EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.11.2016
COM(2016) 860 final
SPOROČILO KOMISIJE
Čista energija za vse Evropejce
1.Uvod
Energetska unija je ena od desetih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Namen Energetske unije je posodobiti gospodarstvo EU, zato je povezana z drugimi glavnimi pobudami, kot so enotni digitalni trg, unija kapitalskih trgov in naložbeni načrt za Evropo, da bi zagotovila ustvarjanje delovnih mest, rast in nove naložbe za Evropo.
Ta sveženj je priložnost za pospešitev tako prehoda na čisto energijo kot ustvarjanja rasti in delovnih mest. Ob dodatnih 177 milijardah evrov javnih in zasebnih naložb na leto od leta 2021 lahko s tem svežnjem v naslednjem desetletju dosežemo 1-odstotno rast bruto domačega proizvoda in ustvarimo 900 000 novih delovnih mest. To tudi pomeni, da bo ogljična intenzivnost v gospodarstvu EU v primerjavi s sedanjim stanjem do leta 2030 v povprečju nižja za 43 %, pri čemer bo uporaba električne energije iz obnovljivih virov predstavljala približno polovico mešanice virov električne energije v EU.
Slika 1: Posodobitev gospodarstva – vloga energetske unije in podnebnih ukrepov
Pariški sporazum je prvi tovrstni sporazum in njegova uresničitev brez sodelovanja Evropske unije ne bi bila mogoča. Danes smo ponovno prevzeli vodilno vlogo in dokazali, da lahko Evropska unija skupaj dosega rezultate. – Jean-Claude Juncker ob ratifikaciji pariškega sporazuma, 4. oktobra 2016
Energetski sektor je pomemben za evropsko gospodarstvo: cene električne energije vplivajo na konkurenčnost celotnega gospodarstva in v povprečju predstavljajo 6 % letnih izdatkov gospodinjstev. Zaposluje skoraj 2,2 milijona ljudi v 90 000 podjetjih po vsej Evropi, ki predstavljajo 2 % skupne dodane vrednosti. Podpira ga uspešna proizvodna industrija, ki zagotavlja ustrezno opremo in storitve ne le v Evropi, temveč po vsem svetu. Razvoj obnovljivih virov energije ter energetsko učinkovitih izdelkov in storitev je omogočil ustanavljanje novih podjetij po vsej Evropi, ta pa Evropejcem nudijo nova delovna mesta in rast. Učinki energetske unije na zaposlovanje znatno presegajo sektor za oskrbo z energijo. Tako je več kot milijon delavcev neposredno ali posredno zaposlenih v sektorjih energije iz obnovljivih virov in približno milijon v sektorju energijske učinkovitosti.
Energetska unija je pomembna spodbuda in prispevek EU za celovit prehoda na nizkooogljično gospodarstvo v svetovnem merilu. EU je lani decembra posredovala pri doseganju pariškega sporazuma, zaradi njene hitre ratifikacije pa je prvi sporazum o blažitvi podnebnih sprememb na svetovni ravni začel veljati prej kot v enem letu 4. novembra 2016. Pariški sporazum daje jasne in ambiciozne smernice za naložbe v nizkoogljične inovacije. Izvajanje ambicioznih pariških zavez glede podnebnih sprememb je sedaj prednostna naloga, ki je v veliki meri odvisna od uspešnosti prehoda na sistem čiste energije, saj sta dve tretjini emisij toplogrednih plinov posledica proizvodnje in porabe energije.
Prav tako je treba zagotoviti, da bo prehod na sistem čiste energije koristil vsem Evropejcem. Vsi odjemalci, pri tem ne smemo pozabiti na ranljive in energijsko revne skupine, se morajo počutiti vključene in občutiti koristi dostopa do varnejše, čiste in konkurenčne energije, kar je eden ključnih ciljev Evropske unije. Komisija je že predstavila okvirno strategijo za energetsko unijo, predloge zanesljivosti oskrbe s plinom, sistem EU za trgovanje z emisijami in s tem povezana pravila o porazdelitvi prizadevanj ter rabi zemljišč in gozdarstvu, pa tudi strategijo o mobilnosti z nizkimi emisijami.
Kot je bilo napovedano v delovnem programu Komisije za leto 2017, danes Komisija predstavlja regulativne predloge in olajševalne ukrepe za posodobitev gospodarstva in povečanje naložb v sektorje, ki so povezani s čisto energijo.
Regulativni predlogi in olajševalni ukrepi, ki so predstavljeni v svežnju, so namenjeni pospešitvi, preoblikovanju in utrditvi prehoda na čisto energijo v gospodarstvu EU, s čimer bi ustvarili več delovnih mest in pospešili rast v novih gospodarskih sektorjih ter razvoj poslovnih modelov.
Zakonodajni predlogi zajemajo energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, zasnovo trga električne energije, zanesljivost oskrbe in pravila za upravljanju energetske unije.
Predloženi sveženj naj bi izpolnil tri glavne cilje:
Umestitev energijske učinkovitosti na prvo mesto
Prevzem vodilne vloge v energiji iz obnovljivih virov v svetovnem merilu
Zagotavljanje poštene obravnave odjemalcev
Olajševalni ukrepi vključujejo pobude za pospeševanje inovacij na področju čiste energije in obnavljanje evropskih stavb ter ukrepe, ki bi: spodbujali javne in zasebne naložbe in kar najbolje izkoristili razpoložljivi proračun EU; podpirali pobude industrije, da bi spodbudili konkurenčnost; blažili družbene učinke prehoda na čisto energijo; vključili več akterjev, med drugimi na eni strani organe držav članic, lokalne in mestne organe, na drugi strani pa podjetja, socialne partnerje in vlagatelje; ter okrepili vodilno vlogo Evrope na področju tehnologij in storitev čiste energije, s katero bi pomagala tretjim državam doseči cilje svojih politik.
Ta sveženj bi bilo treba obravnavati v okviru utiranja poti EU v smeri pametnejšega upravljanja z energijo in čistejše energije za vse, s čimer bi izvajali pariški sporazum, spodbudili gospodarsko rast, naložbe in vodilni tehnološki položaj, ustvarili nove možnosti zaposlovanja in povečali blaginjo državljanov.
Da bi lahko dosegli energetske in podnebne cilje EU do leta 2030, so v obdobju od 2020–2030 potrebne vsakoletne naložbe v višini približno 379 milijard EUR: večinoma v energijsko učinkovitost, obnovljivih virov energije in infrastrukture. Podjetja v EU bi bila med glavnimi vlagatelji. Glede na to je veliko odvisno od zmožnosti podjetij EU za inovacije. EU vsako leto nameni 27 milijard EUR za javne in zasebne raziskave, razvoj in inovacije na področjih, povezanih z energetsko unijo, zato ima dobre možnosti, da bo ta prehod spremenila v konkretne priložnosti za industrijo in gospodarstvo.
