da zagotovi, da so rezultati primerjave v centralnem sistemu izredno natančni. Centralni sistem takoj, ko je mogoče, preveri kakovost posredovanih podatkov o prstnih odtisih ð in podobi obraza ï . Če podatkov o prstnih odtisih ð ali podobi obraza ï ni mogoče primerjati z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov ð in obrazov ï , centralni sistem obvesti zadevno državo članico. Ta država članica nato posreduje podatke o prstnih odtisih ð ali podobi obraza ï ustrezne kakovosti, pri čemer uporabi enako sklicno številko prejšnjega niza podatkov o prstnih odtisih ð ali podobi obraza ï .

2. Centralni sistem izvaja primerjave po vrsti, kot so prispele zahteve. Na vsako zahtevo se odzove v 24 urah. Država članica lahko iz razlogov, povezanih z nacionalnim pravom, zahteva, da se opravijo posebno urgentne primerjave v eni uri. Kadar takih rokov ni mogoče upoštevati zaradi okoliščin, ki so izven odgovornosti Agencije  eu-LISA Õ , centralni sistem zahtevek obdela kot prednosten takoj, ko navedene okoliščine ne obstajajo več. Agencija  eu-LISA Õ v takšnih primerih, kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema, določi merila za zagotavljanje prednosti pri obdelavi zahtevkov.

3. Agencija  eu-LISA Õ določi operativne postopke za obdelavo prejetih podatkov in za posredovanje rezultatov primerjav, kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema.

4. Kot je opredeljeno v nacionalnih pravilih, v državi članici prejema rezultate primerjave  prstnih odtisov, opravljene v skladu s členom 15, Õ nemudoma preveri strokovnjak za prstne odtise, ki je posebej usposobljen za vrste primerjav prstnih odtisov iz te uredbe. Za namene iz člena 1(1)(a) in (b) te uredbe dokončno identifikacijo opravi država članica izvora v sodelovanju z zadevno državo članico v skladu s členom 34 Uredbe(EU) št. 604/2013.

ò novo

5. Rezultati primerjave podobe obraza, opravljene na podlagi člena 16, se nemudoma pregledajo in preverijo v državi članici prejema. Za namene iz člena 1(1)(a) in (b) te uredbe dokončno identifikacijo opravi država članica izvora v sodelovanju z drugimi zadevnimi državami članicami.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

Informacije iz centralnega sistema o drugih podatkih, ki so se izkazali za nezanesljive, se izbrišejo takoj, ko se ugotovi njihova nezanesljivost podatkov.

56. Kadar dokončna identifikacija v skladu z odstavkom 4 pokaže, da rezultati primerjave iz centralnega sistema ne ustrezajo podatkom o prstnih odtisih ð ali podobi obraza ï , ki so bili poslani v primerjavo, države članice te rezultate primerjave nemudoma izbrišejo in o tem čim prej, najpozneje pa v treh delovnih dneh, obvestijo Komisijo in  eu-LISA Õ Agencijo ð ter jo seznanijo z referenčno številko države članice izvora in referenčno številko države članice, ki je prejela rezultate ï .

Člen 26 27

Obveščanje med državami članicami in centralnim sistemom

Podatki se iz držav članic v centralni sistem in obratno posredujejo z uporabo komunikacijske infrastrukture. Agencija  eu-LISA Õ določi tehnične postopke, ki so potrebni za uporabo komunikacijske infrastrukture, kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema.

Člen 27 28

Dostop do podatkov, zapisanih v sistemu Eurodac ter njihovo popravljanje ali izbris

1. Država članica izvora ima dostop do podatkov, ki jih je posredovala in ki so zapisani v centralnem sistemu v skladu s to uredbo.

Nobena država članica ne sme opravljati iskanja po podatkih, ki jih je posredovala druga država članica, niti ne sme takšnih podatkov prejemati, razen tistih, ki so rezultat primerjave iz členaov 9(5) ð 15 in 16 ï .

2. Dostop do podatkov, zapisanih v centralnem sistemu v skladu z odstavkom 1 tega člena imajo tisti organi držav članic, ki so jih za namene iz člena 1(1)(a) in (b) imenovale posamezne države članice. S tem imenovanjem je natančno opredeljena enota, ki je odgovorna za izvajanje nalog v zvezi z uporabo te uredbe. Vsaka država članica nemudoma pošlje Komisiji in Agenciji  eu-LISA Õ seznam teh enot in kakršne koli spremembe tega seznama. Agencija  eu-LISA Õ posodobljeni konsolidirani seznam objavi v Uradnem listu Evropske unije. V primeru sprememb tega seznama Agencija  eu-LISA Õ enkrat letno na spletu objavi posodobljen konsolidiran seznam.

3. Edino država članica izvora ima pravico s popravljanjem ali dopolnjevanjem spreminjati podatke, ki jih je posredovala v centralni sistem, ali jih izbrisati, ne da bi to vplivalo na izbris, ki se opravlja v skladu s členom ð 18 ï 12(2) ali 16(1).

4. Če ima država članica ali Agencija  eu-LISA Õ razlog za domnevo, da so podatki, zapisani v centralnem sistemu, dejansko nepravilni, o tem čim prej obvesti državo članico izvora ð brez poseganja v uradno obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov v skladu s členom [33..] Uredbe (EU) št. […/2016] ï .

Če ima država članica razlog za domnevo, da so bili podatki zapisani v centralnem sistemu v nasprotju s to uredbo, o tem čim prej obvesti  eu-LISA Õ Agencijo, Komisijo in državo članico izvora. Država članica izvora preveri zadevne podatke in jih, če je potrebno, nemudoma spremeni ali izbriše.

5. Agencija  eu-LISA Õ ne posreduje niti ne daje na razpolago podatkov iz centralnega sistema organom katere koli tretje države. Ta prepoved ne velja za posredovanje teh podatkov tretjim državam, za katere se uporablja Uredba (EU) št. […/…]604/2013.

Člen 28 29

Vodenje evidentiranih zapisov

1. Agencija  eu-LISA Õ vodi evidentirane zapise vseh postopkov obdelave podatkov znotraj centralnega sistema. Ti evidentirani zapisi kažejo namen, datum in uro dostopanja do podatkov, podatke, ki so bili posredovani, podatke, ki so bili uporabljeni za poizvedbo, ter naziv enote, ki je vnesla ali pridobila podatke, in imena odgovornih oseb.

2. Evidentiranei zapisei iz odstavka 1 tega člena se smejo uporabljati zgolj za podatkovno-varstveni nadzor nad dopustnostjo obdelave podatkov ter za zagotavljanje varnosti podatkov v skladu s členom 34. Evidentirani zapisi morajo biti zaščiteni z ustreznimi ukrepi proti nepooblaščenemu dostopu ter po enoletnem obdobju od izteka obdobja hranjenja iz člena ð 17 ï 12(1) in člena 16(1) izbrisanai, razen če je ne potrebujejo so potrebni za postopke spremljanja, ki že potekajo.

3. Za namene iz člena 1(1)(a) in (b) vsaka država članica v zvezi s svojim nacionalnim sistemom sprejme ukrepe, potrebne za dosego ciljev iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Hkrati vsaka država članica vodi evidentirane zapise o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.

Člen 29 30

Pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, Ö do informacij Õ

1. Osebo, na katero se nanašajo členi 9 10(1), 14 13(1) ali 17 14(1), država članica izvora pisno in, kjer je to nujno, ustno, v jeziku, ki ga ta oseba razume ali za katerega se smiselno domneva, da ga ta oseba razume, ð v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku, ï obvesti o naslednjem:

(a) identiteti upravljavca v smislu člena 2(d) Direktive [../../EU]95/46/ES ter njegovega morebitnega namestnika ð in kontaktnih podatkih uradne osebe za varstvo podatkov ï ;

(a) namenu obdelave njenih podatkov v okviru sistema Eurodac, vključno z opisom ciljev Uredbe (EU) št. […/…] 604/2013 v skladu s ð členom 6 ï navedene uredbe in z obrazložitvijo dejstva, da lahko do sistema Eurodac dostopajo države članice in Europol za namene kazenskega pregona, pri čemer je obrazložitev podana v razumljivi obliki ter jasnem in preprostem jeziku;

(d) obveznosti odvzema prstnih odtisov, kadar gre za osebo iz člena 9 10(1) or 14 13(1) ð ali 14(1) ï ;

ò novo

(e) obdobju, v katerem bodo podatki shranjeni na podlagi člena 17;

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

(ef)  obstoju Õ pravicie ð , da od upravljavca zahteva ï do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanjo, in pravicie do zahteve, da se nepravilni podatki, ki se nanašajo nanjo, popravijo ð , da se dopolnijo nepopolni osebni podatki ï ali da se izbrišejo nezakonito obdelani  osebni Õ podatki, ki se nanašajo nanjo  v zvezi z njo Õ , ter pravicie do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic, vključno s kontaktnimi podatki upravljavca in nacionalnih nadzornih organov iz člena 30 32(1).;

ò novo

(g) pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

2. Kadar gre za osebo, na katero se nanaša člen 9 10(1) ali 14 13(1) ð in 14(1) ï , se ji informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovijo v času odvzema njenih prstnih odtisov.

Kadar gre za osebo, na katero se nanaša člen 17(1), se ji informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovijo najpozneje ob posredovanju njenih podatkov v centralni sistem. Ta obveznost ne velja, kadar se izkaže, da je takšno obveščanje nemogoče ali pa bi terjalo nesorazmeren napor.

Kadar je oseba, na katero se nanašajo členi 9 10(1), 14 13(1) in 17 14(1), mladoletnik, države članice zagotovijo informacije na način, ki ustreza starosti zadevne osebe.

3. V skladu s postopkom iz člena 44(2) Uredbe (EU) št. […/…] 604/2013 se pripravi skupna brošura, ki vsebuje vsaj informacije iz odstavka 1 tega člena in informacije iz člena ð 6(2) ï navedene uredbe.

