Bruselj, 2.2.2016

COM(2016) 43 final

2016/0027(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji

{SWD(2016) 19 final}
{SWD(2016) 20 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Vizija strategije za enotni digitalni trg za Evropo je univerzalna, visokokakovostna povezljivost za podjetja in javnost. Strategija vključuje posebne predloge Komisije glede „koordinirane sprostitve pasu 694–790 MHz (700 MHz), ki je zlasti primeren za zagotavljanje širokopasovnih storitev na podeželskih območjih, pri tem pa je upoštevala posebne potrebe za distribucijo avdiovizualnih medijev“.

Za brezžično povezljivost je potreben dostop do spektra v pasovih pod 1 GHz, ki so optimalni za široko pokritost in velike hitrosti. Po prehodu na digitalne televizijske tehnologije, ki so učinkovitejše z vidika spektra, je bil 800-megaherčni pas (790–862 MHz ali „digitalna dividenda“) prvi del radiodifuzijskega pasu UHF (470–862 MHz), katerega namen je bil spremenjen za brezžične širokopasovne storitve v Uniji. Trenutno radiodifuzijski pas UHF vključuje frekvence od 470 do 790 MHz (v nadaljevanju: pas UHF). Ta pas se uporablja za digitalno prizemno televizijo in brezžično avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke, zlasti brezžične mikrofone.

Na Svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2012 (WRC-12) in konferenci Mednarodne telekomunikacijske zveze, na kateri se revidira Pravilnik o radiokomunikacijah, je bila sprejeta odločitev, da bi 700-megaherčni pas z letom 2015 bilo treba dodeliti radiodifuznim in mobilnim storitvam v regiji 1 (Evropa in Afrika).

Na WRC-15, ki je potekala novembra 2015, so bila dokončana mednarodna pogajanja o tehničnih in regulativnih parametrih za uporabo 700-megaherčnega pasu za brezžično radiodifuzijo. Skladnost v 700-megaherčnem pasu v vseh regijah ITU 1 ponuja redko priložnost za harmonizacijo tega frekvenčna pasu za brezžično radiodifuzijo skoraj na globalni ravni. Na WRC-15 je bila ohranjena ekskluzivna dodelitev frekvenčnega pasu 470–694 MHz („pod 700 MHz“) radiodifuzijskim storitvam v regiji 1.

Leta 2013 je podpredsednica Komisije Neelie Kroes zaprosila nekdanjega komisarja Pascala Lamyja, da bi predsedoval visoki skupini predstavnikov mobilnega, radiodifuzijskega in medijskega sektorja, da bi oblikovali skupno stališče do prihodnje rabe pasu UHF. Poročilo predsedujočega („Lamyjevo poročilo“) priporoča spremembo namena 700-megaherčnega pasu za brezžične širokopasovne storitve ob hkratni ohranitvi evropskega avdiovizualnega modela, tako da se zaščiti dostop prizemne radiodifuzije do spektra frekvenčnega pasu pod 700 MHz.

Javno posvetovanje Komisije o Lamyjevem poročilu je pokazalo podporo usklajenemu ukrepanju Unije. Vzporedno s tem je Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra sprejela mnenje 2 v podporo usklajenemu pristopu Unije k zagotavljanju širokopasovne radiodifuzije v 700-megaherčnem frekvenčnem pasu. Mnenje Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra priporoča harmonizirane tehnične pogoje in skupni rok za učinkovito uporabo 700-megaherčnega pasu ter dolgoročno uporabo frekvenčnega pasu pod 700 MHz za avdiovizualno distribucijo, vključno z razpoložljivostjo za digitalno prizemno televizijo.

Komisija se je na izide posvetovanja z evropskimi deležniki in mednarodne sporazume pod okriljem ITU odzvala z oblikovanjem strategije Unije za dolgoročno uporabo pasu UHF. Ta strategija bo spodbujala enotni digitalni trg in zagotovila enotno učinkovito upravljanje radijskega spektra v pasu UHF ter odraža njegovo socialno, kulturno in ekonomsko vrednost. Strategija za pas UHF ima tri poglavitne usmeritve:

harmonizirane tehnične pogoje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v 700-megaherčnem pasu, ki temeljijo na načelu tehnološke in storitvene nevtralnosti;

skupni rok za dosego razpoložljivosti 700-megaherčnega pasu za učinkovito uporabo za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve pod navedenimi harmoniziranimi tehničnimi pogoji in usklajevalne ukrepe za podporo temu prehodu;

prednost distribuciji avdiovizualnih medijskih storitev v frekvenčnem pasu pod 700 MHz skupaj s prožnim pristopom k načinu uporabe pasu; to je nujno zaradi upoštevanja različnega tržnega pomena digitalne prizemne televizije v državah članicah.

Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike

Ta predlog prispeva k cilju 1 200 MHz za brezžične širokopasovne storitve, ki je eden ključnih ciljev Sklepa 2012/243/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra. Predlog spodbuja nadaljnji razvoj inovativnih avdiovizualnih medijskih storitev v skladu s cilji večletnega programa politike radijskega spektra in je skladen z direktivo o odobritvi 3 in okvirno direktivo 4 , zlasti s členoma 9 in 9a slednje.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Ta zakonodajni ukrep temelji na členu 114 PDEU, da se zagotovi delovanje notranjega trga.

