EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 9.3.2016
COM(2016) 142 final
2016/0075(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve
(Gruzija)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Dialog o liberalizaciji vizumskega režima med EU in Gruzijo se je začel junija 2012. Evropska komisija je februarja 2013 gruzijski vladi predložila akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija se je zavezala, da bo za državljane Gruzije, ki so imetniki biometričnih potnih listov, predlagala odpravo vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje v Evropski uniji, takoj ko bo gruzijska vlada izpolnila vsa merila iz akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.
EU in Gruzija sta pred začetkom dialoga o liberalizaciji vizumskega režima hkrati sklenili sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazum o ponovnem sprejemu, ki sta začela veljati 1. marca 2011. Celovito in učinkovito izvajanje teh dveh sporazumov je bilo osnovni pogoj za začetek in nadaljevanje dialoga o liberalizaciji vizumskega režima.
Akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima je sestavljen iz štirih sklopov, ki so: varnost dokumentov, vključno z biometričnimi podatki (sklop I), migracije in integrirano upravljanje meja, vključno z azilom (sklop II), javni red in varnost (sklop III) ter zunanji odnosi in temeljne pravice (sklop IV). V akcijskem načrtu za liberalizacijo vizumskega režima je določen niz natančnih meril za vsakega od navedenih štirih sklopov tehnično pomembnih vprašanj, cilj meril pa je sprejetje zakonodajnega, političnega in institucionalnega okvira (faza 1) ter zagotovitev njegovega učinkovitega in trajnega izvajanja (faza 2).
Komisija od začetka dialoga o liberalizaciji vizumskega režima med EU in Gruzijo poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Gruzije pri izpolnjevanju meril iz štirih sklopov prve in druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Napredek je bil ovrednoten na podlagi ocenjevanj na terenu, ki so jih izvedli strokovnjaki iz držav članic EU, Gruzija pa je zagotovila podrobne informacije.
Komisija je 15. novembra 2013 sprejela prvo poročilo o napredku 1 Gruzije pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima ter dala več priporočil za dokončanje prve (zakonodajne in načrtovalne) faze.
V drugem poročilu o napredku 2 z dne 29. oktobra 2014 je Komisija ugotovila, da je Gruzija izpolnila merila prve faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima in da je pripravljena na ocenjevanje v zvezi z merili druge faze. Svet se je v svojih sklepih z dne 17. novembra 2014 strinjal z oceno Komisije. Poročilu je bila priložena ocena možnih migracijskih in varnostnih učinkov bodoče liberalizacije vizumskega režima za državljane Gruzije, ki potujejo v EU.
Komisija je tretje poročilo o napredku 3 Gruzije pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima sprejela 8. maja 2015. V poročilu je bilo potrjeno, da Gruzija v glavnem izpolnjuje vsa merila, določena v štirih sklopih akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, v njem pa so bili opredeljeni tudi ukrepi, ki bi jih Gruzija morala sprejeti za izpolnjevanje vseh meril druge faze akcijskega načrta.
Komisija je v zadnjem, četrtem poročilu o napredku 4 , sprejetem 18. decembra 2015, navedla, da je Gruzija po njenem mnenju dosegla potreben napredek in sprejela vse potrebne reforme za zagotovitev učinkovitega in trajnega izpolnjevanja preostalih meril. Na podlagi te ocene in glede na rezultate nenehnega spremljanja in poročanja, ki sta se izvajala od začetka dialoga o liberalizaciji vizumskega režima med EU in Gruzijo, je Komisija potrdila, da je Gruzija izpolnila vsa merila iz vseh štirih sklopov druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima in da bo v začetku leta 2016 predstavila zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001, s katerim bo Gruzija prenesena na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti (Priloga II).
Komisija je poleg poročanja o akcijskem načrtu za liberalizacijo vizumskega režima še naprej spremljala izvajanje sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazuma o ponovnem sprejemu, zlasti prek skupnih odborov, ustanovljenih v skladu s tema sporazumoma. Nazadnje je seja obeh odborov potekala 13. oktobra 2015 v Bruslju. V zvezi s tem je Komisija navedla, da je izvajanje obeh sporazumov na splošno zelo zadovoljivo.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike in drugimi politikami Unije
Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 5 navaja tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, in države, katerih državljani so oproščeni te zahteve. Uredbo (ES) št. 539/2001 uporabljajo vse države članice, razen Irske in Združenega kraljestva, ter Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Navedena uredba je del skupne vizumske politike EU v zvezi s kratkoročnim bivanjem, ki traja 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.
Gruzija je trenutno navedena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, t.j. med tistimi državami, katerih državljani morajo pri potovanju na ozemlje držav članic EU imeti vizume.
Uredba (ES) št. 539/2001 je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 259/2014 6 , in sicer je bila na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, prenesena Moldavija po uspešni izpolnitvi njenega akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, in z Uredbo (EU) št. 509/2014 7 , s katero so bili iz vizumske obveznosti izvzeti državljani petih karibskih 8 in enajstih pacifiških držav 9 ter državljani Kolumbije, Peruja in Združenih arabskih emiratov – s pridržkom sklenitve sporazumov med EU in zadevnimi tretjimi državami o odpravi vizumske obveznosti – po rednem preverjanju vizumskih seznamov.