Brošura je mora biti jasna in enostavna ter napisana ð v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ï v jeziku, ki ga zadevna oseba razume ali za katerega se smiselno domneva, da ga razume.

Brošura je pripravljena na tak način, da se državam članicam omogoči, da jo dopolnijo z dodatnimi informacijami, ki so za posamezno državo članico posebnie. Te za posamezno državo članico posebne informacije vsebujejo vsaj informacije o pravicah posameznika, na katerega se nanašajo podatki, in možnostih pridobitve pomoči ð informacij ï od nacionalnih nadzornih organov ter kontaktne podatke urada upravljavca ð , uradne osebe za varstvo podatkov ï in nacionalnih nadzornih organov.

Člen 31

 Pravica do dostopa do podatkov ter njihovo popravljanje in izbris Õ

41. Za namene iz člena 1(1)(a) in (b) te uredbe lahko posamezniki, na katere se nanašajo podatki, v vsaki državi članici v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države uresničujejo pravice, ki so predvidene v členu 12 Direktive 95/46/ES ð se pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, v zvezi z dostopom do podatkov ter njihovega popravljanja in izbrisa uresničujejo v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. […/2016] in uporabljajo, kakor je določeno v tem členu ï .

Brez poseganja v obveznost zagotavljanja drugih informacij v skladu s členom 12(a) Direktive 95/46/ES, ima posameznik  2. Pravica do dostopa posameznika Õ, na katerega se nanašajo podatki,  v vsaki državi članici vključuje Õ pravico biti obveščen o tem, kateri podatki o njem so zapisani v centralnem sistemu ter katera država članica jih je posredovala v centralni sistem. Takšen dostop do podatkov lahko zagotovi samo država članica.

5. Za namene iz člena 1(1) lahko katera koli oseba v posamezni državi članici zahteva, da se dejansko nepravilni podatki popravijo ali nezakonito zapisani podatki zbrišejo. Popravi in izbriše jih brez neprimernega zavlačevanja država članica, ki je posredovala podatke, v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ter postopki.

62. Če se pravice do popravljanja in izbrisa uresničujejo v drugi državi članici, ne v tisti ali tistih, ki so posredovale podatke, za namene iz člena 1(1) organi tiste države članice vzpostavijo stik z organi zadevne države članice ali držav članic, ki so posredovale podatke, tako da lahko te preverijo pravilnost podatkov in zakonitost njihovega posredovanja in zapisa v centralnem sistemu.

73. Če se izkaže, da so podatki, zapisani v centralnem sistemu, dejansko nepravilni ali da so bili nezakonito zapisani, jih država članica, ki jih je posredovala, za namene iz člena 1(1) popravi ali izbriše v skladu s členom 27 28(3). Ta država članica posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno in brez neprimernega zavlačevanja potrdi, da je ukrenila vse za popravo ð , dopolnitev, ï ali izbris ð ali omejitev obdelave ï  osebnih Õ podatkov, ki se nanašajo nanj.

84. Če se država članica, ki je posredovala podatke, ne strinja, da so podatki v centralnem sistemu dejansko nepravilni ali da so bili zapisani nezakonito, za namene iz člena 1(1) posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno in brez neprimernega zavlačevanja pojasni, zakaj ni pripravljena popraviti ali izbrisati podatkov.

Ta država članica posameznika, na katerega se nanašajo podatki, tudi obvesti o tem, kaj lahko ukrene, če tega pojasnila ne sprejema. To obvestilo vključuje informacijo o tem, kako vložiti tožbo ali – če je to primerno – pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice, ter o finančni ali drugi pomoči, ki je na razpolago v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države članice.

95. Vsaka zahteva iz odstavkov 4 1 in 5 2  tega člena za dostop do podatkov, njihovo popravljanje ali izbris Õ vsebuje vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi prstne odtise. Ti podatki se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic  posameznika, na katerega se nanašajo podatki, Õ iz odstavkov 4 1 in 5 2 in se takoj po uporabi izbrišejo.

106. Pristojni organi držav članic s svojim dejavnim sodelovanjem prispevajo k takojšnji uveljavitvi pravic  posameznika, na katerega se nanašajo podatki Õ, določenih v odstavkih 5, 6 in 7  v zvezi s popravljanjem in izbrisom Õ .

117. Kadar koli oseba v skladu z odstavkom 4 zaprosi za  dostop do Õ podatkeov, ki se nanašajo nanjo, pristojni organ vodi pisno evidenco o takem zaprosilu in načinu, na katerega je bilo podano, in to evidenco nemudoma da na voljo nacionalnim nadzornim organom.

12. Za namene iz člena 1(1) te uredbe nacionalni nadzorni organ v vsaki državi članici posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 28(4) Direktive 95/46/ES na podlagi zahteve posameznika pomaga pri uresničevanju njegovih pravic.

138. Za namene iz člena 1(1) te uredbe nNacionalni nadzorni organ države članice, ki je posredovala podatke, in nacionalni nadzorni organ države članice, v kateri se nahaja posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, temu posamezniku pomagata pri Ö, kadar sta za to zaprošena, zagotovita informacije o Õ uresničevanju njegove pravice do ð tega, da od upravljavca podatkov zahteva dostop do svojih podatkov, ï popravljanjea ð dopolnitev, ï ali izbrisa ð ali omejitev obdelave ï Ö svojih osebnih Õ podatkov kadar sta za to naprošena, pa mu s tem v zvezi tudi svetujeta. Oba nacionalna nadzorna organa  Nadzorni organi Õ v ta namen Ö sodelujejo Õ sodelujeta med seboj ð v skladu s poglavjem VII Uredbe (EU) […/2016] ï . Prošnje za takšno pomoč so lahko naslovljene na nacionalni nadzorni organ države članice, v kateri se nahaja posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ta pa jih pošlje organu države članice, ki je posredovala podatke.

14. V vsaki državi članici lahko katera koli oseba v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države vloži tožbo ali – če je to primerno – pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih države, če ji je kratena pravica dostopa, predvidena v odstavku 4.

15. Katera koli oseba lahko v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki države članice, ki je poslala podatke, vloži tožbo ali, če je to primerno, pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države glede podatkov, zapisanih v centralnem sistemu, ki se nanašajo nanjo, da bi uresničila svoje pravice v skladu z odstavkom 3. Obveznost nacionalnega nadzornega organa, da osebi, na katero se nanašajo osebni podatki, nudi pomoč, in kadar je naprošen, tudi svetuje v skladu z odstavkom 13, obstaja v času celotnega postopka.

Člen 30 32

Nadzor, ki ga izvajajo nacionalni nadzorni organi

1. Za namene iz člena 1(1) te uredbe vVsaka država članica zagotovi, da nacionalni nadzorni organi  vsake države članice Õ , imenovani v skladu s členom ð 41 ï 28(1) Direktive 95/46/ES ð iz člena [46(1)] Uredbe (EU) […/2016] ï , neodvisno spremljajo in nadzorujejo, v skladu s svojim nacionalnim pravom, zakonitost obdelave osebnih podatkov po tej uredbi, ki jo opravlja  zadevna Õ država članica  za namene iz člena 1(1)(a) in (b) Õ , skupaj s posredovanjem podatkov v centralni sistem.

2. Vsaka država članica zagotovi, da ima njen nacionalni nadzorni organ možnost posvetovanja z osebami, ki imajo zadostno znanje s področja prstnih odtisov.

Člen 31 33

Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1. Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotavlja, da je obdelava vseh osebnih podatkov v sistemu Eurodac, zlasti s strani  eu-LISA Õ Agencije, skladna z Uredbo (ES) št. 45/2001 in s to uredbo.

2. Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka tri leta izvede revizija dejavnosti Agencije  eu-LISA Õ v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji,  eu-LISA Õ Agenciji in nacionalnim nadzornim organom. Agencija  eu-LISA Õ ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

Člen 32 34

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1. Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad sistemom Eurodac.

2. Države članice zagotovijo, da neodvisni organ v skladu s členom 33(2) 35(1) vsako leto opravi revizijo nad obdelavo osebnih podatkov za namene iz člena 1(21)(c), kar vključuje tudi analizo vzorca obrazloženih elektronskih zahtev.

Revizija se priloži letnemu poročilu držav članic iz člena 40(7) 42(8).

3. Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov si v okviru svojih pristojnosti izmenjujejo informacije, pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, proučujejo težave, ki nastanejo pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravljajo usklajene predloge za skupno rešitev morebitnih težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je potrebno.

4. Za namen iz odstavka 3 se nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sestanejo vsaj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem srečanju. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. Vsaki dve leti se Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Agenciji  eu-LISA Õ pošlje skupno poročilo o dejavnostih.

Člen 33 35

Varstvo osebnih podatkov za namene kazenskega pregona

1. Vsaka država članica zagotovi, da se določbe, ki so bile sprejete po nacionalnem pravu za izvajanje Okvirnega Sklepa 2008/977/PNZ, uporabljajo tudi za obdelavo osebnih podatkov s strani nacionalnih organov za namene iz člena 1(2) te uredbe.

21. Nacionalni nadzorni organi, imenovani v skladu z Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ,  Nadzorni organ ali organi vsake države članice iz člena [39(1)] Direktive [2016/… /EU] Õ nadzorujejo, ali države članice v skladu s to uredbo zakonito obdelujejo osebne podatke za namene iz člena 1(21)(c) te uredbe, vključno z njihovim posredovanjem v sistem Eurodac in iz njega.

32. Obdelava osebnih podatkov s strani Europola ob upoštevanju te uredbe poteka v skladu s Sklepom 2009/371/PNZ, nadzoruje pa jo neodvisni zunanji nadzornik za varstvo podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov s strani Europola v skladu s to uredbo veljajo člen 30, 31 in 32 navedenega sklepa. Neodvisni zunanji nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da pravice posameznika niso kršene.

43. Osebni podatki, pridobljeni na podlagi te uredbe iz sistema Eurodac za namene iz člena 1(21)(c), se obdelujejo le zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja posameznega primera, za katerega sta država članica ali Europol zaprosila za podatke.