Subsidiarnost in sorazmernost

Kot je pojasnjeno tudi v oceni učinka, je rešitev v tem predlogu sklepa najboljša možnost z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti.

Načelo sorazmernosti je upoštevano, saj države članice ciljev pobude ne bi mogle doseči posamično, hkrati pa so upoštevane nacionalne okoliščine (v 700-megaherčnem pasu in pasu pod 700 MHz).

EU bi se morala odločiti, kako namerava v prihodnosti uporabiti 700-megaherčni frekvenčni pas, če želi preprečiti različne nacionalne pristope in omejiti čezmejne interference. Pomanjkanje skupne zakonodaje za celotno Unijo o pasu UHF bi pri uporabi pasu UHF znotraj Unije ustvarilo škodljivo razdrobljenost. Razdrobljenost vodi k čezmejni interferenci, ki bi lahko prizadela do 13 % prebivalstva EU.

Zato obstaja potreba po usklajeni določitvi in odobritvi 700-megaherčnega pasu za brezžične širokopasovne storitve do leta 2020 ter usklajeni določitvi za pas pod 700 MHz za prožno uporabo, kar varuje ponudbo avdiovizualnih medijskih storitev za širše množice in naložbe v učinkovitejše tehnologije, ki so potrebne, da se sprosti trenutna uporaba 700-megaherčnega pasu od digitalne prizemne televizije.

Prožna uporaba pasu pod 700 MHz je tudi sorazmerna, saj rešuje težavo in dosega cilje na najučinkovitejši način. Na primer, sprostitev celotnega pasu pod 700 MHz za brezžične širokopasovne storitve bi presegala, kar je trenutno potrebno za zadovoljitev povpraševanja po spektru pod 1 GHz zaradi potreb brezžičnih komunikacij. Sočasno prožna uporaba omogoča regulativno varnost za digitalno prizemno televizijo v pasu pod 700 MHz za tiste države članice, ki želijo ohraniti sedanjo zmogljivost za digitalno prizemno televizijo. Vendar se harmonizirani tehnični pogoji za uporabo spektra lahko oblikujejo sporazumno z nacionalnimi tehničnimi strokovnjaki iz Odbora za radijski spekter iz Odločbe 676/2002/ES.

Izbira instrumenta

Strategija Komisije za pas UHF za Unijo se bo izvajala na podlagi dveh pravnih instrumentov. Z nezavezujočim ukrepom, kot je priporočilo Parlamenta in Sveta, usklajevanje na ravni EU ne bi bila obvezno, od držav članic pa tudi ne bi zahteval ukrepanja. Sklepu je bila dana prednost pred uredbo, saj ukrep določa obveznosti za države članice, njegov namen pa ni, da se v državah članicah neposredno uporablja za osebe zasebnega prava. Sklep je tudi ustreznejši kot direktiva, saj osnutek ukrepa ne oblikuje celotnega sklopa splošnih pravil za prenos v nacionalno pravo, ampak vključuje samo omejeno število posebnih ukrepov, ki jih sprejmejo države članice. Na primer Sklep 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra v členu 6(4) za države članice določa podobne obveznosti in ukrepe, odločbe 128/1999/ES, 626/2008/ES in 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta pa so bile v preteklosti tudi sprejete za uvedbo podobnih obveznosti ter ukrepov za države članice.

V skladu s členom 114 PDEU bo temu ukrepu dodan izvedbeni sklep Komisije, ki bo s postopkom komitologije sprejet na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES 5 , da se določi in da na razpolago 700-megaherčni frekvenčni pas za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve pod harmoniziranimi tehničnimi pogoji, ki so bili oblikovani ob pomoči CEPT 6 . Ta pristop se je tudi uporabil za harmonizacijo 800-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na temelju programa politike radijskega spektra in Sklepa Komisije 2010/267/EU 7 .

3.IZID NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z deležniki

Ta predlog upošteva naslednje prispevke deležnikov:

(a)Lamyjevo poročilo 8 , ki ga je pripravil Pascal Lemy na podlagi dela visoke skupine, ki ji je predsedoval;

(b)prispevki javnih posvetovanj 9 k Lamyjevem poročilu;

(c)poročilo Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra „Predlagani pristop k usklajeni uporabi spektra za radiodifuzijo v primeru prerazporeditve 700-megaherčnega pasu“ 10 ;

(d)mnenje Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra „Dolgoročna strategija za prihodnjo uporabo pasu UHF (470–790 MHz) v Evropski uniji“.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Za Komisijo sta bili opravljeni dve namenski neodvisni študiji, ki sta bili uporabljeni pri pripravi tega predloga. Ti študiji sta bili:

„Ekonomski in socialni učinek spremembe namena 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne storitve v Evropski uniji“;

„Izzivi in priložnosti konvergence radiodifuzije in širokega pasu ter njen učinek na spekter in rabo omrežja“.

Prva študija analizira stroške prehoda, učinek brezžične širokopasovne pokritosti z uporabo 700-megaherčnega frekvenčnega pasu in družbeno-kulturne vidike rekonfiguracije rabe spektra za digitalno prizemno televizijo v frekvenčni pas pod 700 MHz.