Merila, ki bi jih bilo treba upoštevati – na podlagi ocene posameznih primerov – pri določanju tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume, in tistih, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, so opredeljena v členu –1 Uredbe (ES) št. 539/2001 (kakor so bila uvedena z Uredbo (EU) št. 509/2014). Ta merila so med drugim povezana z „nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo, gospodarskimi koristmi, zlasti glede turizma in zunanje trgovine, in zunanjimi odnosi Unije z ustreznimi tretjimi državami, predvsem glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi s posledicami za regionalno povezanost in vzajemnost“ 10 . Posebno pozornost bi bilo treba nameniti varnosti potnih dokumentov, ki jih izdajo zadevne tretje države.
Ni razloga za to, da bi izvzetje državljanov Gruzije iz vizumske obveznosti pogojevali s sklenitvijo sporazuma z EU o odpravi vizumske obveznosti, saj je Gruzija vse državljane EU že izvzela iz vizumske obveznosti pri 90-dnevnem bivanju (v 180-dnevnem obdobju). Če bo ta odločitev preklicana ali če se bodo pojavile zlorabe brezvizumskega režima, bosta mehanizma vzajemnosti in zadržanja iz Uredbe (ES) št. 539/2001 zagotavljala zadostna pravna sredstva.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ker bo s predlogom spremenjena skupna vizumska politika EU, je pravna podlaga predloga točka (a) člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Predlagana uredba pomeni razvoj schengenskega pravnega reda.
•Subsidiarnost
Ker je Uredba (ES) št. 539/2001 pravni akt EU, se lahko spremeni le z enakovrednim pravnim aktom. Države članice ne morejo delovati posamezno.
•Sorazmernost
Glej zgoraj – na voljo ni nobenih drugih možnosti za dosego cilja politike.
•Izbira instrumenta
Glej zgoraj.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
N. r.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Izvedene so bile redne razprave z državami članicami v okviru Delovne skupine Sveta za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo (COEST) ter več predstavitev postopka liberalizacije vizumskega režima Evropskemu parlamentu.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija je zbrala celovite podatke o tem, kako Gruzija izvaja vsa merila akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Njenemu zadnjemu poročilu o napredku Gruzije je, tako kot dvema predhodnima poročiloma, bil priložen delovni dokument služb Komisije 11 , ki je zagotovil podrobnejše informacije o ozadju napredka na področju vsakega posameznega merila.
•Ocena učinka
V prilogi k delovnemu dokumentu služb Komisije je Komisija zagotovila posodobljene podatke na podlagi analize dejstev in statistik o možnih migracijskih in varnostnih učinkih liberalizacije vizumskega režima za državljane Gruzije, ki potujejo v EU, ki jih je zbrala s pomočjo prispevkov ustreznih agencij EU in zainteresiranih strani. Nadaljnja ocena učinka ni potrebna.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
N. r.
•Temeljne pravice
Predlog nima negativnih posledic za varstvo temeljnih pravic.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
N. r.
5.DRUGI VIDIKI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Spremenjena uredba se bo neposredno uporabljala od začetka veljavnosti, države članice pa jo bodo začele izvajati takoj. Načrt za izvedbo ni potreben.
Komisija bo še naprej dejavno spremljala neprekinjeno izvajanje vseh meril iz štirih sklopov akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima s strani Gruzije prek obstoječih pridružitvenih struktur in dialogov ter, če bo to potrebno, tudi prek ad hoc mehanizmov spremljanja.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
N. r.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni, in sicer se Gruzija iz Priloge I (seznam držav, katerih državljani morajo imeti vizume) prenese v Prilogo II (seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti). Dodana bo sprotna opomba, ki bo določala, da je oprostitev vizumske obveznosti omejena na imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).
2016/0075 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve
(Gruzija)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti točke (a) člena 77(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 12 navaja tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, in države, katerih državljani so oproščeni te zahteve. Sestava seznamov tretjih držav v prilogah I in II bi morala biti in ostati skladna z merili iz Uredbe. Navedbe tretjih držav, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba ustrezno prenesti iz ene priloge v drugo.
(2)Šteje se, da je Gruzija izpolnila vsa merila iz akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, ki je bil gruzijski vladi predložen februarja 2013, in zato izpolnjuje ustrezna merila za izvzetje njenih državljanov iz vizumske obveznosti, ko potujejo na ozemlje držav članic EU.
(3)Gruzijo bi zato bilo treba prenesti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 539/2001 v Prilogo II k Uredbi. Oprostitev vizumske obveznosti bi morala veljati le za imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).
(4)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES 13 ne sodeluje. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.
(5)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 14 ne sodeluje. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.
(6)Za Islandijo in Norveško ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 15 .
(7)Za Švico ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 16 .
(8)Za Lihtenštajn ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 17 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:
(a)v delu 1 („DRŽAVE“) Priloge I se črta navedba Gruzija;
(b)v delu 1 („DRŽAVE“) Priloge II se doda naslednja navedba:
„Gruzija*
______________
* Oprostitev vizumske obveznosti je omejena na imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).“
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik