9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 50/38

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kazahstanu, vključno z resolucijami z dne 18. aprila 2013 (1), 15. marca 2012 (2), 22. novembra 2012 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Kazahstanom in EU (3), 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za Srednjo Azijo (4) in z dne 17. septembra 2009 o primeru Jevgenija Žovtisa v Kazahstanu (5),

—

ob upoštevanju pripomb podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini po podpisu sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Kazahstanom in EU dne 21. decembra 2015,

—

ob upoštevanju sedmega kroga letnega dialoga o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom v Astani dne 26. novembra 2015,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2015 o strategiji EU za Srednjo Azijo,

—

ob upoštevanju četrtega poročila o napredku z dne 13. januarja 2015 o izvajanju strategije EU za Srednjo Azijo, sprejete leta 2007,

—

ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o pravici do svobode miroljubnega združevanja in zbiranja Maine Kiai po njeni misiji v Kazahstan, predstavljenega 16. junija 2015,

—

ob upoštevanju sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, podpisanega 21. decembra 2015,

—

ob upoštevanju člena 19. Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju člena 20 kazahstanske ustave,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker sta 21. decembra 2015 Evropska unija in Kazahstan podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki naj bi zagotovil širok okvir za okrepljen politični dialog in sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev ter na številnih drugih področjih; ker so v tem sporazumu močno poudarjeni demokracija in pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine ter trajnostni razvoj in sodelovanje s civilno družbo;

B.

ker je Kazahstan pomemben mednarodni akter ter ima pomembno vlogo pri političnem in družbeno-gospodarskem razvoju in varnostnih razmerah vse regije; ker ima pozitivno vlogo v Srednji Aziji in si prizadeva za vzpostavitev dobrososedskih odnosov s sosednjimi državami, nadaljevanje regionalnega sodelovanja ter mirno reševanje dvostranskih vprašanj; ker si EU močno prizadeva za okrepitev političnega, gospodarskega in varnostnega sodelovanja v srednjeazijski regiji na podlagi močnega, odprtega in strateškega odnosa med EU in Kazahstanom;

C.

ker bodo omenjeni sporazum morali ratificirati parlamenti vseh 28 držav članic in Evropski parlament; ker bo ta sporazum ne le okrepil politični dialog med EU in Kazahstanom in pomagal spodbujati vzajemno trgovino in naložbe, temveč tudi daje velik poudarek mednarodnim obveznostim; ker je mogoče priznati, da je med pogajanji o sporazumu prišlo do napredka na področju angažiranosti civilne družbe, in sicer z ukrepi, sprejetimi za vključitev civilne družbe v oblikovanje javnih politik;

D.

ker so se splošne razmere glede svobode izražanja v zadnjih letih močno poslabšale; ker so kazahstanske oblasti decembra 2015 pridržale novinarja in lastnika spletnega novičarskega mesta Nakanune.kz Guzala Bajdalinova v povezavi s kazensko zadevo na podlagi obtožb o „namerni objavi lažnih informacij“; ker so bili po njegovi aretaciji izraženi pomisleki o nadlegovanju neodvisnih medijev v Kazahstanu; ker je 29. februarja 2016 sodišče oprostilo novinarko Julijo Kozlovo, ki piše za Nakanune.kz;

E.

ker poteka kazenska preiskava zoper predsednika kazahstanskega novinarskega društva in novinarskega sindikata Sejtkazija Matajeva, ki je obtožen poneverbe več milijonov kazahstanskih tengov javnih sredstev; ker sta bila 22. februarja 2016 pridržana Sejtkazi Matajev, ki obtožbe zanika, in njegov sin Aset Matajev, direktor neodvisne novinarske agencije KazTag, ker je bil slednji po zaslišanju izpuščen na prostost;

F.

ker je 22. januarja 2016 sodišče obsodilo blogerja Ermeka Narimbajeva in Serikžana Mambetalina, ki sta bila oktobra 2015 aretirana zaradi obtožb, da naj bi „pozivala k nacionalnemu razdoru“, in obsojena prvi na tri, drugi pa ne dve leti zapora; ker je bloger Bolatbek Bljalov v omejenem hišnem priporu;

G.