54.  Brez poseganja v člen [23 in 24] Direktive [2016/ …/EU] Õ Ccentralni sistem, imenovani in nadzorni organi ter Europol hranijo evidentirane zapise o iskanju, s čimer nacionalnim organom za varstvo podatkov in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogočijo, da spremljajo skladnost obdelave podatkov z določbami Unije o varstvu podatkov, med drugim zato, da se evidentirani zapisi hranijo z namenom sestavljanja letnih poročil iz člena 40(7) 42(8). Razen takih namenov se osebni podatki in evidentirani zapisi o iskanju po enem mesecu izbrišejo iz vseh nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Europola, razen če podatki niso potrebni za namene posebne kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol podatke zahtevala.

Člen 34 36

Varnost podatkov

1. Država članica izvora zagotavlja varnost podatkov pred in med njihovim posredovanjem v centralni sistem.

2. Vsaka država članica v zvezi z vsemi podatki, ki jih njeni pristojni organi obdelujejo v skladu s to uredbo, sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(a) fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b) preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do ð opreme za obdelavo podatkov in ï nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja postopke v skladu z namenom sistema Eurodac ( ð oprema, nadzor dostopa in ï pregledi ob vstopu v objekt);

(d) preprečitev nepooblaščenega vnosa podatkov in nepooblaščenega preverjanja, spreminjanja ali izbrisa shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

ò novo

(e) preprečitev uporabe avtomatiziranih sistemov za obdelavo podatkov s strani nepooblaščenih oseb z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor uporabnikov);

ê 603/2013 (prilagojeno)

(ef) preprečitev nepooblaščene obdelave podatkov v sistemu Eurodac in kakršnega koli nepooblaščenega spreminjanja ali izbrisa podatkov, ki so bili obdelani v sistemu Eurodac (nadzor vnosa podatkov);

(fg) zagotovitev, da se osebam, ki so pooblaščene za dostop do sistema Eurodac, omogoči zgolj dostop do podatkov, zajetih v njihovem pooblastilu za dostop, ter zgolj prek individualnih in edinstvenih uporabniških identitet ter tajnih načinov dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(gh) zagotovitev, da vsi organi, ki imajo pravico do dostopa do podatkov iz sistema Eurodac, izdelajo profile, ki opisujejo funkcije in odgovornosti oseb, pooblaščenih za dostop do podatkov, vnos, posodobitev in izbris ter iskanje podatkov, ter te profile in vse druge pomembne informacije, ki bi jih organi lahko zahtevali za namene nadzora, na zahtevo nemudoma dajo na voljo nacionalnim nadzornim organom iz  poglavja VI Uredbe (EU) št. […/2016] Õ člena 28 Direktive 95/46/ES in  poglavja VI Direktive [2016/.../EU] Õ  člena [..] Direktive [2016/.../EU] Õ člena 25 Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ (profili osebja);

(hi) zagotovitev, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim organom je dovoljeno posredovati osebne podatke z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(ij) zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v sistemu Eurodac ter kdo in kdaj jih je obdeloval ter za kateri namen (nadzor zapisovanja podatkov);

(jk) preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali izbrisa osebnih podatkov med njihovim posredovanjem v sistem Eurodac ali iz njega ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja (nadzor prenosa);

ò novo

(l) zagotovitev, da je mogoče nameščene sisteme v primeru prekinitve ponovno vzpostaviti (obnova);

(m) zagotovitev, da funkcije sistema Eurodac delujejo, da se pojavljanje napak v funkcijah sporoči (zanesljivost) in da shranjeni osebni podatki ne morejo postati neuporabni zaradi okvare sistema (neoporečnost);

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

(kn) spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejemanje potrebnih organizacijskih ukrepov, povezanih z notranjim spremljanjem, za zagotovitev skladnosti s to uredbo (samorevidiranje) in avtomatsko odkrivanje, in sicer v roku 24 ur, vseh dogodkov, ki so posledica ukrepov, naštetih v točkah (b) do (j) ð (k) ï , in ki bi lahko predstavljali varnostni incident.

3. Države članice obvestijo Agencijo  eu-LISA Õ o varnostnih incidentih, ki jih zasledijo v svojih sistemih ð brez poseganja v obveščanje in sporočanje o kršitvi varnosti osebnih podatkov v skladu s [členoma 31 in 32] Uredbe (EU) št. […/2016] oziroma [členoma 28 in 29] ï . Agencija  eu-LISA Õ v primeru varnostnih incidentov o tem obvesti države članice, Europol in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. V primeru varnostnega incidenta zadevne države članice, Agencija  eu-LISA Õ in Europol medsebojno sodelujejo.

4. Agencija  eu-LISA Õ sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje iz odstavka 2 v zvezi z delovanjem sistema Eurodac, vključno s sprejetjem varnostnega načrta.

Člen 35 37

Prepoved posredovanja podatkov tretjim državam, mednarodnim organizacijam ali zasebnim subjektom

1. Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol ob upoštevanju te uredbe pridobita iz centralnega sistema Eurodac, se ne smejo pošiljati ali dajati na razpolago kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Ta prepoved ne velja, če se ti podatki naprej obdelujejo na nacionalni ravni ali jih države članice skupaj obdelujejo v smislu [člena […]2(b) Direktive [2016/../EU] Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ].

2. Osebni podatki, ki izvirajo iz ene države članice in si jih države članice med seboj izmenjujejo na podlagi zadetka, ki so ga prejele za namene iz člena 1(2)(1)(c), se ne pošljejo tretjim državam, če obstaja resna  resnična Õ nevarnost, da bi zaradi tega prenosa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko postal žrtev mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja oziroma drugih kršitev njegovih temeljnih pravic.

novo

3. V zvezi z osebami iz člena 10(1) se informacije o dejstvu, da je bila v državi članici vložena prošnja za mednarodno zaščito, ne razkrijejo nobeni tretji državi, zlasti kadar je ta država tudi država izvora prosilca.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

34. Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v pravico držav članic do posredovanja takih podatkov ð , da v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) št. […/2016] oziroma nacionalnimi pravili, sprejetimi na podlagi Direktive [2016/…/EU], posredujejo take podatke ï tretjim državam, v katerih se uporablja Uredba (EU) št. […/…] 604/2013.

ò novo

Člen 38

Prenos podatkov tretjim državam za namene vračanja

1. Z odstopanjem od člena 37 te uredbe se osebni podatki, ki se nanašajo na osebe iz členov 10(1), 13(2) in 14(1), in jih države članice prejmejo po zadetku za namene iz člena 1(1)(a) ali (b), lahko posredujejo ali dajo na voljo tretji državi v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. […/2016], če je to potrebno, da se dokaže identiteta državljanov tretjih držav za namene vračanja, le če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(b) tretja država se izrecno strinja, da bo uporabila podatke samo za namen, za katerega so bili dani na voljo, ter da bo storila vse, kar je v skladu z zakonodajo in potrebno, da se nameni iz člena 1(1)(b) izpolnijo, in bo izbrisala te podatke, ko njihova hramba ne bo več upravičena;

(c) država članica izvora, ki je vnesla podatke v centralni sistem, s tem soglaša in zadevni posameznik je bil obveščen, da se lahko njegovi osebni podatki izmenjajo z organi tretje države.

2. V zvezi z osebami iz člena 10(1) se informacije o dejstvu, da je bila v državi članici vložena prošnja za mednarodno zaščito, ne razkrijejo nobeni tretji državi, zlasti kadar je ta država tudi država izvora prosilca.

3. Tretja država nima neposrednega dostopa do centralnega sistema za primerjavo ali posredovanje podatkov o prstnih odtisih ali katerih koli drugih osebnih podatkih o državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva in se ji ne odobri dostop prek imenovane nacionalne dostopne točke države članice.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

Člen 36 39

Prijavljanje in dokumentacija

1. Posamezna država članica in Europol zagotovita, da so vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac za namene iz člena 1(2)(1)(c), prijavljeni ali dokumentirani zaradi preverjanja dopustnosti zahteve in nadzora zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov, pa tudi zagotovitve samonadzora.

2. Prijave ali dokumentiranje morajo v vseh primerih vsebovati:

(a) natančen namen zahteve za primerjavo, vključno z zadevno obliko terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, in – v primeru Europola – natančen namen zahteve za primerjavo;

(b) utemeljene razloge proti izvedbi primerjav z drugimi državami članicami po Sklepu 2008/615/PNZ, v skladu s členom 20 21(1) te uredbe;

(d) datum in točno uro, ko je nacionalna dostopna točka vložila zahtevo za primerjavo v centralnem sistemu;

(e) naziv organa, ki je zahteval dostop zaradi primerjave, ter odgovorno osebo, ki je vložila zahtevo in obdelala podatke;

(f) uporabo nujnega postopka iz člena 19(3) 20(4), kadar je primerno, in odločitev, sprejeto glede naknadnega preverjanja;

(g) podatke, uporabljene za primerjavo;

(h) v skladu z nacionalnimi pravili ali Sklepom 2009/371/PNZ identifikacijsko oznako uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje ali pošiljanje.

3. Prijave in dokumentiranje se lahko uporabljajo zgolj za nadzor nad zakonitostjo obdelave podatkov ter za zagotovitev neoporečnosti in varnosti podatkov. Le prijave, ki  ne Õ vsebujejo neosebne podatke  osebnih podatkov Õ , se lahko uporabljajo za spremljanje in oceno iz člena 40 42. Zaradi opravljanja svojih dolžnosti  nalog Õ imajo na lastno zahtevo do teh prijav dostop pristojni nacionalni nadzorni organi, odgovorni za preverjanje dopustnosti zahteve in nadzor zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov.

Člen 37 40

Odgovornost

1. Vsaka oseba ali država članica, ki je utrpela  materialno ali nematerialno Õ škodo zaradi nezakonite obdelave podatkov ali drugega dejanja, ki je nezdružljivo s to uredbo, ima pravico prejeti odškodnino od države članice, ki je odgovorna za nastalo škodo. Ta država bo odvezana svoje odgovornosti, v celoti ali delno, če dokaže, da  nikakor Õ ni odgovorna za okoliščino, ki je povzročila škodo.