Zahvaljujoč politikam, ki jih je danes predlagala Komisija, bi se lahko industrijska proizvodnja v gradbenem sektorju povečala do 5 %, v strojnem sektorju do 3,8 %, v železarskem in jeklarskem sektorju pa do 3,5 %, kar bi pomenilo 700 000 dodatnih delovnih mest v gradbeništvu, 230 000 v inženiringu in 27 000 v železarstvu ter jeklarstvu.
2.Umestitev energijske učinkovitosti na prvo mesto
Energijska učinkovitost spada med najbolj dostopne vire energije. S postavitvijo energijske učinkovitosti na prvo mesto se upošteva dejstvo, da je najcenejši in najčistejši vir energije tista energija, ki je ni treba proizvajati ali uporabljati. To pomeni, da je treba zagotoviti, da se energijska učinkovitost upošteva v celotnem energijskem sistemu: tj. z aktivnim obvladovanjem povpraševanja, tako da se optimizira potrošnja energije, znižajo stroški za odjemalce in odvisnost od uvoza, pri tem pa se naložbe v energijsko učinkovito infrastrukturo obravnavajo kot stroškovno učinkovita pot k nizkoogljičnemu in krožnemu gospodarstvu. To bo omogočilo s trga umakniti presežno zmogljivost, zlasti proizvodnjo fosilnih goriv.
Komisija je pregledala cilj povečanja energijske učinkovitosti EU, kakor je oktobra leta 2014 zahteval Evropski svet, in meni, da bi EU morala določiti cilj, zavezujoč na ravni EU, in sicer 30 % do leta 2030. Glede na to, da je bil leta 2014 sprejet cilj 27 %, bo to zvišanje predvidoma ustvarilo do 70 milijard EUR višji bruto domači proizvod, 400 000 novih delovnih mest in še nižje stroške uvoza fosilnih goriv za EU. Zvišani cilj bo pripomogel tudi k doseganju ciljev EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in obnovljivih virov energije.
Komisija predlaga, da bi trenutni rok obveznosti glede prihrankov energije iz direktive o energijski učinkovitosti podaljšali do leta 2020, ki od dobaviteljev in distributerjev energije zahteva letni 1,5-odstotni prihranek energije. Ta ukrep je pokazal prve rezultate z večjim zanimanjem zasebnih vlagateljev in s pojavom novih akterjev na trgu, kot so ponudniki energetskih storitev, vključno s povezovalci, zato bi moral v tej smeri spodbujati tudi po letu 2020. Nova zasnova trga električne energije bo dodatno ustvarjala konkurenčne pogoje za sodelovanje na strani povpraševanja na trgu.
Stavbe predstavljajo 40 % celotne porabe energije in približno 75 % teh stavb je energijsko neučinkovitih. Stavbe so premalo energijsko učinkovite zaradi pomanjkanja naložb in številnih ovir. Medtem ko se stavbe redno vzdržujejo ali izboljšujejo, se naložbe v varčevanje z energijo zanemarjajo zaradi konkurence za omejen kapital, pomanjkanja zanesljivih informacij, usposobljenih delavcev ali zaradi dvomov glede prednosti takšnih naložb. Trenutno je vsako leto obnovljen približno 1 % stavb, zato bi trajalo sto let, da bi bil posodobljen celotni stavbni fond, ki bi dosegel skoraj nično porabo energije. Stavbe na osnovi čiste energije služijo večjemu namenu kot samo varčevanju z energijo: povečajo udobje doma in kakovost življenja, omogočajo integracijo obnovljivih virov energije, sistemov za shranjevanje in digitalnih tehnologij ter omogočajo povezovanje stavb s prometnim sistemom. Naložbe v stavbni fond, ki uporablja čisto energijo, lahko spodbudijo prehod na nizkoogljično gospodarstvo.
Rast naložb v javne stavbe, kot so bolnišnice, šole in pisarne, je odvisna tudi od dostopnosti zasebnih finančnih podjetij in zasebnih podjetij za energetske storitve, ki nudijo inovativne mehanizme, kot je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije. Varčevanje z energijo lahko pozitivno vpliva na javne proračune, saj se vsako leto porabi milijarda evrov za energijo v takih javnih stavbah. Vendar morajo biti pravila za naložbe javnega sektorja in za statistično obdelavo sredstev za obnovo pregledna in jasna, da bi olajšala naložbe iz javnih sredstev v energijsko učinkovitost. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami proučuje vpliv pravil javnega računovodstva na trg za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in bo svoje smernice za statistično obravnavo takih partnerstev dopolnila do sredine pomladi leta 2017.
Sprememba direktive o energijski učinkovitosti stavb bo povečala delež obnov z uvajanjem določb o dolgoročnih strategijah obnove stavb z namenom razogličenja stavbnega fonda do sredine stoletja. Predlog bo tudi izboljšal informacije za nosilce projektov in vlagatelje, tako da bo uvedel obvezne energijske izkaznice, s čimer bo zagotovil dostopnost informacij o operativni porabi energije v javnih stavbah in povezal delež javne podpore z doseženo količino privarčevane energije. Komisija s predlogom poziva države članice, naj več vlagajo tudi v energijsko revna območja, saj je energijska učinkovitost eden najboljših načinov za reševanje glavnih vzrokov energijske revščine.
Da bi direktiva o energijski učinkovitosti stavb spodbudila izvajanje strategije EU za mobilnost z nizkimi emisijami in večjo porabo elektrike v prometu, bo zahtevala namestitev električnih polnilnih mest. Pri obstoječih stavbah bo ta določba od leta 2025 veljala samo za poslovne stavbe, ki imajo več kot 10 parkirnih mest. Pri novih stavbah ali stavbah, v katerih se bo izvajala temeljita obnova, bo določba veljala za stanovanjske stavbe z več kot 10 parkirnimi mesti, ki bodo morale imeti položene kable, in za poslovne stavbe z več kot 10 parkirnimi mesti, ki bodo morale namestiti polnilna mesta. Predpis ne bo veljal za MSP in javne organe, za slednje zato, ker njihove obveznosti že ureja direktiva o alternativnih gorivih, ki določa, da morajo biti polnilna mesta javno dostopna. Ta sveženj vsebuje tudi strategijo uvajanja EU za kooperativne inteligentne prometne sisteme, da bi se povečala učinkovitost prometa in spodbudil razvoj rešitev za digitalno mobilnost.
Komisija želi dodatno spodbuditi obnovo stavb in podpreti prehod na stavbni fond, ki uporablja čisto energijo, zato bo sprožila evropsko pobudo za stavbe (Priloga I) z vodilom »pametno financiranje pametnih stavb«. Ta nova pobuda lahko v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in državami članicami do leta 2020 sprosti dodatnih 10 milijard evrov zasebnih in javnih sredstev za energijsko učinkovitost stavb in uporabo obnovljivih virov energije v stavbah, pomaga pri razvoju obsežnih sklopov projektov, zanimivih za banke, in vzpostavi platformo za energijsko učinkovitost v vsaki državi članici. Cilj pobude je tudi vzpostaviti zaupanje v trg stavb na osnovi čiste energije, tako da bi bili vlagateljem in drugim deležnikom na voljo podatki o tehnični in finančni uspešnosti več kot 7.000 evropskih projektov za večjo energijsko učinkovitost v industriji in stavbah, prav tako bi sporazumno sodelovali s finančnim sektorjem pri odkupu vrednostnih papirjev za naložbe v stavbena osnovi čiste energije, s čimer bi bil zagotovljen bolj ciljni in standardiziran trg za financiranje takih projektov. Tako se bodo znatno izboljšali življenjski in delovni pogoji, podnebje, prihranek pri energiji bo večji pa tudi število prostih delovnih mest in naložb se bo povečalo. Evropska pobuda za stavbe pomaga evropskemu gradbenemu sektorju, ki se sooča z gospodarskimi in družbenimi izzivi. Energijska učinkovitost stavb je lahko eno od gonil posodobitve sektorja in njegove delovne sile.
Energetsko intenzivne panoge (npr. jeklarska in avtomobilska) si bodo morale še naprej prizadevati za večjo energijsko učinkovitost. Take naložbe se običajno splačajo zaradi manjših stroškov energije. Novi sektorji, kot je obrambni sektor, imajo (za zdaj še neizkoriščene) možnosti na področju energijske učinkovitosti, zaradi česar bi nižji stroški neposredno pozitivno vplivali na javne proračune.
Okoljsko primerna zasnova in energijsko označevanje bosta še vedno imela pomembno vlogo pri oskrbi z energijo, zagotavljanju nižjih stroškov za odjemalce, varčevanju z viri in ustvarjanju poslovnih priložnosti za evropsko industrijo. Komisija se je po temeljitem razmisleku odločila, da bo okrepila osredotočenost politike na izdelke, ki z vidika energije in krožnega gospodarstva omogočajo najvišji prihranek.
Komisija bo sprejela sveženj, ki ga sestavlja delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 in več ukrepov za posamezne izdelke. Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo določa prednostne naloge Komisije za naslednja tri leta, med drugim pregled obstoječih ukrepov za posamezne izdelke, ki bi omogočil njihovo uskladitev s sodobnim tehnološkim razvojem, pa tudi proučitev novih izdelkov in možnosti njihove regulacije, s čimer bi izkoristili neizkoriščen potencial. Vsi ukrepi v delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo imajo možnosti za ustvarjanje več kot 600 TWh letnega prihranka primarne energije v letu 2030; kar je primerljivo z letno porabo primarne energije srednje velike države članice. Tako bomo zagotovili vodilno vlogo Evrope na področju standardov za energijsko učinkovitost izdelkov in dodatne koristi odjemalcev in podjetij na področju gospodarstva in okolja.
3.Prevzem vodilne vloge v energiji iz obnovljivih virov v svetovnem merilu
Sektor energije iz obnovljivih virov v Evropi je omogočil zaposlitev več kot 1 100 000 ljudem, prav tako ima Evropa še vedno vodilno mesto v vetrni energiji. 43 % vseh vetrnih turbin, nameščenih po vsem svetu, je proizvedlo nekaj pomembnih evropskih proizvajalcev. Ambiciozne politike EU so omogočile prihranke s sončno in vetrno tehnologijo. Zaradi tega so obnovljivi viri energije cenejši in lažje dostopni vsemu svetu. Čeprav je Evropa zaradi uvoženih izdelkov izgubila svoje vodilno mesto v proizvodnji sončnih panelov, večina dodane vrednosti nameščanja sončnih celic (> 85 %) še vedno ostaja v Evropi.
V Evropi so največji delodajalci v sektorju energije iz obnovljivih virov vetrna, fotovoltaična (FV) industrija in industrija trdne biomase. Vendar je fotovoltaična industrija izgubila nekaj delovnih mest: delež zaposlenih v fotovoltaičnem sektorju je leta 2014 znašal malo več kot tretjino deleža v letu 2011 zaradi manjše proizvodne sposobnosti v sektorju. Sektor vetrne energije je zajemal večinski delež delovnih mest na področju energije iz obnovljivih virov. V obdobju med letom 2005 in 2013 se je promet sektorja vetrne energije v Evropi povečal za osemkrat, prihodek v EU ocenjujejo na okoli 48 milijard EUR. V istem obdobju se je število delovnih mest v vetrni energiji v EU od leta 2005 do 2013 povečalo za petkrat; skupno število povezanih delovnih mest je leta 2014 znašalo 320 000. Komisija bo sodelovala tudi pri pobudah industrije, ki bi utrdile vodilno vlogo EU na področju obnovljivih virov energije ter čistih tehnologij na svetu.
Evropski svet si je zastavil cilj , da bo leta 2030 delež energije iz obnovljivih virov, porabljene v EU, znašal najmanj 27 %. Ta minimalni cilj je obvezujoč na ravni EU, vendar se ne bo prenesel v obvezujoče nacionalne cilje. Namesto tega bodo države članice zavezane k prispevanju prek celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so del predloga o upravljanju za skupno doseganje cilja EU. Medsebojni pritisk regionalnih posvetovanj o načrtih in možnosti, da bo tudi Komisija pripravljala priporočila, ter splošen politični okvir, določen v drugih zakonodajnih aktih v tem paketu, bi morala spodbuditi države članice da bi se močno zavzele za cilj in se ne bi samo neopravičeno okoriščale. Če bi Komisija ugotovila, da obstaja vrzel tako na stopnji pobude kot na stopnji izvajanja, posebno na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, lahko sprejme potrebne ukrepe, da prepreči ali zapolni takšno vrzel. Ciljno stopnjo bo v prihodnje primerjala z mednarodnimi zavezami EU.
Rast v sektorju energije iz obnovljivih virov bi morale spodbujati najbolj inovativne tehnologije, ki omogočajo znaten prihranek toplogrednih plinov. Po napovedih svetovnega trga so bile rešitve za energijo iz obnovljivih virov z dolgoročnimi cilji razogličenja v obdobju 2014–2035 ocenjeni na približno 6 800 milijard EUR z visokimi možnostmi za rast zlasti zunaj Evrope. V zadnjih letih so naložbe v sredstva za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov predstavljale več kot 85 % naložb v proizvodnjo, večinoma pri nižjih ravneh napetosti, pri čemer izstopa delež distribucijskih omrežij. Novi predlogi bi dodatno utrdili ta trend, na primer tako, da bi odstranili ovire za lastno proizvodnjo.
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov bo skupaj s predlogi za novo zasnovo trga električne energije določila nov regulativni okvir, ki omogoča enake konkurenčne pogoje za vse tehnologije, ne da bi bili pri tem ogroženi naši podnebni in energetski cilji. Elektrika bo igrala pomembno vlogo med prehodom na sistem čiste energije. Delež električne energije iz obnovljivih virov je ostro narasel na 29 % proizvodnje električne energije in bo dosegel približno polovico mešanice virov električne energije; to bodo večinoma spremenljivi viri, kot sta veter in sonce. Velik delež proizvodnje bo na distribucijski ravni povezan decentralizirano. Pravila trga morajo biti prilagojena, tako da bodo olajšala ta razvoj, upravljala z nihanji in zagotovila zanesljivo dobavo električne energije. Novi regulativni okvir bo tako zagotovil, da bo lahko sektor obnovljivih virov energije enakovredno dejaven na trgu električne energije, pa tudi da določbe z zvezi s trgom ne bodo zapostavljale sektorja obnovljivih virov energije.
Veleprodajni trgi se morajo dodatno razviti in, kar je posebno pomembno, ustvariti ustrezna pravila, ki omogočajo kratkotrajno trgovanje, da predpisi ne bi več ovirali nihanj v proizvodnji energije. Tako bo bolje urejeno področje rastočega deleža nihajoče proizvodnje obnovljivih virov energije. Dobro integrirani kratkoročni trgi električne energije bodo z dopuščanjem kratkoročnega trgovanja tudi nagrajevali prilagodljivost proizvodnje in povpraševanja ali shranjevanja energije na trgu. Prav tako bodo pravila trga prilagojena tako, da bodo proizvajalci energije iz obnovljivih virov lahko enakovredno sodelovali in ustvarjali promet v vseh segmentih trga, kar vključuje trge sistemskih storitev.
Prednostno pošiljanje bo ostalo v domeni obstoječih naprav, malih obratov za obnovljive vire energije, predstavitvenih projektov. Za druge naprave bodo veljala nediskriminatorna pravila o dostopu tretjih oseb ne glede na tehnologijo, ki jo uporabljajo. Prav tako bi moralo biti omejevanje obnovljivih virov energije zelo omejeno.
Ta nova pravila bodo omogočala, da bodo lahko proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov na trgu dosegli večji delež prihodka. Vendar prihodek na trgu morda ne bo v celoti kril visokih investicijskih izdatkov za obnovljive vire energije, posebno pri tehnologijah, ki se še niso uveljavile. Vlagatelji potrebujejo predvidljivo politiko. Iz tega razloga direktiva o energiji iz obnovljivih virov vsebuje načela, ki bodo v podporo obnovljivim virom energije po letu 2020, da bi tako zagotovila stroškovno učinkovite subvencije, kjer so te potrebne, in minimizirala izkrivljanje trga.
Za uspešno integracijo obnovljivih virov energije bodo še vedno potrebne zanesljive infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije ter dobro medsebojno povezano evropsko omrežje. Evropa ima najvarnejše električno omrežje na svetu, vendar bo do leta 2030 potrebnih še veliko naložb. Komisija tesno sodeluje z državami članicami na regionalni ravni (načrt medsebojnega povezovanja baltskega trga energije, skupina za povezovanje trgov plina v srednji in jugovzhodni Evropi, Jugozahodna Evropa in Severno morje), da bi pospešila razvoj ključnih infrastruktur. Ustanovila je tudi skupino strokovnjakov za svetovanje glede oblikovanja in doseganja ciljev medsebojnih povezav za leto 2030.
Možnost ogrevanja in hlajenja, ki bi izboljšala doseganje splošnega cilja o obnovljivih virih energije, je bila premalo izkoriščena. Strategija za ogrevanje in hlajenje določa splošni pristop. Trenutni predlogi bodo spodbudili države članice k povečanju svojega delež goriv iz obnovljivih virov na področju ogrevanja in hlajenja, ponudnike daljinskega ogrevanja in hlajenja, da svoja omrežja odprejo konkurenčnosti in povečajo uporabo na primer toplotnih črpalk.
Bioenergija predstavlja velik delež mešanice obnovljivih virov energije in ta položaj bo obdržala tudi v prihodnosti. Ustvarja delovna mesta, omogoča gospodarski razvoj na podeželju, nadomešča fosilna goriva in zagotavlja večjo energetsko varnost.
Razvoj naprednih alternativnih goriv v prometu se bo spodbudil z obveznostjo primešavanja goriv dobaviteljev goriv, medtem ko bodo biogoriva iz poljščin čedalje manj prispevala k doseganju cilja EU o obnovljivih virih energije. Podpora elektrifikacije prometa je še en nov ključni cilj okvirja za trg električne energije in okrepili jo bomo z določbami o maloprodajnih trgih električne energije.
Trdna biomasa se trenutno večinoma uporablja za lokalno in regionalno ogrevanje in elektriko. Proizvodnja je večinoma odvisna od gozdarske industrije in je trenutno okolju prijazna. Vendar obstajajo pomisleki, da bi lahko vse večja uporaba slabo vplivala na podnebje. Za dolgoročno zaščito podnebja bo treba omejiti dodatno obremenjevanje gozdov.
Obstaja potreba po večji sinergiji med krožnim gospodarstvom in različnimi uporabami biomase, predvsem zaradi dejstva, da je les mogoče uporabljati za različne izdelke z višjo dodano vrednostjo kot samo za energijo. Da bi te sinergije spodbudili v največji možni meri, bi javno podporo moralo prejeti samo učinkovito pretvarjanje biomase v energijo, bodisi v obliki finančne podpore ali prednostnega dostopa do omrežja, razen če obstajajo utemeljeni razlogi, da je oskrba z električno energijo zanesljiva.
Dandanes večina biomase, ki se uporablja za ogrevanje in elektriko, prihaja iz gozdov. Po EU in zunaj njenih meja je razširjenost gozdov in uporaba le-teh zelo raznolika. Države članice EU so razvile nacionalne zakonodaje o trajnostnem upravljanju gozdov in na primer sodelujejo v procesu Forest Europe. Več držav članic, ki uvažajo velike količine biomase za proizvodnjo energije, je tudi uvedlo posebne trajnostne sisteme za biomaso, kar bodo lahko počele tudi po sprejetju predloga Komisije. Evropska komisija bo še naprej podpirala trajnostno mobilizacijo lesa prek politike razvoja podeželja EU. Te stopnje dejavnosti se s praksami trajnostnega upravljanja gozdov med seboj dopolnjujejo.
Komisija zato predlaga razširitev obstoječih trajnostnih meril EU, da bi zajeli vse vrste bioenergije. Predlaga se nov pristop za pridobivanje biomase iz gozdov, ki bo dopolnil obstoječo zakonodajo o trajnostnem upravljanju gozdov in ustreznem upoštevanju izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo med uporabo zemljišč in prihajajo iz gozdarskega sektorja v državi, iz katere prihaja biomasa. Razvoj proizvodnje biomase in uporabe biomase za proizvodnjo energije se bo spremljal in preverjal v skladu z upravljanjem energetske unije.
4.Zagotavljanje poštene obravnave odjemalcev
Odjemalci so središče energetske unije. Energija je pomembna dobrina, ki je nujno potrebna za polno sodelovanje v sodobni družbi.