ker so kazahstanske oblasti zaprle neodvisne in opozicijske medijske hiše, vključno z Asanti Times, Pravdivaja ter revijama ADAM bol in ADAM; ker so kazahstanske oblasti proti koncu leta 2012 tožile neodvisne in opozicijske medijske hiše, predvsem časopisa Golos Respubliki (Glas republike) in Vzgljad (Ppogled), njihove pridružene časopise in spletišča ter spletna televizijska portala K+ in Stan.TV;

H.

ker je oktobra 2014 sodišče v Almatiju agenciji Havas Worldwide Kazakhstan naložilo globo v višini 34 milijonov kazahstanskih tengov;

I.

ker je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice pomembno orodje za financiranje, namenjeno podpori organizacij civilne družbe in demokratizaciji tako te države kot regije;

J.

po podatkih Mednarodnega združenja gejev in lezbijk se osebe LGBTI v Kazahstanu soočajo s pravnimi težavami in diskriminacijo, s katerimi se drugi državljani ne; ker je v Kazahstanu spolno občevanje z osebo istega spola sicer zakonito, vendar istospolni pari in gospodinjstva, ki jih vodijo, niso upravičeni do enakega pravnega varstva kot heteroseksualni pari;

K.

ker bodo 20. marca 2016 v Kazahstanu predčasne parlamentarne volitve, pred katerimi je treba dati zagotovila glede svobode izražanja v družbi ter preproste in pregledne registracije političnih strank, da bodo volitve veljale za svobodne in poštene; ker so po končnem poročilu misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za opazovanje volitev z dne 3. aprila 2012 volitve leta 2012 zaznamovale „znatne nepravilnosti“ (6);

L.

ker so 1. januarja 2015 začeli veljati nov kazenski zakonik, nov zakonik upravnih kaznivih dejanj in nov zakonik o kazenskem postopku;

M.

ker je Kazahstan na indeksu svobode tiska za leto 2015, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, med 180 državami uvrščen na 160. mesto;

N.

ker je EU dosledno sodelovala s Kazahstanom na njegovi poti k pridružitvi Svetovni trgovinski organizaciji, kar je zdaj privedlo do zaključka pogajanj o pristopu; ker je pomembno, da Kazahstan spoštuje načelo pravne države in svoje mednarodne zaveze ter mednarodnim podjetjem, ki delujejo v državi, zagotovi pravno varnost in zaščito naložb;

O.

ker se razvojno sodelovanje s Kazahstanom osredotoča na krepitev zmogljivosti regionalnih in lokalnih organov, podporo reformam pravosodja in povečanje zmogljivosti javnega sektorja za izvedbo socialnih in gospodarskih reform;

1.

poudarja pomen odnosov med EU in Kazahstanom ter krepitve gospodarskega in političnega sodelovanja na vseh področjih in da EU zelo zanimajo trajni odnosi s Kazahstanom na področju političnega in gospodarskega sodelovanja;

2.

izraža zaskrbljenost zaradi ozračja v tej državi na področju medijev in svobode govora; je zelo zaskrbljen zaradi pritiska na neodvisne medije in morebitnih negativnih posledic novega osnutka zakonodaje o financiranju organizacij civilne družbe; poudarja, da je svoboda govora za neodvisne medije, blogerje in posamezne državljane univerzalna vrednota, ki se ne sme zapraviti;

3.

obžaluje, da prihaja do vsesplošnega blokiranja novic, družbenih medijev in drugih spletnih strani z utemeljitvijo, da prikazujejo nezakonite vsebine, in kazahstanske oblasti poziva, naj zagotovijo, da bodo vsi ukrepi za omejitev dostopa do spletnih virov zakonsko utemeljeni; je zaskrbljen zaradi spremembe zakona o obveščanju iz leta 2014;

4.

je resno zaskrbljen zaradi nespoštovanja in kršitev pravic zapornikov v kazahstanskem zaporniškem sistemu; je zaskrbljen zaradi fizičnega in duševnega zdravja Vladimira Kozlova, Vadima Kuramšina (prejemnika mednarodne nagrade človekovih pravic Ludovica Trarieuxa leta 2013) in Arona Atabeka, katerih obsodba je bila politično motivirana, in zahteva, naj se jim nemudoma zagotovijo dostop do zdravstvene nege in redni obiski, med drugim družinskih članov, pravnih zastopnikov in predstavnikov organizacij za človekove pravice in pravice zapornikov;