2. Če zaradi tega, ker neka država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po tej uredbi, nastane škoda v centralnem sistemu, je ta država članica odgovorna za nastalo škodo, razen če in kolikor ni Agencija  eu-LISA Õ ali druga država članica ustrezno ukrepala, da bi preprečila nastanek škode ali zmanjšala njen učinek.

3. Zahtevke za odškodnino, naslovljene na neko državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2, urejajo določbe nacionalne zakonodaje obtožene države članice ð v skladu s členoma [75 in 76] Uredbe (EU) […/2016] ter členoma [52 in 53] Direktive [2016/… /EU] ï .

POGLAVJE VIII

SPREMEMBE UREDBE (EU) št. 1077/2011

Člen 38

Spremembe Uredbe (EU) št. 1077/2011

Uredba (EU) št. 1077/2011 se spremeni:

1. člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Naloge v zvezi s sistemom Eurodac

V zvezi s sistemom Eurodac Agencija opravlja:

(a) naloge, ki so ji podeljene z Uredbo (EU) št. 603./2013. Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26 junija 2013 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013. o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in za zahteve za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona 45 ; in

(b) naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi sistema Eurodac.“»

2. člen 12(1) se spremeni:

(a) točki (u) in (v) se nadomestita z naslednjim:

„(u) sprejme letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema Eurodac v skladu s členom 40(1) Uredbe (EU) št. 603./2013.;

(v) v skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 31(2) Uredbe (EU) št. 603./2013., poda pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o revizijah ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po teh revizijah;“;»

(b) točka (x) se nadomesti z naslednjim:

„(x) pripravi statistični prikaz delovanja centralnega sistema Eurodac v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 603./2013,“

„(z) zagotovi, da se vsako leto objavi seznam organov, imenovanih v skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) št. 603./2013“;»

3. člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„4. Europol in Eurojust se lahko udeležujeta sestankov upravnega odbora kot opazovalca, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS II v povezavi z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ. Europol se prav tako lahko udeležuje sestankov upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede VIS v povezavi z uporabo Sklepa 2008/633/PNZ ali vprašanje glede sistema Eurodac v povezavi z uporabo Uredbe (EU) št. 603/2013.“;»

4. člen 17 se spremeni:

(a) v odstavku 5 se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„(g) ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov določi zahteve glede zaupnosti za skladnost s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ, členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 4(4) Uredbe (EU) št. 603/2013.;“»

(b) v odstavku 6 se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i) poročil o tehničnem delovanju posameznih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 12(1)(t) in letnega poročila o dejavnostih centralnega sistema Eurodac iz člena 12(1)(u) na podlagi rezultatov spremljanja in ocenjevanja.“;»

5. člen 19(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Europol in Eurojust lahko imenujeta vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II. Europol lahko imenuje svojega predstavnika v svetovalnih skupinah za VIS in Eurodac.“»

POGLAVJE IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 39 41

Stroški

1. Stroški, ki nastanejo z ustanovitvijo in delovanjem centralnega sistema in komunikacijske infrastrukture, bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2. Stroški nacionalnih dostopnih točk ter stroški njihove priključitve na centralni sistem bremenijo posamezne države članice.

3. Vsaka država članica in Europol na lastne stroške vzpostavi in vzdržuje tehnično infrastrukturo, potrebno za izvajanje te uredbe, ter krije stroške, ki izhajajo iz zahtev za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac z namenom iz člena 1(21)(c).

Člen 40 42

Letno poročilo: spremljanje in ocena

1. Agencija  eu-LISA Õ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predloži letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema, vključno z njegovim tehničnim delovanjem in varnostjo. Letno poročilo vključuje informacije o vodenju in delovanju sistema Eurodac glede na vnaprej določene količinske kazalce za cilje iz odstavka 2.

2. Agencija  eu-LISA Õ zagotovi, da so na voljo postopki za spremljanje delovanja centralnega sistema glede na cilje v zvezi s storilnostjo, gospodarnostjo in kakovostjo storitev.

3. Za namene tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima Agencija  eu-LISA Õ dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem sistemu.

ò novo

4. Eu-LISA do leta [2020] opravi študijo o tehnični izvedljivosti dodajanja programske opreme za prepoznavanje obrazov v centralni sistem za namene primerjave podob obraza. Študija oceni zanesljivost in natančnost rezultatov, pridobljenih s programsko opremo za prepoznavanje obrazov za namene sistema Eurodac, in predlaga potrebne spremembe pred uvedbo tehnologije za prepoznavanje obrazov v centralni sistem.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

45. Do 20 julija 2018 ð […] ï , nato pa vsaka štiri leta, pripravi Komisija celostno oceno sistema Eurodac, pri čemer preveri dosežene rezultate glede na cilje in učinek na temeljne pravice, vključno s tem, ali je dostop zaradi kazenskega pregona vodil k posredni diskriminaciji oseb, ki jih zajema ta uredba, ter oceni, ali še vedno veljajo temeljna načela, in ugotovi morebitne posledice za prihodnje delovanje, pripravi pa tudi vsa potrebna priporočila. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

56. Države članice Agenciji  eu-LISA Õ in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo letnega poročila iz odstavka 1.

67. Agencija  eu-LISA Õ , države članice in Europol Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo splošnih ocen iz odstavka 4 5. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

78. V skladu s predpisi nacionalnega prava o objavi informacij občutljive narave vsaka država članica in Europol pripravijo letna poročila o učinkovitosti primerjave podatkov o prstnih odtisih s podatki iz sistema Eurodac za namene kazenskega pregona, ki morajo zajemati informacije in statistične podatke o:

–natančnem namenu primerjave, vključno z vrsto terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja,

–razlogeih za utemeljen sum,

–utemeljeneih razlogeih proti izvedbi primerjave z drugimi državami članicami v okviru Sklepa 2008/615/PNZ, v skladu s členom 20 21(1) te uredbe,

–številou zahtev za primerjavo,

–številou in vrstoi zadev, ki so vodile do uspešne ugotovitve istovetnosti, ter

–potrebonosti in uporaboi izjemno nujnih primerov, vključno s tistimi primeri, pri katerih se po naknadnem preverjanju, ki ga je opravil organ, pristojen za preverjanje, ta nujnost ni sprejela.

Poročila držav članic in Europola se pošljejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta.

89. Na podlagi letnih poročil držav članic in Europola iz odstavka 7 8 in poleg splošne ocene iz odstavka 4 5 Komisija pripravi letno poročilo o dostopanju do podatkov iz sistema Eurodac za namene kazenskega pregona ter ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Člen 41 43

Kazni

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vsakršna obdelava podatkov iz centralnega sistema, ki je v nasprotju z namenom sistema Eurodac, kot je določen v členu 1, kaznuje s kaznimi, vključno z upravnimi kaznimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 42 44

Ozemeljska veljavnost

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za ozemlja, za katera [se ne uporablja Uredba (EU) št. 604/2013].

Člen 43 45

Priglasitev imenovanih organov in organov, pristojnih za preverjanje

1. Vsaka država članica do ð […] ï 20 oktobra 2013 Komisiji priglasi svoje imenovane organe, operativne enote iz člena 5 6(3) in njen organ, pristojen za preverjanje, ter ji nemudoma priglasi vsako spremembo v zvezi s tem.

2. Europol do ð […] ï 20 oktobra 2013 Komisiji priglasi imenovani organ, organ, pristojen za preverjanje, in nacionalno dostopno točko, ki jo je imenoval, ter ji nemudoma priglasi vsako spremembo v zvezi s tem.

3. Komisija objavi informacije iz odstavkov 1 in 2 vsako leto v Uradnem listu Evropske unije ter nemudoma da na voljo v posodobljeni spletni elektronski publikaciji.

Člen 44

Prehodna določba

Podatki, ki se blokirajo v centralnem sistemu v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 2725/2000, se odblokirajo in označijo v skladu s členom 18(1) te uredbe 20 julija 2015.

Člen 45 46

Razveljavitev

Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 in Uredba (ES) št. 407/2002  (EU) št. 603/2013 Õ se razveljavita z učinkom od 20 julija 2015 ð […] ï .

Sklicevanja na razveljavljenio uredbio se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 46 47

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 20 julija 2015 ð […] ï .

ò novo

Členi 2(2), 32, 32 ter, za namene iz člena 1(1)(a) in (b), členi 28(4), 30 in 37 se uporabljajo od datuma iz člena 91(2) Uredbe (EU) […/2016]. Do navedenega datuma se uporabljajo členi 2(2), 27(4), 29, 30 in 35 Uredbe št. 603/2013.

Člena 2(4), 35 ter, za namene iz člena 1(1)(c), členi 28(4), 30, 37 in 40 se uporabljajo od datuma iz člena 62(1) Direktive [2016/ …/EU]. Do navedenega datuma se uporabljajo členi 2(4), 27(4), 29, 33, 35 in 37 Uredbe št. 603/2013.

Primerjave podob obraza z uporabo programske opreme za prepoznavanje obrazov iz členov 15 in 16 te uredbe se uporabljajo od datuma, na katerega se v centralni sistem uvede tehnologija za prepoznavanje obrazov. Programska oprema za prepoznavanje obrazov se v centralni sistem uvede [dve leti od začetka veljavnosti te uredbe] Dotlej se podobe obraza shranjujejo v centralnem sistemu kot del podatkovnih nizov o posameznikih, na katere se nanašajo podatki, in se državi članici prenesejo po primerjavi prstnih odtisov, če se pojavi zadetek.