Druga študija vsebuje celovito oceno priložnosti za konvergenco med digitalno prizemno televizijo in brezžično širokopasovno komunikacijo po letu 2020.

Ocena učinka

Odbor za regulativni nadzor je 27. novembra 2015 izdal pozitivno mnenje o oceni učinka 11 , ki jo je pripravila Komisija.

V oceni učinka so bile obravnavane štiri možnosti politike:

(1)brez ukrepanja na ravni Unije;

(2)usklajena določitev in odobritev 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžično širokopasovno komunikacijo do leta 2020 ter rezervacija frekvenčnega pasu pod 700 MHz za digitalno prizemno televizijo in avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke;

(3)usklajena določitev in odobritev 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžično širokopasovno komunikacijo do leta 2020. Usklajena določitev frekvenčnega pasu pod 700 MHz za prožno uporabo, odvisno od nacionalnih potreb, kar bi varovalo nepretrgano ponudbo avdiovizualnih medijskih storitev za širše množice (na tehnološko nevtralen način), vključno z brezplačno kodirano distribucijo ter razpoložljivostjo spektra za avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke. Za preprečitev interference bi bilo treba uporabo spektra pod 700 MHz tehnično omejiti na način delovanja „samo navzdolnja povezava“ 12 . Ta možnost predvideva tudi razvoj strategije spektra za avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke, ki bi nadomestila izgubo spektra za avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke v pasu UHF;

(4)usklajena določitev in odobritev celotnega pasu UHF za brezžične širokopasovne storitve do leta 2020.

Komisija je možnost 3 izbrala kot „najprimernejšo možnost“ za izpolnitev ciljev politike. Najprimernejša možnost bo prispevala k izpolnjevanju ciljev glede spektra na ravni Unije in povezljivosti. Uporaba 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne storitve skupaj s spektrom v frekvenčnih pasovih 800 MHz in 900 MHz bi povečala zmogljivost mobilnega omrežja. To bi omogočilo univerzalno pokritost pri velikih hitrostih prenosa vsaj 30 Mb/s na uporabnika na konkurenčnem reprezentativnem trgu s 3 do 4 operaterji. Leto 2020 je ustrezno kot skupni rok za spremembo namena 700-megaherčnega frekvenčnega pasu tudi zato, ker sovpada z začetkom uvajanja omrežja 5G. Možnost 3 omogoča tudi gotovost dostopa do spektra v pasu pod 700 MHz za radiodifuzijske hiše in ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev širši javnosti, zlasti digitalno prizemno radiodifuzijo. Prožna uporaba spektra pod 700 MHz olajšuje preprečevanje interferenc in ustvarjanje inovativnih „ekosistemov“, ki spodbujajo investicije in nove poslovne modele.

Možnost 3 podpira zgoraj omenjeni izid konference WRC-15 za 700-megaherčni frekvenčni pas in frekvenčni pas pod 700 MHz. Frekvenčni pas pod 700 MHz ostaja izrecno dodeljen radiodifuznim storitvam v Evropi in Afriki ter širšem delu preostalega sveta.

V prvi navedeni študiji, ki jo je naročila Komisija, je bilo ugotovljeno, da bi sprostitev 700-megaherčnega pasu leta 2020 in nadgradnja na prizemno radiodifuzno tehnologijo naslednje generacije stala od 1,2 do 4,4 milijarde EUR. Večji del teh stroškov bi nosili končni uporabniki pri nadgradnji svoje sprejemne opreme pred koncem normalnega ciklusa za zamenjavo opreme. Stroški prehoda avdioopreme za izdelavo programov in posebne dogodke v letu 2020 bi znesli 200 milijonov EUR, in sicer po podatku, da 30 % sedanjih uporabnikov avdioopreme za izdelavo programov in posebne dogodke deluje v 700-megaherčnem frekvenčnem pasu. Vendar lahko države EU izvajajo tehnološko nevtralne ukrepe javne podpore, ki omejujejo navedene stroške, če so v skladu s pravili o državni pomoči 13 . Nadalje so stroški prilagoditve omrežij za digitalno prizemno televizijo za prenos istega obsega programske vsebine ob zmanjšani zmogljivosti spektra ocenjeni na največ 890 milijonov EUR. To lahko zlasti vključuje stroške imetnikov pravic, katerih pravice do uporabe bi bilo treba spremeniti pred iztekom obdobja, za katerega so bile podeljene. Če države članice preučujejo možnost ukrepov za ublažitev takšnih stroškov, morajo ti biti skladni z načelom tehnološke nevtralnosti in ustrezno prakso Komisije pri sprejemanju odločitev na področju državne pomoči 14 ter ustrezno sodno prakso sodišč EU 15 . V nekaterih primerih bi sprejeti ukrepi za nadomestitev preklica pravic, pri čemer nadomestilo ne presega škode, nastale zaradi preklica, lahko bili skladni z zakonodajo Unije o državni pomoči. Po navedbah Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra so v 14 državah članicah bile podeljene pravice bodisi za nedoločen čas bodisi za obdobje, ki sega čez leto 2020.