5.

priznava program v 100 korakih kot poskus za izvedbo nujnih reform v državi; poziva Kazahstan, naj začne izvajati nacionalni mehanizem za preprečevanje mučenja in odprto razpravo o novem kazenskem zakoniku in zakoniku o kazenskem postopku;

6.

poudarja, da morajo tesnejši politični in gospodarski odnosi z EU, predvideni z nedavno podpisanim sporazumom o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, temeljiti na skupnih vrednotah, in da je zanje potrebno ustrezno dejavno in konkretno udejstvovanje Kazahstana v izvajanju političnih in demokratičnih reform, ki izvirajo iz njegovih mednarodnih obveznosti in zavez;

7.

pozdravlja, da so od zadnjega dialoga o človekovih pravicah iz zapora izpustili številne zagovornike človekovih in delavskih pravic;

8.

poudarja, da zakonitega boja proti terorizmu in ekstremizmu ne bi smeli uporabljati kot opravičilo za prepovedovanje opozicijske dejavnosti, preprečevanje svobode izražanja ali oviranje neodvisnosti sodstva;

9.

poziva k pregledu členov kazenskega zakonika, ki bi jih lahko uporabili za inkriminacijo zakonitega ravnanja, zaščitenega s pravom človekovih pravic, zlasti člena 174 o podžiganju socialnega, nacionalnega, klanskega, rasnega, razrednega ali verskega nesoglasja;

10.

poziva kazahstanske oblasti, naj razveljavijo obsodbe blogerjev, med drugim Ermeka Narimbajeva, Serikžana Mambetalina in Bolatbeka Bljalova; poziva k izpustitvi Guzala Bajdalinova; poziva, naj prenehajo z nadlegovanjem Sejtkazja and Aseta Matajeva; v zvezi s tem poudarja, da bi morali biti primeri, v katerih so udeleženi novinarji, javni, in da med postopkom ne bi smelo prihajati do nadlegovanja;

11.

poziva k izpustitvi opozicijskega voditelja Vladimirja Kozlova, ki je trenutno zaprt pod strogimi pogoji, dokler ne bo opravljena neodvisna in nepristranska presoja njegovega primera;

12.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi zakona o nevladnih organizacijah, ki ogroža njihov obstoj in neodvisnost v tej državi; poziva kazahstanske oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo, da bodo vsi zagovorniki človekovih pravic in nevladne organizacije v Kazahstanu lahko opravljali svoje zakonite dejavnosti na področju človekovih pravic, brez bojazni pred povračilnimi ukrepi in brez omejitev;

13.

pozdravlja željo Kazahstana, da bi aktivno sodeloval kot posrednik/pospeševalec pri mednarodnih vprašanjih varnosti v širši regiji; kazahstanske oblasti poziva, naj spoštujejo mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele s podpisom mednarodnih aktov, vključno s tistimi, povezanimi s pravno državo in neodvisnim sodstvom;

14.

pozdravlja redne pogovore o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom in poudarja njihov pomen; poziva k okrepitvi pogovorov, da bi pripeljali do ustanovitve foruma, kjer bi se lahko ta vprašanja odkrito obravnavala; poudarja, da bi morali biti ti pogovori učinkoviti in usmerjeni k rezultatom;

15.

poziva EU, zlasti pa Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pobližje spremlja razvoj dogodkov v Kazahstanu, po potrebi rešuje vprašanja s kazahstanskimi oblastmi, jim ponudi pomoč in redno poroča Parlamentu; poziva delegacijo EU v Astani, naj ima še naprej dejavno vlogo pri spremljanju položaja in na vseh ustreznih dvostranskih srečanjih s kazahstanskimi oblastmi opozarja na vprašanje svobode govora;

16.

poziva kazahstanske oblasti, naj pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami v celoti izvajajo priporočila Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice in sprejmejo konkretne ukrepe za izvajanje priporočil posebne poročevalke OZN o svobodi mirnega zbiranja in združevanja; Kazahstan spominja, da želi kandidirati za nestalni sedež v varnostnem svetu OZN za obdobje 2017–2018;

17.

poziva kazahstanske oblasti, naj se zavežejo uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so bili nedavno sprejeti na mednarodni ravni;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, Svetu OZN za človekove pravice ter vladi in parlamentu Kazahstana.