ê 603/2013 (prilagojeno)

ð novo

Države članice obvestijo Komisijo in Agencijo  eu-LISA Õ takoj, ko vzpostavijo tehnične pogoje za pošiljanje podatkov centralnemu sistemu  v skladu s členi XX do XX Õ , vendar in sicer najpozneje 20 julija 2015 ð […] ï .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

ê 603/2013

PRILOGA I

Format zapisa in obrazec za odvzem prstnih odtisov

Format zapisa podatkov za izmenjavo podatkov o prstnih odtisih

Za izmenjavo podatkov o prstnih odtisih je predpisana naslednja oblika zapisa:

ANSI/NIST-ITL 1a-1997, Ver.3, June 2001 (INT-1) in vse nadaljnje različice tega standarda.

Normativ za identifikacijske črke držav članic

Uporablja se naslednji normativ ISO: ISO 3166 - dvočrkovna koda.

ê 603/2013 (prilagojeno)

PRILOGA II

Razveljavljeni uredbi (iz člena 45)
Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000	(UL L 316, 15.12.2000, str. 1.)
Uredba Sveta (ES) št. 407/2002	(UL L 62, 5.3.2002, str. 1.)

_____________

ê 603/2013 (prilagojeno)

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 2725/2000	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2), prvi pododstavek, točki (a) in (b)	Člen 3(1)(a)
Člen 1(2), prvi pododstavek, točka (c)	—
Člen 1(2), drugi pododstavek	Člen 3(4)
Člen 1(3)	Člen 1(3)
Člen 2(1)(a)	—
Člen 2(1)(b) do (e)	Člen 2(1)(a) do (d)
—	Člen 2(1)(e) do (j)
Člen 3(1)	—
Člen 3(2)	Člen 3(3)
Člen 3(3)(a) do (e)	Člen 8(1)(a) do (e)
—	Člen 8(1)(f) do (i)
Člen 3(4)	—
Člen 4(1)	Člen 9(1) in člen 3(5)
Člen 4(2)	—
Člen 4(3)	Člen 9(3)
Člen 4(4)	Člen 9(4)
Člen 4(5)	Člen 9(5)
Člen 4(6)	Člen 25(4)
Člen 5(1), točke (a) do (f)	Člen 11, točke (a) do (f)
—	Člen 11, točke (g) do (k)
Člen 5, točki (g) in (f)	—
Člen 6	Člen 12
Člen 7	Člen 13
Člen 8	Člen 14
Člen 9	Člen 15
Člen 10	Člen 16
Člen 11(1) do (3)	Člen 17(1) do (3)
Člen 11(4)	Člen 17(5)
Člen 11(5)	Člen 17(4)
Člen 12	Člen 18
Člen 13	Člen 23
Člen 14	—
Člen 15	Člen 27
Člen 16	Člen 28(1) in (2)
—	Člen 28(3)
Člen 17	Člen 37
Člen 18	Člen 29(1), (2), (4) do (10) in (12) do (15)
—	Člen 29(3) in (11)
Člen 19	Člen 30
—	Členi 31 do 36
Člen 20	—
Člen 21	Člen 39(1) in (2)
Člen 22	—
Člen 23	—
Člen 24(1) in (2)	Člen 40(1) in (2)
—	Člen 40(3) do (8)
Člen 25	Člen 41
Člen 26	Člen 42
—	Členi 43 do 45
Člen 27	Člen 46

Uredba št. 407/2002/ES	Ta uredba
Člen 2	Člen 24
Člen 3	Člen 25(1) do (3)
—	Člen 25(4) in (5)
Člen 4	Člen 26
Člen 5(1)	Člen 3(3)
Priloga I	Priloga I
Priloga II	—



PRILOGA

Korelacijska tabela

Uredba (EU) št. 603/2013	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1(1)(a) in (b)
Člen 1(2)	Člen 1(1)(c)
Člen 1(3)	-
-	Člen 1(3)
-	Člen 2(1) do (4)
Člen 2(1), uvodno besedilo	Člen 3(1), uvodno besedilo
Člen 2(1)(a) in (b)	Člen 3(1)(a) in (b)
-	Člen 3(1)(c)
Člen 2(1)(c)	Člen 3(1)(d)
Člen 2(1)(d)	Člen 3(1)(e)
Člen 2(1)(e)	Člen 3(1)(f)
Člen 2(1)(f)	Člen 3(1)(g)
Člen 2(1)(g)	Člen 3(1)(h)
Člen 2(1)(h)	Člen 3(1)(i)
Člen 2(1)(i)	Člen 3(1)(j)
Člen 2(1)(j)	Člen 3(1)(k)
Člen 2(1)(k)	Člen 3(1)(l)
Člen 2(1)(l)	Člen 3(1)(m)
-	Člen 3(1)(n)
-	Člen 3(1)(0)
Člen 2(2), (3) in (4)	Člen 3(2), (3) in (4)
Člen 3(1) do (4)	Člen 4(1) do (4)
Člen 3(5)	Člen 2(5)
-	Člen 4(5)
Člen 4(1), prvi in drugi pododstavek	Člen 5(1)
Člen 4(1), tretji pododstavek	Člen 5(2)
Člen 4(2)	Člen 5(3)
Člen 4(3)	Člen 5(4)
Člen 4(4)	Člen 5(5)
Člen 5	Člen 6
Člen 6	Člen 7
Člen 7	Člen 8
Člen 8(1)(a) do (i)	Člen 9(1)(a) do (i)
-	Člen 9(1)(j) in (h)
Člen 8(2)	Člen 9(2)
-	Člen 9(3)
Člen 9(1)	Člen 10(1)
Člen 9(2)	Člen 10(2)
Člen 9(3)	-
Člen 9(4)	-
Člen 9(5)	-
-	Člen 10(6)
Člen 10(a) in (b)	Člen 11(a) in (b)
Člen 10(c)	Člen 11(c)
Člen 10(d)	Člen 11(d)
Člen 10(e)	Člen 11(e)
Člen 11(a)	Člen 12(a)
Člen 11(b)	Člen 12(b)
Člen 11(c)	Člen 12(c)
Člen 11(d)	Člen 12(d)
Člen 11(e)	Člen 12(e)
Člen 11(f)	Člen 12(f)
Člen 11(g)	Člen 12(g)
Člen 11(h)	Člen 12(h)
Člen 11(i)	Člen 12(i)
Člen 11(j)	Člen 12(j)
Člen 11(k)	Člen 12(k)
-	Člen 12(l)
-	Člen 12(m)
-	Člen 12(n)
-	Člen 12(0)
-	Člen 12(p)
-	Člen (q)
-	Člen 12(r)
-	Člen 12(s)
Člen 12	-
Člen 13	-
Člen 14(1)	Člen 13(1)
Člen 14(2)	Člen 13(2)
Člen 14(2)(a)	Člen 13(2)(a)
Člen 14(2)(b)	Člen 13(2)(b)
Člen 14(2)(c)	Člen 13(2)(c)
Člen 14(2)(d)	Člen 13(2)(d)
Člen 14(2)(e)	Člen 13(2)(e)
Člen 14(2)(f)	Člen 13(2)(f)
Člen 14(2)(g)	Člen 13(2)(g)
-	Člen 13(2)(h)
-	Člen 13(2)(i)
-	Člen 13(2)(j)
-	Člen 13(2)(k)
-	Člen 13(2)(l)
-	Člen 13(2)(m)
Člen 14(3)	Člen 13(3)
Člen 14(4)	Člen 13(4)
Člen 14(5)	Člen 13(5)
-	Člen 13(6)
-	Člen 13(7)
-
Člen 15	-
Člen 16	-
Člen 17(1)	Člen 14(1)
Člen 17(1)(a)	-
Člen 17(1)(b)	-
Člen 17(1)(c)	-
Člen 17(2)	Člen 14(2)
-	Člen 14(2)(a)
	Člen 14(2)(b)
	Člen 14(2)(c)
	Člen 14(2)(d)
	Člen 14(2)(e)
	Člen 14(2)(f)
	Člen 14(2)(g)
	Člen 14(2)(h)
	Člen 14(2)(i)
	Člen 14(2)(j)
	Člen 14(2)(k)
	Člen 14(2)(l)
	Člen 14(2)(m)
Člen 17(3)	Člen 14(3)
Člen 17(4)	Člen 14(4)
Člen 17(5)	Člen 14(5)
-	Člen 14(6)
-	Člen 15(1)
-	Člen 15(2)
-	Člen 15(3)
-	Člen 15(4)
-	Člen 16(1) do (5)
-	Člen 17(1)
-	Člen 17(2)
-	Člen 17(3)
-	Člen 17(4)
-	Člen 18(1)
-	Člen 18(2)
Člen 18(1)	Člen 19(1)
Člen 18(2)	Člen 19(2)
Člen 19(3)	Člen 19(3)
-	Člen 19(4)
-	Člen 19(5)
Člen 19(1)	Člen 20(1)
Člen 19(2)	Člen 20(2)
Člen 19(3)	Člen 20(3)
Člen 19(4)	Člen 20(4)
-	Člen 20(5)
Člen 20(1)	Člen 21(1)
Člen 20(1)(a) do (c)	Člen 21(a) do (c)
Člen 20(2)	Člen 21(2)
Člen 21(1)(a) do (c)	Člen 22(1)(a) do (c)
Člen 21(2)	Člen 22(2)
Člen 21(3)	Člen 22(3)
Člen 22(1)	Člen 23(1)
Člen 22(2)	Člen 23(2)
Člen 23(1)(a) do (e)	Člen 24(1)(a) do (e)
Člen 23(2)	Člen 24(2)
Člen 23(3)	Člen 24(3)
Člen 23(4)(1) do (c)	Člen 24(4)(1) do (c)
Člen 24	Člen 25
Člen 25(1) do (5)	Člen 26(1) do (6)
-	Člen 26(6)
Člen 26	Člen 27
Člen 27	Člen 28
Člen 28	Člen 29
Člen 29(1) do (e)	Člen 30(1) do (e)
-	Člen 30(1)(f)
-	Člen 30(1)(g)
Člen 29(2)	Člen 30(2)
Člen 29(3)	Člen 30(3)
Člen 29(4) do (15)	-
-	Člen 31(1)
-	Člen 31(2)
-	Člen 31(3)
-	Člen 31(4)
-	Člen 31(5)
-	Člen 31(6)
-	Člen 31(7)
-	Člen 31(8)
Člen 30	Člen 32
Člen 31	Člen 33
Člen 32	Člen 34
Člen 33(1)	Člen 35(1)
Člen 33(2)	Člen 35(2)
Člen 33(3)	Člen 35(3)
Člen 33(4)	Člen 35(4)
Člen 33(5)	-
Člen 34(1)	Člen 36(1)
Člen 34(2)(a) do (k)	Člen 36(2)(a) do (k)
-	Člen 36(2)(1) do (n)
Člen 34(3)	Člen 36(3)
Člen 34(4)	Člen 36(4)
Člen 35(1)	Člen 37(1)
Člen 35(2)	Člen 37(2)
Člen 35(3)	Člen 37(3)
-	Člen 37(4)
-	Člen 38(1)
-	Člen 38(2)
-	Člen 38(3)
Člen 36(1)	Člen 39(1)
Člen 36(2)(a) do (h)	Člen 39(2)(a) do (h)
Člen 36(3)	Člen 39(3)
Člen 37	Člen 40
Člen 38	-
Člen 39	Člen 41
Člen 40(1)	Člen 42(1)
Člen 40(2)	Člen 42(2)
Člen 40(3)	Člen 42(3)
Člen 40(4)	Člen 42(4)
Člen 40(5)	Člen 42(5)
Člen 40(6)	Člen 42(6)
Člen 40(7)	Člen 42(7)
Člen 40(8)	Člen 42(8)
-	Člen 42(9)
Člen 41	Člen 43
Člen 42	Člen 44
Člen 43	Člen 45
Člen 44	-
Člen 45	Člen 46
Člen 46	Člen 47
Priloga I	Priloga I
Priloga II	-
Priloga III	Priloga II

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013] o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev)

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 46

Področje: migracije in notranje zadeve (naslov 18)

Dejavnost: azil in migracije

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa. 47

⌧Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Komisija je v Evropski agendi o migracijah (COM(2015) 240 final) napovedala, da bo morala oceniti dublinski sistem in ugotoviti, ali bo za zagotovitev pravičnejše porazdelitve prosilcev za azil v Evropi potrebna sprememba pravnih parametrov dublinskega sistema. Komisija je predlagala tudi, naj se preuči možnost vključitve dodatnih biometričnih identifikatorjev v sistem Eurodac, kot so na primer podobe obraza in uporaba programske opreme za prepoznavanje obrazov.

Begunska kriza je razkrila precejšnje strukturne slabosti in pomanjkljivosti pri zasnovi in izvajanju evropske azilne in migracijske politike, vključno z dublinskim sistemom in sistemom Eurodac, kar je sprožilo pozive k reformi.

Komisija je 6. aprila v svojem sporočilu „K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo“ (COM(2016) 197 final) kot prednostno nalogo ocenila pripravo reforme dublinske uredbe ter vzpostavitev trajnostnega in pravičnega sistema za določanje države članice, odgovorne za prosilce za azil, ki bo zagotovil visoko stopnjo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, in sicer s predlogom korektivnega mehanizma za dodeljevanje.

V okviru tega je Komisija menila, da bi bilo treba sistem Eurodac okrepiti, da bi odražal spremembe dublinskega mehanizma, ter zagotoviti, da bi še naprej zagotavljal dokaze v obliki prstnih odtisov, ki jih potrebuje za svoje delovanje. Štelo se je tudi, da lahko sistem Eurodac prispeva k boju proti nezakonitim migracijam, in sicer s shranjevanjem podatkov o prstnih odtisih za vse kategorije ter omogočanjem primerjave z vsemi podatki, shranjenimi v ta namen.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št. 1 v letnem načrtu upravljanja GD za migracije in notranje zadeve: Krepitev in razvoj vseh vidikov skupnega evropskega azilnega sistema, tudi njegove zunanje razsežnosti.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: dejavnost 18 03: azil in migracije.

Specifični cilj št. 1: Razvoj delujočega sistema Eurodac

Specifični cilj št. 2: Nadgradnja zmogljivosti podatkovne zbirke Eurodac

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Cilj predloga bo izboljšati prepoznavanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v EU ter zagotoviti učinkovito izvajanje spremenjene dublinske uredbe, in sicer z zagotovitvijo dokazov v obliki prstnih odtisov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.

Cilj tega predloga je pomagati državam članicam pri zagotavljanju, da bo prošnjo prosilca za mednarodno zaščito obravnavala ena sama država članica, hkrati pa bo zmanjšal obseg zlorabe azilnega sistema tako, da bo prosilce odvračal od izbiranja najugodnejše azilne ureditve v EU.

Države članice bodo poleg tega lahko ugotavljale istovetnost nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, tako da bodo shranile njihove osebne podatke in navedle prvo državo, prek katere so vstopili ali v kateri so morda tudi nezakonito prebivali. Informacije, shranjene na ravni EU, bodo nato pomagale državi članici, da ponovno dokumentira državljana tretje države, da bi ga vrnila v njegovo državo izvora ali tretjo državo, v katero bo ponovno sprejet.

Mnogi prosilci za mednarodno zaščito in državljani tretjih držav, ki nedovoljeno prispejo v Evropsko unijo, potujejo z družinami in v mnogih primerih z zelo majhnimi otroci. Zmožnost ugotavljanja istovetnosti teh otrok s pomočjo prstnih odtisov in podobe obraza bo v pomoč pri ugotavljanju njihove istovetnosti, če bodo ločeni od svojih družin, saj bo omogočala državi članici, da nadaljuje preiskavo, če bo iz zadetkov v obliki prstnih odtisov videti, da so bili otroci nekoč v drugi državi članici. Prav tako bi okrepila zaščito mladoletnikov brez spremstva, ki ne zaprosijo vedno uradno za mednarodno zaščito in ki pobegnejo iz ustanov za oskrbo ali socialnih služb za otroke, katerim so bili dodeljeni. Na podlagi obstoječega pravnega in tehničnega okvira njihove istovetnosti ni mogoče ugotavljati. Tako bi se lahko sistem Eurodac znotraj EU uporabil za evidentiranje otrok iz tretjih držav, če so bili v EU najdeni brez dokumentov, da bi jih lahko spremljali in preprečili, da bi končali v razmerah, v katerih bi bili izkoriščani.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Med nadgradnjo centralnega sistema

Po odobritvi osnutka predloga in sprejetju tehničnih specifikacij bo prenovljeni centralni sistem Eurodac nadgrajen v smislu zmogljivosti in pretoka za prenos podatkov nacionalnih dostopnih točk držav članic. Eu-LISA bo usklajevala vodenje projekta nadgradnje centralnega sistema in nacionalnih sistemov na ravni EU ter vključitev nacionalnih enotnih vmesnikov, ki jo bodo izvedle države članice na nacionalni ravni.

Specifični cilj: Pripravljenost za delovanje ob začetku uporabe spremenjene dublinske uredbe.

Kazalnik: Da bi se spremenjena dublinska uredba lahko začela uporabljati, mora eu-LISA objaviti, da se je uspešno končal celoviti preskus centralnega sistema Eurodac, ki ga bo izvedla skupaj z državami članicami.

Ko bo novi centralni sistem deloval

Ko bo sistem Eurodac začel delovati, bo eu-LISA zagotovila, da bodo vzpostavljeni sistemi za spremljanje delovanja sistema glede na cilje. Eu-LISA bo v skladu s pričakovanji konec vsakega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložila poročilo o dejavnostih centralnega sistema, tudi o njegovem tehničnem delovanju in varnosti. Letno poročilo bo vključevalo informacije o vodenju in delovanju sistema Eurodac glede na vnaprej določene količinske kazalnike za njegove cilje.

Eu-LISA bo po pričakovanjih do leta 2020 opravila študijo tehnične izvedljivosti glede dodajanja programske opreme za prepoznavanje obrazov v centralni sistem, ki bo omogočila zanesljive in natančne rezultate po primerjavi podatkov o podobi obraza.

Komisija bo do 20. julija 2018, nato pa vsaka štiri leta, pripravila celostno oceno sistema Eurodac, pri čemer bo preverila dosežene rezultate glede na cilje in učinek na temeljne pravice, vključno s tem, ali je dostop zaradi kazenskega pregona vodil k posredni diskriminaciji oseb, ki jih zajema ta uredba, ter ocenila, ali še vedno veljajo temeljna načela, in ugotovila morebitne posledice za prihodnje delovanje, pripravila pa bo tudi vsa potrebna priporočila. Komisija bo oceno predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

Vsaka država članica in Europol bodo pripravili letna poročila o učinkovitosti primerjave podatkov o prstnih odtisih s podatki iz sistema Eurodac za namene kazenskega pregona, pri čemer bodo v teh poročilih zajeti statistični podatki o številu predloženih zahtev in prejetih zadetkov.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

(1) Določitev odgovorne države članice na podlagi predloga o spremenjeni dublinski uredbi.

(2) Ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki se gibljejo v EU in znotraj nje, za namene ponovnega dokumentiranja in vračanja ter identifikacija ranljivih državljanov tretjih držav, kot so otroci, ki so pogosto žrtve tihotapljenja.

(3) Boj proti mednarodni kriminaliteti, terorizmu in drugim varnostnim grožnjam je okrepljen.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Nobena država članica se ni sposobna sama spopasti z nezakonitim priseljevanjem ali obravnavati vseh prošenj za azil znotraj EU. Kot smo že več let priča v EU, lahko oseba vstopi v EU prek zunanjih meja, pri tem pa se ne prijavi na določenem mejnem prehodu. To se je dogajalo zlasti v letih 2014 in 2015, ko je v EU prek osrednje in južne sredozemske poti prišlo več kot milijon migrantov brez urejenega statusa. Podobno so bila v letu 2015 zabeležena nadaljnja gibanja iz teh držav na zunanjih mejah v druge države članice. Spremljanja skladnosti s predpisi in postopki EU, kakršen je dublinski postopek, torej ni mogoče izvajati samo v okviru ukrepov držav članic. Na območju brez notranjih meja bi bilo treba proti nezakonitemu priseljevanju ukrepati skupaj. Ob upoštevanju navedenega je za sprejetje ustreznih ukrepov EU primernejša od držav članic.