Ob upoštevanju izidov nedavnih dražb za spekter za 800-megaherčni in 900-megaherčni frekvenčni pas konzervativna ocena kaže, da bi celotni prihodki od dodelitve 700-megaherčnega frekvenčnega pasu v EU-28 do leta 2020 pri nespremenjenih ostalih spremenljivkah znašali okoli 11 milijard EU.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ni predvidenih proračunskih posledic za Unijo.

5.DRUGI ELEMENTI

Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

V skladu s strategijo za pas UHF ta predlog določa:

roke za spremembo namena 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve pod harmoniziranimi tehničnimi pogoji na ravni Unije;

ukrepe za olajšanje prehoda pri uporabi spektra v pasu UHF;

ukrepe za dolgoročno uporabo frekvenčnega pasu pod 700 MHz, čeprav bodo ti vključevali pregled stanja.

Člen 1 določa dva skupna zavezujoča roka za države članice za spremembo namena 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne storitve:

čezmejni sporazumi o uskladitvi morajo biti dokončani do konca leta 2017;

700-megaherčni frekvenčni pas je treba dati na razpolago za učinkovito uporabo za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve do sredine leta 2020 v skladu z izvedbenim sklepom Komisije o harmoniziranih tehničnih pogojih za uporabo tega pasu 16 .

Člen 1 tudi določa, da mora biti uporaba 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne storitve čezmejno zaščitena po poteku skupnega roka Unije.

Člen 2 od držav članic zahteva, da omogočijo trgovanje s pravicami do uporabe 700-megaherčnega frekvenčnega pasu. To je v skladu s cilji politike ter določbami programa politike radijskega spektra 17 in okvirne direktive.

Člen 3 od držav članic zahteva, da se posvetujejo na nacionalni ravni in preučijo sprejetje ukrepov za zagotovitev visokokakovostne pokritosti svojega prebivalstva in ozemlja, ko podelijo pravice do uporabe 700-megaherčnega pasu za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve. Cilj je izkoristiti družbeno-ekonomske koristi pasu UHF tako, da se pripomore k premostitvi digitalnega razkoraka in omogoči prodoren internet stvari.

Člen 4 obravnava dolgoročno uporabo frekvenčnega pasu pod 700 MHz. Od držav članic zahteva, da dolgoročno varujejo uporabo tega pasu za distribucijo avdiovizualnih medijskih storitev za širše množice (ali širši javnosti). To bi moralo vključevati nepretrgano uporabo za brezžično avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami. 

Da se zagotovi skladnost obveznosti držav članic s členoma 9 in 9a okvirne direktive, se obveznost varovanja uporabe pasu pod 700 MHz uporablja za ponudbo avdiovizualnih medijskih storitev za širše množice in ne za vrsto osnovne brezžične tehnologije ali vrsto elektronske komunikacijske storitve. Zato varovalo iz člena 4 omogoča gotovost dostopa do spektra in nadaljnji razvoj digitalne prizemne televizije kot glavne platforme za prizemno radiodifuzijo avdiovizualnih medijskih storitev širši javnosti. Člen tudi omogoča uporabo frekvenčnega pasu pod 700 MHz za druge tehnologije ali elektronske komunikacijske storitve, omejene na način delovanja „samo navzdolnja povezava“ (tj. od omrežja do sprejemnih terminalov, kot so televizorji ali tablični računalniki).

Člen 5 od držav članic zahteva sprejetje in obveščanje celotne Unije o nacionalnih časovnih načrtih za spremembo namena 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne storitve in povezanem postopku prehoda za celoten pas UHF. Ta določba izhaja iz časovnega načrta za prehod, o katerem so se sporazumeli deležniki (glej Prilogo 2 k Lamyjevem poročilu). Časovni načrt določa področje uporabe ukrepov, ki jih je treba preučiti zaradi prehoda na nove tehnologije za digitalno prizemno televizijo ob hkratni spremembi namena 700-megaherčnega frekvenčnega pasu. Cilj je zagotoviti, da se učinki na javnost in podjetja lahko omejijo z uporabo preglednega postopka.

Člen 6 od Komisije zahteva, da do leta 2025 opravi pregled uporabe spektra v frekvenčnem pasu pod 700 MHz v sodelovanju z državami članicami. Po opravljenem pregledu mora Komisija poročati o svojih ugotovitvah Evropskemu parlamentu in Svetu, in sicer skupaj s predlogi za morebitne regulativne spremembe, ki bi npr. lahko spremenile bistvo ali obliko varoval ali njihovo trajanje. Ta določba sklepa je skladna s priporočili iz Lamyjevega poročila. Pregled uporabe spektra v frekvenčnem pasu pod 700 MHz, ki ga opravi Komisija, bi moral upoštevati načrtovani pregled za ta pas na svetovni konferenci o radiokomunikacijah ITU leta 2023.

2016/0027 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 18 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 19 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V večletnem programu politike radijskega spektra, vzpostavljenem s Sklepom št. 243/2012/EU 20 , sta Evropski parlament in Svet določila cilje zagotovitve vsaj 1 200 MHz primernega spektra za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v Uniji do leta 2015, podpore nadaljnjemu razvoju inovativnih avdiovizualnih medijskih storitev z zagotovitvijo zadostnega spektra za satelitsko in prizemno ponudbo takšnih storitev, če je potreba po tem jasno utemeljena, in zagotovitve zadostnega spektra za izdelavo programov in posebne dogodke.