Uporaba treh obstoječih obsežnih informacijskih sistemov EU (SIS, VIS in Eurodac) koristi upravljanju meja. Z boljšimi informacijami o čezmejnem gibanju državljanov tretjih držav na ravni EU bi se zagotovila dejanska podlaga za razvoj in prilagoditev migracijske politike EU. Zato je potrebna tudi sprememba uredbe Eurodac, da se ji doda še drugoten namen, in sicer da se dovoli dostop do podatkov zaradi nadzora nad nezakonitimi migracijami migrantov brez urejenega statusa v EU in njihovega sekundarnega gibanja znotraj nje. Tega cilja države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, saj lahko tako spremembo predlaga samo Komisija.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Glavno spoznanje iz nadgradnje centralnega sistema po sprejetju prve prenovljene uredbe Eurodac 48 je bil pomen zgodnjega vodenja projektov s strani držav članic in potreba po zagotovitvi, da projekt nadgradnje nacionalnih povezav poteka ob upoštevanju mejnikov. Čeprav je eu-LISA določila strog časovni načrt vodenja projekta za nadgradnjo centralnega sistema in nacionalnih povezav držav članic, se kar nekaj držav članic do 20. julija 2015 (dve leti po sprejetju uredbe) še ni povezalo s centralnim sistemom ali pa jim je to komaj uspelo.

V okviru delavnice o pridobljenih izkušnjah po nadgradnji centralnega sistema leta 2015 so države članice obenem poudarile, da je pri naslednji nadgradnji centralnega sistema potrebna faza postopnega razvoja za zagotovitev, da se bodo z njim lahko pravočasno povezale vse države članice.

Našle so se alternativne rešitve za tiste države članice, ki so potrebovale najdlje, da so se povezale s centralnim sistemom v letu 2015. V okviru teh rešitev je eu-LISA eni državi članici posodila rešitev za nacionalno vstopno točko / prenos podobe prstnega odtisa (NAP/FIT), ki jo je agencija uporabila za simulacije pri testiranju, ker zadevni državi članici ni uspelo zagotoviti potrebnih sredstev za začetek postopka za oddajo naročil kmalu po sprejetju uredbe Eurodac. Dve drugi državi članici sta se morali zateči k uporabi internih rešitev za povezavo, preden sta namestili rešitvi NAP/FIT, pridobljeni z javnim naročilom.

Eu-LISA in zunanji izvajalec sta oblikovala okvirno pogodbo za zagotavljanje funkcionalnosti in storitev vzdrževanja sistema Eurodac. Mnoge države članice so uporabile to okvirno pogodbo za naročilo standardizirane rešitve NAP/FIT, za katero je bilo ocenjeno, da je omogočila prihranke in preprečila potrebo po nacionalnih postopkih javnega naročanja. O taki okvirni pogodbi bi bilo treba razmisliti tudi za prihodnjo nadgradnjo.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Ta predlog bi bilo treba obravnavati kot del nadaljnjega razvoja dublinske uredbe 49 , sporočila Komisije „K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo“ 50 in zlasti sporočila Komisije „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“ 51 , pa tudi v povezavi z oddelkom za meje Sklada za notranjo varnost 52 , kot del večletnega finančnega okvira in uredbe o ustanovitvi eu-LISA 53 .

V okviru generalnega direktorata Komisije za migracije in notranje zadeve (GD HOME) se nahaja direktorat, pristojen za vzpostavitev sistema Eurodac.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻ ◻trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ ◻finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2017 in 2020,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 54

⌧ Neposredno upravljanje– Komisija:

–⌧z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ ◻prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

⌧ organom iz členov 208 in 209,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

Komisija bo odgovorna za splošno upravljanje ukrepa in eu-LISA bo odgovorna za razvoj, delovanje in vzdrževanje sistema.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Pravila o spremljanju in ocenjevanju sistema Eurodac so določena v členu 40 predloga:

Letno poročilo: nadzor in ocena

1. Eu-LISA Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predloži letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema, vključno z njegovim tehničnim delovanjem in varnostjo. Letno poročilo vključuje informacije o vodenju in delovanju sistema Eurodac glede na vnaprej določene količinske kazalnike za cilje iz odstavka 2.

2. Eu-LISA zagotovi, da so na voljo postopki za spremljanje delovanja centralnega sistema glede na cilje v zvezi s storilnostjo, gospodarnostjo in kakovostjo storitev.

3. Za namene tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima eu-LISA dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem sistemu.

3a. Eu-LISA bo do leta [2020] opravila študijo tehnične izvedljivosti glede dodajanja programske opreme za prepoznavanje obrazov v centralni sistem za namene primerjave podob obraza. Študija oceni zanesljivost in natančnost rezultatov, pridobljenih s programsko opremo za prepoznavanje obrazov za namene sistema Eurodac, in predlaga potrebne spremembe pred uvedbo tehnologije za prepoznavanje obrazov v centralni sistem.

4. Komisija bo do XX/XX/XX, nato pa vsaka štiri leta, pripravila celostno oceno sistema Eurodac, pri čemer bo preverila dosežene rezultate glede na cilje in učinek na temeljne pravice, vključno s tem, ali je dostop zaradi kazenskega pregona vodil k posredni diskriminaciji oseb, ki jih zajema ta uredba, ter ocenila, ali še vedno veljajo temeljna načela, in ugotovila morebitne posledice za prihodnje delovanje, pripravila pa bo tudi vsa potrebna priporočila. Komisija bo oceno predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

5. Države članice eu-LISA in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo letnega poročila iz odstavka 1.

6. Eu-LISA, države članice in Europol Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo splošnih ocen iz odstavka 4. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

7. V skladu s predpisi nacionalnega prava o objavi informacij občutljive narave vsaka država članica in Europol pripravijo letna poročila o učinkovitosti primerjave podatkov o prstnih odtisih s podatki iz sistema Eurodac za namene kazenskega pregona, ki morajo zajemati informacije in statistične podatke o:

— natančnem namenu primerjave, vključno z vrsto terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja,

— razlogih za utemeljen sum,

— utemeljenih razlogih proti izvedbi primerjave z drugimi državami članicami v okviru Sklepa 2008/615/PNZ, v skladu s členom 20(1) te uredbe,

— številu zahtev za primerjavo,

— številu in vrsti zadev, ki so vodile do uspešne ugotovitve istovetnosti, ter

— potrebi in uporabi izjemno nujnih primerov, vključno s tistimi primeri, pri katerih se po naknadnem preverjanju, ki ga je opravil organ, pristojen za preverjanje, ta nujnost ni sprejela.

Poročila držav članic in Europola se pošljejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta.

8. Na podlagi letnih poročil držav članic in Europola iz odstavka 7 in poleg splošne ocene iz odstavka 4 Komisija pripravi letno poročilo o dostopanju do podatkov iz sistema Eurodac za namene kazenskega pregona ter ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Evidentirana so naslednja tveganja.

1) Težave za eu-LISA pri upravljanju razvoja tega sistema vzporedno z razvojem drugih bolj zapletenih sistemov (vstopno-izstopni sistem, AFIS za SIS II, VIS itd.), ki poteka v istem časovnem obdobju.

2) Nadgradnjo sistema Eurodac je treba povezati z nacionalnimi informacijskimi sistemi, ki jih je treba v celoti uskladiti s centralnimi zahtevami. Razprave z državami članicami glede zagotovitve enotne uporabe sistema lahko povzročijo zamudo v razvoju.

2.2.2.Načrtovani načini kontrole

Računovodski izkazi Agencije, za katere se uporablja postopek razrešnice, se predložijo v odobritev Računskemu sodišču. Služba Komisije za notranjo revizijo bo izvajala revizije v sodelovanju z notranjim revizorjem Agencije.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Predvideni ukrepi za boj proti goljufijam so opredeljeni v členu 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011, ki določa naslednje:

1. Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

2. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o internih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene na Agenciji.

3. Odločitve o financiranju ter iz njih izhajajoči sporazumi in instrumenti za njihovo izvajanje izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi na kraju samem izvajata nadzor nad prejemniki sredstev Agencije in zastopniki, ki so odgovorni za njihovo dodelitev.

V skladu s to določbo je bil 28. junija 2012 sprejet sklep upravnega odbora Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice v zvezi s pogoji za notranje preiskave glede preprečevanja goljufij, korupcije in vseh nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo interesom Unije.

Uporabljala se bo strategija GD za migracije in notranje zadeve za preprečevanje in odkrivanje goljufij.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo	dif./nedif 55 .	držav Efte 56	držav kandidatk 57	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
3	18.0303 – Evropska podatkovna zbirka prstnih odtisov (Eurodac)	dif.	NE	NE	NE	NE
3	18.0207 – Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)	dif.	NE	NE	DA*	NE

*eu-LISA prejme prispevke od držav, pridruženih Schengenskemu sporazumu (NO, IS, CH, LI)

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Varnost in državljanstvo

Agencija eu-LISA			Leto 2017 58	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
Naslov 1: Odhodki za zaposlene	obveznosti	(1)	0,268	0,268	0,268	0,268		1,072
	plačila	(2)	0,268	0,268	0,268	0,268		1,072
Naslov 2: Infrastruktura in odhodki iz poslovanja	obveznosti	(1a)	0	0	0	0		0
	plačila	(2a)	0	0	0	0		0
Naslov 3: Odhodki iz poslovanja*	obveznosti	(3a)	11,330	11,870	5,600	0		28,800
	plačila	(3b)	7,931	8,309	3,920	8,640		28,800
Odobritve za eu-LISA SKUPAJ	obveznosti	=1+1a +3a	11,598	12,138	5,868	0,268		29,872
	plačila	=2+2a +3b	8,199	8,577	4,188	8,908		29,872

* Ocena učinka, ki jo je opravila eu-LISA, predvideva stalno povečevanje stopenj prometa v zadnjih mesecih leta 2015 pred zaprtjem meje vzdolž zahodnobalkanske poti.

* Morebitni stroški za nadgradnjo in obratovanje sistema DubliNet so vključeni v skupni znesek za Naslov 3.

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
GD Migracije in notranje zadeve
• Človeški viri		0,402	0,402	0,402	0,402		1,608
• Drugi upravni odhodki
GD za migracije in notranje zadeve SKUPAJ	odobritve	0,402	0,402	0,402	0,402		1,608

Odobritve iz RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,402

1,608

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2017 59	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	12,000	12,540	6,270	0,670		31,480
	plačila	8,601	8,979	4,590	9,310		31,480

Ni stroškov, povezanih z Europolom, saj Europol do sistema Eurodac dostopa prek nizozemskega nacionalnega vmesnika za Eurodac.

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za eu-LISA

–◻ ◻Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧ ⌧Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ⇩			Leto 2017		Leto 2018		Leto 2019		Leto 2020		Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)						SKUPAJ
	REALIZACIJE
	vrsta 60	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
SPECIFIČNI CILJ št. 1 61 razvoj funkcionalnega sistema Eurodac
– realizacija	Izvajalec*			0,130		0,670		0		0								0,800
Seštevek za specifični cilj št. 1				0,130		0,670		0		0								0,800
SPECIFIČNI CILJ št. 2 nadgradnja zmogljivosti podatkovne zbirke Eurodac
– realizacija	Strojna in programska oprema **			11,200		11,200		5,600		0								28,000
Seštevek za specifični cilj št. 2				11,200		11,200		5,600		0								28,000
STROŠKI SKUPAJ				11,330		11,870		5,600		0								28,800

* Vsi pogodbeni stroški za funkcionalne posodobitve so razdeljeni med prvi dve leti, pri čemer je v drugem letu (po sprejetju) največji del proračuna .

** Plačila za zmogljivost so razdeljena na 3 leta, in sicer 40 %, 40 %, 20 %.

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire eu-LISA

3.2.3.1.Povzetek

–◻ ◻Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧ ⌧Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2017 62

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)	0,268	0,268	0,268	0,268	1,072
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeno zaposleno osebje
Začasni uslužbenci
Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ

0,268

1,072

Ocenjeni učinek na število zaposlenih (dodatne EPDČ) – kadrovski načrt eu-LISA

Delovna mesta (kadrovski načrt)	2017	2018	2019	2020
Izhodišče – Sporočilo 63	115	113	113	113
Dodatna delovna mesta	2	2	2	2
Dodatna delovna mesta v okviru sistema vstopa/izstopa	14	14	14	14
Skupaj	131	129	129	129

Zaposlovanje je načrtovano za januar 2017. Vse osebje mora biti na voljo od začetka leta 2017, da se omogoči pravočasen začetek razvoja z namenom zagotovitve začetka delovanja sistema Eurodac v letu 2017. Dva nova začasna uslužbenca sta potrebna za kritje potreb izvajanja projekta ter za operativno podporo in vzdrževanje po začetku produkcije. Ti viri se bodo porabili:

za podporo izvajanju projekta kot člani projektne ekipe, vključno z dejavnostmi, kot so: opredelitev zahtev in tehničnih specifikacij, sodelovanje in podpora državam članicam pri izvajanju, posodobitve kontrolnega dokumenta vmesnika, spremljanje naročil, projektne dejavnosti testiranja (vključno z usklajevanjem testiranja s strani držav članic), zagotavljanje in posodobitve dokumentacije itd.;

za podporo prehodnih dejavnosti za vzpostavitev sistema v sodelovanju z izvajalcem dejavnosti (spremljanje izvajanja, posodobitve operativnega postopka, usposabljanja (tudi dejavnosti usposabljanja v državah članicah) itd.;

za podporo dolgoročnih dejavnosti, opredelitev specifikacij, pripravo pogodb v primeru preoblikovanja sistema (npr. zaradi prepoznavanja podob) ali v primeru, da bo treba novo pogodbo za vzdrževanje sistema Eurodac v delovnem stanju spremeniti tako, da bo zajemala dodatne spremembe (iz tehnične in finančne perspektive);

za izvrševanje druge ravni podpore po začetku delovanja, med stalnim vzdrževanjem in obratovanjem.

Opozoriti je treba, da bosta oba nova človeška vira (EPDČ, ZU) delovala ločeno od notranjih zmogljivosti ekipe, ki se bodo prav tako uporabljale za projektno/pogodbeno in finančno spremljanje ter operativne dejavnosti. Zaposlitev začasnih uslužbencev bo zagotovila ustrezno trajanje in neprekinjenost pogodb, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje in uporaba istih specializiranih ljudi za dejavnosti operativne podpore tudi po zaključku projekta. Poleg tega dejavnosti operativne podpore zahtevajo dostop do produkcijskega okolja, ki ga ni mogoče odobriti pogodbenim izvajalcem ali zunanjim sodelavcem.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–◻ ◻Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧ ⌧Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

		leto 2017	leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
18 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0,402	0,402	0,402	0,402		1,608
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)

•Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 64
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy 65	– na sedežu 66
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		0,402	0,402	0,402	0,402		1,608

18 je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	Različne naloge v zvezi s sistemom Eurodac, npr. v okviru mnenja Komisije o letnem delovnem programu in spremljanju njegovega izvajanja, nadzor priprave proračuna agencije in spremljanje njegovega izvrševanja, pomoč agenciji pri razvoju njenih dejavnosti v skladu s politikami EU, vključno s sodelovanjem na sestankih strokovnjakov itd.
Zunanji sodelavci

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ je treba vključiti v oddelek 3 Priloge V.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧ ⌧Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom. ◻ ◻Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻ ◻Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 67 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–⌧ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻ ◻V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻ ◻Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–⌧ ⌧Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za razne prihodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 68
		Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….		0,492	0,516	0,243	0,536

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Proračun vključuje prispevek držav, ki so se pridružile izvajanju ukrepov, povezanih s sistemom Eurodac, kot je določeno v ustreznih sporazumih.* Navedene ocene so samo okvirne in temeljijo na izračunih prihodkov za izvajanje sistema Eurodac iz držav, ki trenutno v splošni proračun Evropske unije (porabljena plačila) prispevajo letni znesek za zadevno proračunsko leto, izračunano v skladu z deležem njihovega bruto domačega proizvoda v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav. Izračun temelji na podatkih Eurostata iz junija 2015, ki precej variirajo glede na gospodarski položaj udeleženih držav.

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (UL L 93, 3.4.2001, str. 40).

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (UL L 53, 27.2.2008, str. 5).

Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (2006/0257 CNS, sklenjen 24. oktobra 2008, še ni objavljen v UL) in Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (UL L 93, 3.4.2001).

(1) UL L 62, 5.3.2002, str. 1.

(2) UL L 180, 29.6.2013, str. 1.

(3) UL L 180, 29.6.2013, str. 31.

(4) COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015.

(5) Delovni dokument služb Komisije o izvajanju uredbe Eurodac v zvezi z obveznostjo odvzema prstnih odtisov, COM(2015) 150 final z dne 27 maja 2015.

(6) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav ter zavrnitvah vstopa pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in o določitvi pogojev za dostop do sistema vstopa/izstopa za namene kazenskega pregona ter o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011, COM(2016) 194 final z dne 6. aprila 2016.

(7) COM(2016) 197 final.

(8)

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, razprava v okviru seje odbora, „Usoda 10 000 pogrešanih begunskih otrok“, 21. april 2016.

(9) UL L 348, 24.12.2008, str. 98.

(10) COM(2016) 205 final.

(11) COM(2015) 185 final.

(12) Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (UL L 66, 8.3.2006).

(13) Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (UL L 93, 3.4.2001, str. 40).

(14) Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (UL L 53, 27.2.2008, str. 5).

(15) Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (UL L 160, 18.6.2011, str. 39).

(16) Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (2006/0257 CNS, sklenjen 24. oktobra 2008, še ni objavljen v UL) in Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (UL L 93, 3.4.2001).

(17) EUCO 22/15 z dne 26. junija 2015.

(18) EUCO 26/15 z dne 15. oktobra 2015.

(19) EUCO 12/16 z dne 18. marca 2016.

(20) SWD(2015) 150 final.

(21)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, „Evropska agenda o migracijah“, COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015, str. 13–14.

(22) (Poročilo EUR 26193 EN; ISBN 978-92-79-33390-3).

(23) UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

(24) UL L 62, 5.3.2002, str. 1.

(25) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

(26) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(27) Glej str. 31 tega Uradnega lista.

(28) COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015.

(29) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(30) Akcijski načrt EU o vračanju, COM(2015) 453 final.

(31) COM(2016) 205 final.

(32) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL 164, 22.6.2002, str. 3).

(33) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(34) Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37).

(35) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(36) Uredba (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(37) COM(2015) 150 final, 27.5.2015

(38) UL L 348, 24.12.2008, str. 98.

(39) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(40) Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(41) Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129).

(42) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(43) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(44) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(45) UL L 180, 29.6.2013, str. 1.;

(46) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(47) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(48) UL L 180, 29.6.2013, str. 1.

(49) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev). UL L 180, 29.6.2013, str. 31.

(50) COM(2016) 197 final.

(51) COM(2016) 205 final.

(52) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES, UL L 150, 20.5.2014, str. 143.

(53)

Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice. Člen 1(3) „Agencija je lahko na podlagi ustreznega zakonodajnega instrumenta [...] odgovorna za zasnovo, razvoj in operativno upravljanje obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, razen tistih iz odstavka 2 [...],“ UL L 286, 1.11.2011, str. 1–17.

(54) Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(55) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(56) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(57) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(58) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(59) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(60) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

(61) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(62) Leto 2017 je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(63) COM(2013) 519 final. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020.

(64) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(65) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(66) Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

(67) Glej člena 11 in 17 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(68) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.