(2)V strategiji za enotni digitalni trg 21 Komisija poudarja pomen frekvenčnega pasu 694–790 MHz („700 MHz“) za ponudbo širokopasovnih storitev na podeželju in potrebo po usklajeni sprostitvi navedenega frekvenčnega pasu ob hkratni zadovoljitvi posebnih potreb pri distribuciji avdiovizualnih medijskih storitev.

(3)Spekter v frekvenčnem pasu 470–790 MHz je pomembno sredstvo za stroškovno učinkovito vzpostavitev brezžičnih omrežij z univerzalno pokritostjo v zaprtih prostorih in na prostem. Ta spekter se trenutno v celotni Uniji uporablja za digitalno prizemno televizijo in brezžično avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke. Podpira razvoj medijev ter ustvarjalnih in kulturnih sektorjev, ki se znatno nanašajo na ta spekter za brezžično ponudbo vsebin za širše množice.

(4)Za regijo 1, ki vključuje Unijo, se s Pravilnikom o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze, sprejet na svetovni konferenci o radiokomunikacijah, dodeli 700-megaherčni frekvenčni pas radiodifuzijskim in mobilnim storitvam (razen aeronavtičnim mobilnim storitvam) na soprimarni osnovi ter frekvenčni pas 470–694 MHz („pod 700 MHz“) izključno radiodifuzijskim storitvam na soprimarni osnovi in brezžični avdioopremi za izdelavo programov in posebne dogodke na sekundarni osnovi.

(5)Zaradi hitro rastočega brezžičnega širokopasovnega prometa so napredne brezžične omrežne zmogljivosti nujno potrebne. Spekter v 700-megaherčnem frekvenčnem pasu omogoča dodatno zmogljivost in univerzalno pokritost, zlasti za ekonomsko zahtevna podeželska in odročna območja, uporabo v zaprtih prostorih in širok nabor strojnih komunikacij. Pri tem bi skladni ukrepi za visokokakovostno prizemno brezžično pokritost v Uniji, ki temeljijo na najboljših nacionalnih praksah za licenčne obveznosti ponudnikov, morali biti usmerjeni k doseganju cilja iz programa politike radijskega spektra, da bi vsi državljani imeli dostop do širokopasovnih hitrosti najmanj 30 Mb/s do leta 2020. Na ta način bodo ukrepi spodbujali inovativne digitalne storitve in prinašali dolgoročne družbeno-ekonomske koristi.

(6)Delitev spektra znotraj skupnega frekvenčnega pasu z dvosmerno brezžično širokopasovno uporabo (navzgornja in navzdolnja povezava) na eni strani in enosmerno televizijsko radiodifuzijo ali brezžično avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke na drugi strani, je tehnično težavna. To pomeni, da bi sprememba namena 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za dvosmerne prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve odtegnila digitalni prizemni televiziji in uporabnikom brezžične avdioopreme za izdelavo programov in posebne dogodke del njihovega spektra. Zato sektorja digitalne prizemne televizije ter izdelave programov in posebnih dogodkov potrebujeta dolgoročno regulativno predvidljivost pri razpoložljivosti zadostnega spektra, da lahko varujeta vzdržno ponudbo in razvoj storitev, zlasti brezplačne kodirane televizije. Na nacionalni ravni in ravni Unije bi lahko bili potrebni ukrepi za zagotovitev dodatnega spektra za brezžično avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke zunaj frekvenčnega pasu 470–790 MHz.

(7)V poročilu Komisiji („Lamyjevo poročilo“) 22 Pascal Lamy, predsedujoči visoki skupini za uporabo frekvenčnega pasu 470–790 MHz, priporoča, da se 700-megaherčni frekvenčni pas da na razpolago brezžičnim širokopasovnim storitvam do leta 2020 (+/– dve leti). To bi pripomoglo doseči cilj dolgoročne regulativne predvidljivosti za digitalno prizemno televizijo pri dostopu do frekvenčnega pasu pod 700 MHz do leta 2030, čeprav bi to bilo treba pregledati do leta 2025. Lamy v poročilu priporoča tudi nacionalno prožnost pri uporabi spektra frekvenčnega pasu pod 700 MHz, ki je omejen na način „samo navzdolnja povezava“. Način „samo navzdolnja povezava“ je omejitev za vse prenose v brezžičnem sistemu, neodvisno od tehnologije, na enosmerni prenos od osrednjih infrastrukturnih postaj, kot so televizijski oddajni stolpi ali mobilne bazne postaje, do prenosnih ali mobilnih terminalov, kot so televizorji ali mobilni telefoni.

(8)Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra v mnenju o dolgoročni strategiji za prihodnjo uporabo frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji priporoča sprejetje usklajenega pristopa za celotno Unijo, da se 700-megaherčni frekvenčni pas da na razpolago za učinkovito uporabo za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve do konca leta 2020. Hkrati bi se zagotovila dolgoročna razpoložljivost frekvenčnega pasu pod 700 MHz do leta 2030 za ponudbo avdiovizualnih medijskih storitev samo navzdol. Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra zlasti priporoča uvedbo prožnosti, tako da se lahko frekvenčni pas pod 700 MHz uporablja tudi za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve samo navzdol.

(9)Ker so nekatere države članice že začele ali dokončale nacionalni postopek za odobritev uporabe 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za dvosmerne prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, bi morala Unija sprejeti takojšnje ukrepe zoper drobitev enotnega trga. Potreben je usklajen pristop k prihodnji uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz, ki bi moral zagotoviti tudi regulativno predvidljivost, uravnotežiti raznovrstnost držav članic s cilji enotnega trga in spodbujati skladno stališče Unije na mednarodni ravni. Pri tem bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pravočasno spremenijo namen 700-megaherčnega frekvenčnega pasu v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.

(10)Uporaba 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za druge aplikacije v državah zunaj Unije, kot dopuščajo mednarodni sporazumi, ali na delih nacionalnega ozemlja zunaj dejanskega nadzora organov države članice, lahko omeji uporabo pasu za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v nekaterih državah članicah. To bi jih odvrnilo od skupnega časovnega načrta, določenega na ravni Unije. Zadevne države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za čim manjše trajanje in geografski obseg navedenih omejitev ter po potrebi poiskati pomoč Unije v skladu s členom 10(2) programa politike radijskega spektra. V skladu s členom 6(2) in členom 7 bi o takšnih omejitvah morale tudi obvestiti Komisijo, informacije pa bi bilo treba objaviti v skladu s členom 5 Odločbe št. 676/2002/ES 23 .

(11)Za uporabo 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve bi moral čim prej veljati prožen režim odobritev. Ta bi moral vključevati možnost imetnikov pravic do uporabe spektra, da tržijo in dajo v zakup svoje obstoječe pravice pri uporabi členov 9, 9a in 9b Direktive 2002/21/ES 24 .

(12)V skladu s členoma 9 in 9a Direktive 2002/21/ES bi morale države članice po možnosti uporabiti prožen pristop in lahko dopustijo uvedbo alternativnih uporab za samo navzdolnjo povezavo, kot so prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v frekvenčnem pasu pod 700 MHz, in sicer v skladu z nacionalnimi potrebami po distribuciji avdiovizualnih medijskih storitev za širše množice. Države članice bi morale, kadar za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve pri samo navzdolnji povezavi dopustijo uporabo znotraj frekvenčnega pasu pod 700 MHz, zagotoviti, da takšna uporaba ne vpliva na uporabo pasu pod 700 MHz za digitalno prizemno radiodifuzijo v sosednjih državah članicah, kot je določeno v sporazumu z regionalne radiokomunikacijske konference iz leta 2006 25 .

(13)V vsakem primeru bo bilo treba uporabo spektra v frekvenčnem pasu 470–694 MHz na ravni Unije ponovno oceniti najpozneje leta 2025. Takšna ocena bi morala upoštevati načrtovani pregled tega frekvenčnega pasu na svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2023. Spremembe v uporabi frekvenčnega pasu pod 700 MHz bi morale upoštevati tehnološki razvoj, vedenje potrošnikov, pomembnost nepretrgane ponudbe brezplačnih televizijskih 26 storitev ter družbene, ekonomske in kulturne cilje splošnega interesa. Pri tem so potrebne študije o tehničnih in regulativnih pogojih za soobstoj dosedanjih in novih uporab spektra v frekvenčnem pasu pod 700 MHz. Te bi zagotovile skladnost med pristopi različnih držav članic k prožni in učinkoviti uporabi spektra ter bi omogočile tehnične harmonizacijske ukrepe za uporabo in soobstoj tega pasu. Takšne študije in ukrepi se lahko razvijejo na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES.

(14)Države članice bi morale sprejeti skladne nacionalne časovne načrte za lažjo uporabo 700-megaherčnega frekvenčnega pasu za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve ob hkratnem zagotavljanju nepretrganosti televizijskih radiodifuzijskih storitev, ki bodo sprostile pas. Ko države članice sprejmejo časovne načrte, bi morale o tem pregledno obvestiti celotno Unijo. Časovni načrti bi morali zajemati dejavnosti in časovne okvire za spremembo frekvenc, tehnični razvoj omrežja in opreme za končnega uporabnika, soobstoj radijske in neradijske opreme, dosedanje in nove režime odobritve ter informacije o možnostih nadomestila za stroške prenosa, če nastanejo, da se med drugim preprečijo stroški za končnega uporabnika. Kadar države članice nameravajo ohraniti digitalno prizemno televizijo, bi pri časovnih načrtih bilo treba še posebej upoštevati olajšanje nadgradnje radiodifuzijske opreme s tehnologijami, ki so učinkovitejše z vidika spektra, kot so napredni video formati (npr. HEVC) ali signalne prenosne tehnologije (npr. DVB-T2).

(15)Področje uporabe in mehanizem morebitnih nadomestil za dokončanje prehoda pri uporabi spektra v frekvenčnem pasu 470–790 MHz bi bilo treba analizirati v skladu z zadevnimi nacionalnimi določbami iz člena 14 Direktive 2002/20/ES 27 , pri čemer morajo biti skladna z določbami členov 107 in 108 PDEU.

(16)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja tega sklepa, tj. zagotoviti usklajen prehod pri uporabi spektra v frekvenčnem pasu 470–790 MHz v Uniji glede na skupne cilje, ki se lahko zato zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

(1)Države članice do 30. junija 2020 omogočijo uporabo frekvenčnega pasu 694–790 MHz za prizemne sisteme, ki so zmožni zagotavljati brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve samo pod harmoniziranimi tehničnimi pogoji, ki jih na podlagi člena 4 Odločbe 676/2002/ES oblikuje Komisija. Po potrebi države članice izvedejo postopek odobritve ali spremenijo zadevne obstoječe pravice do uporabe spektra v skladu z Direktivo 2002/20/ES, da se omogoči navedena uporaba.

(2)Da se omogoči uporaba frekvenčnega pasu 694–790 MHz v skladu z odstavkom 1, države članice do 31. decembra 2017 sklenejo vse potrebne čezmejne sporazume o uskladitvi frekvenc v Uniji.

(3)Države članice ne bi smele biti zavezane k obveznostim iz odstavkov 1 in 2 na geografskih območjih, kjer uskladitev frekvence z državami, ki niso članice Unije, ni rešena, dokler države članice storijo vse, kar lahko, za čim manjše trajanje in geografski obseg takšne nerešene uskladitve ter Komisiji letno poročajo o rezultatih, dokler niso rešena odprta vprašanja uskladitve. Ta odstavek se uporablja tudi za težave pri uskladitvi spektra v Republiki Ciper, ki nastanejo zaradi tega, ker vlada Cipra ne more uspešno nadzirati dela svojega ozemlja.

Člen 2

Do 30. junija 2022 države članice omogočijo prenos ali zakup pravic do uporabe spektra za elektronske komunikacijske storitve v frekvenčnem pasu 694–790 MHz.

Člen 3

Ko države članice odobrijo uporabo frekvenčnega pasu 694–790 MHz ali spremenijo obstoječe pravice do uporabe frekvenčnega pasu 694–790 MHz, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev visokokakovostne pokritosti svojega prebivalstva in ozemlja s hitrostmi vsaj 30 Mb/s, tako v zaprtih prostorih kot na prostem, po potrebi vključno z vnaprej določenimi nacionalnimi prednostnimi območji in vzdolž glavnih prizemnih prometnih poti. Takšni ukrepi lahko vključujejo pogoje, ki olajšajo ali spodbujajo delitev omrežne infrastrukture ali spektra v skladu z zakonodajo Unije.

V ta namen države članice ocenijo potrebe in se posvetujejo o njih, da določijo pogoje za pravice do uporabe frekvenc znotraj frekvenčnega pasu 694–790 MHz.

Člen 4

(1)Države članice zagotovijo razpoložljivost frekvenčnega pasu 470–694 MHz ali delov pasu za prizemno ponudbo avdiovizualnih medijskih storitev širšim množicam, vključno z brezplačno televizijo, ter za uporabo za brezžično avdioopremo za izdelavo programov in posebne dogodke na podlagi nacionalnih radiodifuzijskih potreb. Države članice zagotovijo, da katera koli druga uporaba frekvenčnega pasu 470–694 MHz na njihovem ozemlju ne povzroči škodljive interference s ponudbo prizemnih avdiovizualnih medijskih storitev v sosednji državi članici.

(2)Če države članice odobrijo uporabo spektra v frekvenčnem pasu 470–694 MHz za prizemne sisteme, zmožne zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev, ki niso televizijska radiodifuzijska omrežja, se takšna uporaba omeji na samo navzdolnjo povezavo. Takšna uporaba ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in zakonodaje Unije.

Člen 5

Do 30. junija 2017 države članice sprejmejo in objavijo nacionalne načrte in časovnice („nacionalne časovne načrte“) za izpolnitev svojih obveznosti iz členov 1 in 4 tega sklepa.

Da se zagotovi, da je uporaba frekvenčnega pasu 694–790 MHz v skladu z odstavkom 1 člena 1, države članice v svoje nacionalne časovne načrte po potrebi dodajo informacije o ukrepih za omejitev učinka prihodnjega postopka prehoda na javnost in uporabnike brezžične avdioopreme za izdelavo programov in posebne dogodke ter za spodbujanje pravočasne razpoložljivosti interoperabilnega televizijskega radiodifuzijskega omrežja in sprejemnikov na notranjem trgu.

Člen 6

Do 1. januarja 2025 Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi oceno ter poroča Svetu in Parlamentu o razvoju uporabe frekvenčnega pasu 470–694 MHz ob upoštevanju družbenih, ekonomskih, kulturnih in tehnoloških vidikov, ki vplivajo na uporabo na podlagi členov 1 in 4. V poročilu se oceni, ali je v Uniji treba spremeniti uporabo frekvenčnega pasu 470–694 MHz ali katerega koli njegovega dela.

Člen 7

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

(1) 700-megaherčni pas v regiji 3 kot tudi pas 698–790 MHz v regiji 2 sta bila dodeljena mobilnim storitvam na soprimarni osnovi pred letom 2012.
(2) Dokument RSPG15-595 final, povezava: http://rspg-spectrum.eu/wp-content/uploads/2013/05/RSPG15-595_final-RSPG_opinion_UHF.pdf .
(3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).
(4) Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (direktiva o odobritvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21).
(5) Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (odločba o radijskem spektru) (UL L 108, 24.4.2002, str. 1).
(6) Evropska konferenca poštnih in telekomunikacijskih uprav.
(7) Sklep Komisije 2010/267/EU z dne 6. maja 2010 o usklajenih tehničnih pogojih za uporabo frekvenčnega pasu 790–862 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Evropski uniji zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (UL L 117/95, 11.5.2010).
(8) Povezava: http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/news/report-results-work-high-level-group-future-use-uhf-band .
(9) Povezava: https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/PublicConsultationLamyReport2014 .
(10) Dokument RSPG13-524 rev1, povezava: https://circabc.europa.eu/d/a/workspace/SpacesStore/614d3daf-76a0-402d-8133-77d2d3dd2518/RSPG13-524 %20rev1 %20Report_700MHz_reallocation_REV.pdf .
(11) Povezava: http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/cia_2015_en.htm#cnect
(12) Prenos samo od omrežne infrastrukture do sprejemnih terminalov, kot so televizorji ali tablični računalniki.
(13) Komisija je v več odločitvah odobrila državno pomoč za omejitev učinka na potrošnike in uporabnike avdioopreme za izdelavo programov in posebne dogodke. Glej med drugim N622/03, Sklad za digitalizacijo („Digitalisierungsfonds“) – Avstrija, UL C 228, 17.9.2005; C25/04, Uvedba digitalne prizemne televizije (DVB-T) v Berlin-Brandenburgu – Nemčija, UL L 200, 22.7.2006; C 24/04, Digitalna prizemna televizija na Švedskem, UL L 112, 30.4.2007; C52/05, Digitalni sprejemniki v Italiji, UL L 147, 8.6.2007; N270/06, Subvencije za digitalne sprejemnike pri API – Italija, UL C 80, 13.4.2007; N107/07, Subvencije za IdTV – Italija, UL C 246, 20.10.2007; C34/06, Uvedba digitalne prizemne televizije (DVB-T) v Severnem Porenju - Vestfaliji, UL L 236, 3.9.2008; SA.28685, Vzpostavitev digitalne televizije v Kantabriji – Španija, UL C 119, 24.4.2012; N671b/2009, — Podpora prehodu na digitalno radiodifuzijo na Slovaškem, UL C 39, 8.2.2011.
(14) Državna pomoč C 25/2004, DVB-T Berlin Brandenburg; Državna pomoč C 52/2005, Digitalni sprejemniki; januarja 2016 predviden sklep Komisije v zvezi z državno pomočjo SA.32619, ki jo je priglasila Kraljevina Španija zaradi nadomestila za sprostitev digitalne dividende.
(15) Sodišče, zadeva C-222/04 z dne 10. januarja 2006, Cassa di Risparmio di Firenze, točka 131; Sodišče, zadeva C-126/01 z dne 20. novembra 2003, GEMO SA, točka 28; Sodišče, zadeva C-53/00 z dne 22. novembra 2001, Ferring SA, točke 19 in dalje; Sodišče, zadeva C-143/99 z dne 8. novembra 2001, Adria-Wien Pipeline, točka 38; Sodišče, zadeva C-310/99, Italijanska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti, točka 251; Sodišče, zadeva T-109/01 z dne 14. januarja 2004, Fleuren Compost BV proti Komisiji Evropskih skupnosti, točka 54; Sodišče, zadeva C-251/97 z dne 5. oktobra 1999, Francoska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti, točka 40; Splošne sodišče, zadeva T-177/07 z dne 15. junija 2010, Mediaset proti Evropski komisiji; Sodišče, zadeva C-403/10 P z dne 28. julija 2011, Mediaset proti Evropski komisiji; Splošno sodišče, zadeva T-21/06 z dne 6. oktobra 2009, Zvezna republika Nemčija proti Komisiji Evropskih skupnosti v zvezi z DVB-T – Berlin/Brandeburg; Splošno sodišče zadeve T-461/13 Kraljevina Španija proti Evropski komisiji, T-462/13 Baskija in Itelazpi proti Evropski komisiji, T-463/13 in T-464/13  Galicija proti Evropski komisiji in Retegal proti Evropski komisiji, T-465/13  Katalonija in CCTI proti Evropski komisiji, T-487/13  Navarra proti Evropski komisiji in T-541/13  Abertis Telecom in Retevisión proti Evropski komisiji.
(16) Ti roki so v skladu s poročilom Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra, mnenjem Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra in Lamyjevem poročilom.
(17) Prim. člen 6(8).
(18) UL C , , str. .
(19) UL C , , str. .
(20) Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).
(21) Glej http://ec.europa.eu/priorities/digital-single-market/index_en.htm .
(22) Lamyjevo poročilo je na voljo na: https://ec.europa.eu/digital-agenda/en/news/report-results-work-high-level-group-future-use-uhf-band .
(23) Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o regulativnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (UL L 108, 24.4.2002, str. 1).
(24) Direktiva št. 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).
(25) Regionalna radiokomunikacijska konferenca iz leta 2006 o načrtovanju digitalnih prizemnih radiodifuzijskih storitev v delih regij 1 in 3 v frekvenčnih pasovih 174–230 MHz in 470–862 MHz (RRC-06) v Ženevi.
(26) V smislu Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah).
(27) Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (direktiva o odobritvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21).