Prehod na čisto energijo mora biti tudi pravičen do tistih sektorjev, regij in ranljivih slojev družbe, na katere vpliva energetski prehod.
Komisija predlaga preoblikovanje trga energije, da bo okrepila moč odjemalcev in jim omogočila večji nadzor pri izbiri na področju energije. Pri podjetjih bi to pomenilo večjo konkurenčnost. Pri državljanih bi to pomenilo boljše informacije, možnost, da bi postali bolj aktivni na trgu energije in da bi lahko bolje nadzorovali svoje stroške energije.
Prvi korak na poti do umestitve odjemalcev v središče energetske unije je zagotovitev boljših informacij o njihovi porabi energije in stroških. Priporočila bi dala odjemalcem pravico do uporabe pametnih števcev in jasnega obračunavanja ter lažje pogoje za menjavo dobavitelja. Predlogi bodo tudi pocenili menjavo, ker bo odpravljena provizija za prekinitev pogodbe. Certificirana orodja za primerjavo bodo odjemalcem nudila zanesljive informacije o ponudbah, ki so jim na voljo. Predlogi bodo zagotovili zanesljivejše energetske izkaznice s pametnim indikatorjem.
Komisija kot del svežnja povečuje preglednost z izdajo drugega dvoletnega poročila o stroških in cenah energije. Cena energije vpliva na našo izbiro mešanice energije, na način porabe denarja v gospodinjstvu in na konkurenčnost Evrope. Odvisnost od uvoza znaša 74 %, zato je EU še vedno izpostavljena spremenljivim cenam fosilnih goriv po svetu. Zadnja leta je globalni razvoj dosegel za 35 % nižje stroške uvoza energije in spodbudil gospodarsko rast. Veleprodajne cene električne energije so tako nizke, kot so bile nazadnje pred 12 leti, cene plina so se od leta 2013 znižale za 50 % in cene nafte od leta 2014 za skoraj 60 %. Razlike v cenah so se v primerjavi z drugimi svetovnimi gospodarstvi zmanjšale.
Pri cenah za končne uporabnike v gospodinjstvih so trendi drugačni. Upadanje cen električne energije so preprečili vedno višji omrežni stroški in vladni davki ter dajatve, saj se energija pogosto uporablja kot davčna osnova za nujno potrebne javne prihodke. Maloprodajne cene električne energije so se po letu 2008 vsako leto dvignile za približno 3 %, maloprodajne cene plina pa za 2 %. Zaradi tega so se nekoliko povečali stroški za energijo na skoraj 6 % gospodinjskih izdatkov.
Regulativne spremembe, ki jih bo uvedel trenutni sveženj, in prehod s standardne centralizirane proizvodnje na decentralizirane, pametne in medsebojno povezane trge bodo odjemalcem omogočali tudi lažjo proizvodnjo lastne energije, ki jo lahko hranijo, delijo, trošijo ali prodajajo nazaj trgu – neposredno ali kot energetska podjetja. Odjemalci se bodo lahko na povpraševanje odzivali neposredno ali prek energetskih povezovalcev. Nove pametne tehnologije bodo odjemalcem omogočale, če bodo ti tako želeli, nadzor in aktivno upravljanje njihove porabe električne energije, pri čemer se bo povečalo tudi njihovo udobje. Te spremembe bodo gospodinjstvom in podjetjem omogočile, da se bodo lahko bolje vključili v energijski sistem in se odzivali na signale cen. Za to je treba tudi ukiniti zgornje meje veleprodajnih in maloprodajnih cen, hkrati pa zagotoviti popolno in ustrezno zaščito ranljivih odjemalcev v gospodinjstvih. Novi zakonodajni predlogi bodo tudi omogočili nastanek novih in inovativnih podjetij, ki bodo odjemalcem nudili več in boljše storitve. To bo spodbudilo inovacije in digitalizacijo ter pomagalo evropskim podjetjem pri zagotavljanju energijsko učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologij.
Energijska revščina je velik izziv v celotni EU in je posledica nizkih prihodkov ter energijsko neučinkovitih stanovanj. Leta 2014 so gospodinjstva z najnižjimi prihodki v EU za energijo skupno potrošila skoraj 9 % svojih izdatkov. V primerjavi s stanjem pred 10 leti so se ti izdatki povečali za 50 %, to je veliko večji delež kot v povprečnem gospodinjstvu. Ta sveženj določa nov pristop za zaščito ranljivih odjemalcev, ki vključuje pomoč državam članicam pri nižanju stroškov energije za potrošnike, saj sveženj podpira naložbe na področju energijske učinkovitosti. Komisija v priporočilih glede energijske učinkovitosti od držav članic zahteva, da se spopadejo z energijsko revščino, saj bodo morale sprejeti ukrepe v zvezi z energijsko učinkovitostjo. Ti bodo morali biti najprej izvedeni v gospodinjstvih, ki jih pesti energijska revščina, in v socialnih stanovanjih. Dolgoročne strategije za obnovo stavb morajo prav tako ublažiti težave z energijsko revščino. Države članice bodo morale kot del procesa upravljanja energetske unije nadzorovati in poročati o stanju energijske revščine, ob tem pa bo Komisija spodbujala izmenjavo najboljših praks. Poleg tega Komisija v skladu s prizadevanji, da bi čim bolj okrepila moč odjemalcev in jih zaščitila, predlaga določena postopkovna jamstva pred morebitnim odklopom odjemalca. Komisija ustanavlja tudi opazovalno skupino za energijsko revščino, ki bo nudila boljše podatke o tem problemu, rešitve zanj in pomagala državam članicam pri spopadanju z energijsko revščino.
5.Olajševalni ukrepi
EU je že zelo dejavna pri podpori prehoda na čisto energijo in zagotavljanju treh prednostnih nalog: na prvem mestu je energijska učinkovitost, sledita ji vodilna vloga na področju obnovljivih virov energije v svetovnem merilu in poštena obravnava odjemalcev. Vendar je treba storiti še več.
To pomeni, da se mora veljavnost regulativnega okvira EU podaljšati tudi na obdobje po letu 2020, zato Komisija predstavlja predloge o zasnovi trga, energijski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in upravljanju, ki dopolnjujejo pobude, ki jih je že predstavila v zvezi s podnebnimi spremembami in mobilnostjo z majhnimi emisijami.
EU mora spodbuditi prehod na čisto energijo tudi z drugimi instrumenti, s katerimi razpolaga. Ti vključujejo uporabo raznovrstnih politik EU: učinkovito izvrševanje uredbe EU, uporaba financiranja EU na učinkovit in skladen način ter spodbujanje partnerstev z deležniki.
Ta prehod na čisto energijo pa ne bo mogoč brez ukrepov, v katere je vključenih več deležnikov iz civilne družbe na regionalni ter lokalni ravni. Mesta, regije, podjetja, socialni partnerji in drugi deležniki se morajo dejavno vključiti v razprave o energetskem prehodu, še zlasti v okviru celovitih energetskih in podnebnih načrtov, ki bodo zadovoljivo izpolnjevali potrebe na različnih območjih.
Potrebni ukrepi se bodo spreminjali postopoma. Komisija bo v okviru letnega stanja energetske unije poročala o izvajanju ukrepov za spodbujanje prehoda na čisto energijo, ki so predstavljeni skupaj s tem svežnjem in bodo po potrebi vključevali nove ukrepe.
Komisija kot del tega svežnja predstavlja pobudo za spodbujanje inovacij za čisto energijo, da bi izboljšala konkurenčnost Evrope in uporabo tehnologij čiste energij. Ta pobuda določa več posebnih ukrepov za izboljšanje zakonodajnega, gospodarskega in naložbenega okolja za inovacije in tehnologije ter sisteme za čisto energijo. Temelji na Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (SET) in tekočem delu agende za strateške raziskave in inovacije na področju prometa (STRIA), vključuje tudi določeno število celostnih prednostnih nalog na področju celostnih raziskav, inovacij in konkurenčnosti, ki bi podprle strateške cilje tega paketa. Jasnejše določanje prednosti bo pripomoglo k preusmerjanju velikega deleža sredstev iz programa Obzorje 2020 (vsaj 2 milijardi evrov) in usmerjanju javne podpore ter zasebnih naložb po vsej EU. Med drugim bo Komisija preverila nov pristop financiranja za podporo inovacij z visokim tveganjem in učinkom na področju čiste energije in pospešila dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter zlasti ustreznih skupnosti znanja in inovacij (SZI), da bi spodbudila podjetništvo in uveljavitev nizkoogljičnih ter energetsko učinkovitih rešitev na trgu.
Industrija EU mora biti v ospredju prehoda na čisto energijo, da bi omogočila rast in nova delovna mesta. Komisija bo podprla pobude industrije, da bi spodbudila globalno vodilno vlogo EU na področju tehnoloških rešitev za čisto energijo in nizkoogljičnih emisij. Te pobude bi okrepile povezave v celotni vrednostni verigi industrije in uvedle negospodarske akterje, kot so socialni partnerji in potrošniške organizacije. Komisija bo z ustreznimi deležniki razpravljala tudi o potrebi po vzpostavitvi „industrijskega foruma za čisto energijo“, ki bi združil različna področja (energetsko, prometno, proizvodno, digitalno itd.), in vodila skupno razpravo o tem, kako bi lahko optimizirali koristi prehoda na čisto energijo za industrijo EU in kako bi spodbudili našo konkurenčnost v svetu ter mednarodno sodelovanje.
Države članice morajo obravnavati učinke prehoda na čisto energijo na družbo, znanje in spretnosti ter industrijo ter rezultate predstaviti v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Komisija bo proučila, kako lahko bolje podpira prehod v premogovno in ogljično najintenzivnejših regijah. V ta namen bo delovala v partnerstvu z akterji v teh regijah, zagotovila smernice, še zlasti za dostop do razpoložljivih sredstev in programov in za njihovo uporabo, ter spodbujala izmenjavo dobrih praks, vključno z razpravami o industrijskih načrtih ter potrebah po prekvalificiranju, prek ciljnih platform.
Komisija bo na splošno ustvarila platforme za sektorje in delavce za prilagoditev njihovih znanj in spretnosti potrebam prehoda na čisto energijo. Komisija bo na podlagi izkušenj s pilotnimi shemami v okviru Programa za nova znanja in spretnosti za Evropo, ki se je izvajal v sektorjih avtomobilske in pomorske tehnologije, v letu 2017 uvedla dva nova načrta za sodelovanje na sektorski ravni za nove tehnologije – na področju energije iz obnovljivih virov in za gradbeni sektor, s poudarkom na tehnologijah z nizkimi izpusti ogljika.
Ta sveženj je tudi nadaljevanje ukrepa EU za ukinitev neučinkovitih subvencij za fosilna goriva v skladu z mednarodnimi zavezami, ki so navedene v določilih G7, G20 in v pariškem sporazumu. Majhna, vendar kljub temu vplivna javna podpora za nafto, premog in druga goriva z emisijami ogljikovega dioksid, še naprej izkrivlja trg energije, povzroča gospodarsko neučinkovitost in ovira naložbe v prehod na čisto energijo ter inovacije. Reforma za prestrukturiranje trga ukinja prednostno dobavo premoga, plina in šote. Omejila bo potrebo po mehanizmih zmogljivosti, ki so bili pogosto odvisni od premoga. Komisija bo vzpostavila tudi redno spremljanje subvencij za fosilna goriva v EU in od držav članic pričakuje, da s svojimi energetskimi in podnebnimi načrti spremljajo postopno odpravo subvencij za fosilna goriva. Komisija bo opravila vrednotenje okvira EU o obdavčitvi energije v okviru REFIT, da bi določila možne naslednje korake tudi v okviru prizadevanj za odpravo subvencij za fosilna goriva.
Politike zunanjega in razvojnega sodelovanja EU so pomembna orodja za podpiranje prehoda na čisto energijo po svetu, pomoč našim partnerjem v sosednjih državah in državam v razvoju med izvajanjem tega postopka.
EU na področju energijske učinkovitosti krepi svoje sodelovanje z Zahodnim Balkanom, Turčijo in s sosednjimi državami na jugu in vzhodu. Prvi štirje pilotni projekti za spodbujanje naložb v energijsko učinkovitost v sektorju stavb so se začeli in bodo po letu 2017 verjetno na voljo tudi večjemu številu partnerskih držav. EU bo tudi zvišala financiranje energijske učinkovitosti stavb v zadevnih finančnih instrumentih za sosednje in predpristopne države.
Afrika ima status privilegiranega partnerja za EU in energetsko partnerstvo med Afriko in EU zagotavlja okvir za skupno sodelovanje na področju energije. EU podpira tudi afriško pobudo na področju obnovljivih virov energije.
Evropska podjetja lahko izkoristijo te priložnosti in ponudijo svoje odlične storitve z izvozom in naložbami v energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov po konkurenčnih trgih po vsem svetu. EU si prizadeva za vključitev ambicioznega sporazuma o okoljskih dobrinah v okviru Svetovne trgovinske organizacije in spodbuja liberalizacijo okoljskih dobrin, storitev in spodbujanja trgovine in naložb v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov prek svojih dvostranskih trgovinskih sporazumov.
Priloga II "Pospeševanje prehoda na čisto energijo" poudarja nekatera področja, kjer lahko kratkoročno uvedemo konkretne ukrepe, jih zamenjamo ali izboljšamo sinergije, ki bi podprle ustvarjanje delovnih mest, rast in naložbe v Evropi. Ta priloga bi pomagala državam članicam pri izpolnjevanju svojih energetskih in podnebnih zavez za leto 2020 in jim pomagala ambiciozno postaviti nove zaveze za leto 2030 na stroškovno učinkovit način, istočasno pa bi spodbudila druge deležnike v javnem in zasebnem sektorju k aktivnejšemu sodelovanju pri prehodu na čisto energijo.
6.Sklepi
Parlament in Svet morata vse ustrezne zakonodajne predloge o energetski uniji, ki jih je Komisija predstavila v letih 2015 in 2016, obravnavati prednostno. To je Evropski svet poudaril že marca leta 2016, pri čemer ga je podprl Evropski parlament. Evropski svet bo preveril napredek spomladi leta 2017.
Evropski parlament in Svet morata ohraniti splošno skladnost tega paketa in podanih predlogov Komisije, na primer sistema za trgovanje z emisijami, porazdelitve prizadevanj, uporabe zemljišč in mobilnosti z majhnimi emisijami.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.11.2016
COM(2016) 860 final
PRILOGA
Pospešitev čiste energije v stavbah
k
SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI
Čista energija za vse Evropejce
Komisija je danes objavila pobudo, ki obravnava stavbe kot bistven del prehoda Evrope na čisto energijo.
Cilj osredotočenja na kraje, kjer živimo in delamo, je razviti celovit in celosten pristop, ki postavlja energijsko učinkovitost na prvo mesto, prispeva k vodilni vlogi EU na področju obnovljivih virov energije v svetovnem merilu in zagotavlja pošteno obravnavo odjemalcev na način, ki pomaga državam članicam dosegati njihove energetske in podnebne cilje za leto 2020 in 2030.
Koristi takšnega celostnega pristopa so jasne:
-sprostitev naložb na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter spodbujanje rasti in delovnih mest, ter hkrati spodbujanje inovacij in spretnosti;
-prihranki energije, ki vodijo do nižjih tekočih stroškov, bolj zdravo življenje in delovno okolje za državljane;
-zmanjševanje energijske revščine s posebno usmeritvijo v reševanje izzivov v zvezi z energijsko neučinkovitimi socialnimi stanovanji in javnimi stavbami;
-postopna decentralizacija evropskega energetskega sistema s pomočjo uporabe trajnostne energije v stavbah;
-priklop stavb v povezan energetski, shranjevalni, digitalni in prometni sistem, ki bo prispeval k evropski strategiji mobilnosti z nizkimi emisijami;
-okrepitev gospodinjstev, podjetij in skupnosti za energijo in
-prispevek h krožnemu gospodarstvu.
Samo gradbeništvo zaposluje 18 milijonov delavcev v Evropi in ustvarja 9 % BDP
Evropska gradbena industrija ima potencial, da se odzove na številne gospodarske in družbene izzive, kot so delovna mesta in rast, večja urbanizacija, socialno omrežje in digitalizirana komunikacija, demografske spremembe in globalizirane vrednostne verige, ekološki pritiski, obenem pa tudi na energetske izzive in na izzive podnebnih sprememb. Stavbe so lahko eno od gonil posodobitve sektorja in njegove delovne sile.
EU že ima vodilni položaj v svetovnem merilu na področju inovacijskih sistemov za stavbe. Združevanje energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, shranjevanje in povezovanje na digitalne in prometne sisteme po stavbah omogoča nadaljnjo razširitev tega vodilnega položaja in čim večje izkoriščanje ugodnega regulativnega okvira.
Danes stavbe predstavljajo 40 % skupne porabe energije v Evropi. Okrog 75 % stavbnega fonda je energetsko neučinkovitega. Pri trenutni 1-odstotni letni stopnji prenove bi potrebovali skoraj stoletje za razogličenje stavbnega fonda na sodobno, nizkoogljično stopnjo.
Za uresničevanje potenciala trajnostne energije v stavbah je treba preseči številne družbene, finančne, tehnične ovire oz. administrativne izzive. Medtem ko se stavbe redno vzdržujejo ali izboljšujejo, se naložbe v trajnostno energijo pogosto zanemarjajo, ker se soočajo s konkurenco za omejen kapital, imajo premalo zanesljivih informacij, usposobljenih delavcev ali imajo dvome glede koristi takih naložb.
Poleg tega se mnogi razvijalci projektov še vedno soočajo z ovirami pri zbiranju potrebnih sredstev za začetne stroške njihovih projektov in pomanjkanjem dostopa do privlačnih in ustreznih finančnih proizvodov s trga. Neuspešnost trga je v glavnem pogojena z dejstvom, da financerji in vlagatelji premalo razumejo tveganja, večkratne koristi in poslovne razloge za naložbe v trajnostno energijo, zlasti energijsko učinkovitost. Poleg tega majhne naložbe in pomanjkanje rešitev na ključ povečujejo stroške izvajanja; zaradi pomanjkanja zmogljivosti in spretnosti pri oblikovanju privlačnih projektov za banke pa povpraševanje po financiranju ostaja nizko.
Vloga trajnostne energetske politike je odjemalcem pomagati, da te naložbe lažje opravijo in ustvarijo ugodnejše naložbene pogoje. Pri obnavljanju njihovih domov je treba odjemalcem omogočiti izbiro učinkovitejših rešitev, ki temeljijo na preglednih, jasnih in pravočasnih informacijah o porabi in s tem povezanimi stroški. Pri obnovi javnih stavb, kot so bolnišnice, šole, socialna stanovanja ali pisarne, morajo imeti javne oblasti možnost dostopa do privlačnih finančnih rešitev ter koristi od inovativnih energetskih storitev v obliki npr. pogodbenega zagotavljanja prihranka energije.
Poleg določitve pravega regulativnega okvira, zlasti s predlaganim pregledom direktive o energijski učinkovitosti in direktive o energijski učinkovitosti stavb, je treba dopolnjevati ukrepe, ki podpirajo hitre spremembe v realnem gospodarstvu in obravnavajo vprašanje financiranja zdaj.
1.
Pametno financiranje za pametne stavbe
Na področju trajnostne energetske prenove v stavbah lahko združevanje projektov in javnih jamstev veliko spremeni. V okviru naložbenega načrta za Evropo je Evropski sklad za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu EFSI) 2.0 ključ do javnega financiranja energijske učinkovitosti in obnovljivih virov v stavbah v večjem obsegu.
Že sedaj imajo energijska učinkovitost in obnovljivi viri vidnejšo vlogo v projektih EFSI. Na primer velika večina energetskih projektov, odobrenih za financiranje do sedaj (to je 22 % od 154 milijard EUR vrednosti celotne naložbe), zadeva energijsko učinkovitost in sektor energije iz obnovljivih virov. Po uspehu EFSI je Komisija predlagala, da se podaljša njegovo trajanje do konca leta 2020 in zahteva, da bi vsaj 40 % projektov iz okvira EFSI za infrastrukturo in inovacije moralo prispevati k podnebnim, energetskim in okoljskim ukrepom v skladu s cilji COP21. To je velika priložnost in konkreten prispevek k spodbudi javnega in zasebnega financiranja za podporo prehoda na nizkoogljično krožno gospodarstvo. Podpora Evropskega sklada za strateške naložbe lahko pomaga ali se kombinira s podporo v obliki donacij ali finančnih produktov drugih skladov EU, tudi Evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Za obdobje 2014-2020 bosta Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad vložila 17 milijard EUR v energijsko učinkovitost v javnih in stanovanjskih stavbah ter podjetjih, s poudarkom na MSP. To je trikrat več kot v predhodnem obdobju in potrjuje obvezo ter pomen, ki ga energijski učinkovitosti pripisujejo države članic in regije. Ima potencial, da spodbudi veliko več nacionalnega javnega in zasebnega sofinanciranja, po oceni v skupni vrednosti okrog 27 milijard EUR. Eden od ciljev naložbenega načrta za Evropo je vsaj podvojiti uporabo finančnih instrumentov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi se mobiliziralo dodatna zasebna sredstva in v pomagalo pri vzpostaviti uspešnih trgov. Države članice in regije že načrtujejo naložbo v višini skoraj 6,4 milijarde EUR preko finančnih instrumentov za nizkookljične cilje, predvsem za energijsko učinkovitost; kar je osemkrat več kot v primerjavi z obdobjem 2007–2013.
Na podlagi naložbenega načrta za Evropo in evropskih strukturnih in investicijskih skladih bo Komisija začela pobudo za nadaljnjo krepitev naložb subjektov v javnem sektorju, podjetij z energetskimi storitvami, MSP/srednje velikih podjetij in gospodinjstev v energijsko učinkovitost in pametne stavbe. Nova pobuda v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in državami članicami lahko sprosti dodatnih 10 milijard EUR javnih in zasebnih sredstev do leta 2020 za energijsko učinkovitost in obnovljive vire. To bi se moralo zagotoviti preko finančnih posrednikov in nacionalnih platform za naložbe v energijsko učinkovitost, z združevanjem projektov, zmanjšanjem tveganosti naložb v energijsko učinkovitost in optimizacijo uporabe javnih sredstev, zlasti v evropskih strukturnih in investicijskih skladih v kombinaciji s financiranjem preko Evropskega sklada za strateške naložbe. Takšne kombinacije, ki so danes že mogoče, se bo nadalje olajšalo s predlaganimi spremembami finančne uredbe in uredbe o skupnih določbah. Države članice, zlasti tiste z večjo energijsko intenzivnostjo in zunanjo energijsko odvisnostjo, se spodbuja, da sodelujejo in prispevajo k tej pobudi. Z delitvijo tveganja med EU in nacionalnimi javnimi ter zasebnimi skladi bodo končnim upravičencem na voljo privlačnejše možnosti financiranja. Poleg tega bo več regulativnih in upravnih prednosti povezanih z uporabo EU rešitve, npr. v zvezi z državno pomočjo, javnimi naročili, obveznostmi sofinanciranja, kot tudi poročanjem in predhodnimi ocenami. Pomembno je, da bo Komisija v okviru presoje javnih financ na podlagi Pakta za stabilnost in rast zavzela pozitivno stališče do enkratnih prispevkov držav članic v tematske ali večdržavne platforme za naložbe v okviru EFSI.
Znaten del teh sredstev bo izkoriščenih v mestih in regijah: lokalni in regionalni akterji igrajo ključno vlogo v podpori stavb na osnovi čiste energije z odločitvami glede gradbenih predpisov in urbanističnega načrtovanja. S pobudami, kot je konvencija županov za podnebne spremembe in energijo, se mesta in regije spodbuja, da izvajajo ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje vzdržnosti in zagotavljanje dostopa do čiste in cenovno dostopne energije za vse.
Steber I: Učinkovitejša uporaba javnih sredstev
Cilj je čim bolj povečati razpoložljivo javno financiranje preko finančnih instrumentov, ki bodo obravnavali nedelovanje trga, in z boljšo usmeritvijo pomoči ranljivim potrošnikom. V ta namen bo Komisija:
a.razvila modele financiranja trajnostne energije, na podlagi nacionalnih platform za naložbe (z morebitno regionalno razsežnostjo), da bi privabila dodatno zasebno financiranje za stavbno prenovo, zasnovano kot predvideno v uredbi EFSI v skladu s pravili EU o državni pomoči.
V EU imajo banke bolj kot v drugih razvitih gospodarstvih osrednjo vlogo pri financiranju naložb potrošnikov in podjetij. Medtem ko so vse bolj aktivne na novih trgih energije, zlasti masovne proizvodnje obnovljivih virov, banke redko menijo, da je energijska učinkovitost samostojen tržni segment. To vodi v pomanjkanje primernih in cenovno dostopnih komercialnih finančnih proizvodov za naložbe v energijsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov v stavbah. Da bi Komisija odpravila to omejitev, je pripravila pionirsko shemo financiranja, instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE), ki se financira iz programa LIFE in upravlja EIB. Uspeh te pilotne sheme, kot kaže precej večja izkoriščenost od prvotno načrtovane, kaže na potencial spodbujanja učinkovitosti naložb s pomočjo porazdelitve tveganja, tehnične pomoči in kreditnih linij EIB sodelujočim finančnim institucijam. Pridobljene izkušnje iz instrumenta zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE) bodo pomagale še naprej spodbujati sodelovanje Evropskega sklada za strateške naložbe in drugih virov javnega financiranja, tudi evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kjer je to primerno, prek platform za naložbe.
Na podlagi te izkušnje bo Komisija podprla razvoj prožnih platform za financiranje energijske učinkovitosti in obnovljivih virov na nacionalni in regionalni ravni. Te platforme lahko ponujajo celovite rešitve, ki omogočajo lokalnim bankam, finančnim posrednikom, podjetjem za energetske storitve ali drugim subjektom za združevanje naložb, da vzpostavijo privlačne finančne proizvode za trajnostno energijo velikemu obsegu končnih prejemnikov na območju, ki ga ta platforma pokriva. Natančneje se subjektom, ki želijo financirati portfelje naložb v trajnostno energijo, lahko zagotovijo trije elementi, ki se medsebojno podpirajo:
-okrepljeno financiranje dolga EIB prek Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi povečali njihovo zmogljivost financiranja (tako pripomore h okrepljeni osredotočenosti na trajnostno energijo stavb v skladu z Evropskim skladom za strateške naložbe 2.0);
-mehanizem za porazdelitev tveganja za zmanjšanje tveganja portfeljev naložb v trajnostno energijo stavb in omogoči privlačnejše posojilne pogoje končnim prejemnikom. Ta značilnost bi se lahko razporedila skupaj z lokalno razpoložljivimi skladi, tudi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;
-strokovno znanje in tehnična pomoč za vzpostavitev posojilnih programov, razvitih v sodelovanju z Evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe – tudi prek instrumentov, kot so ELENA, JASPERS, fi-compass - in drugimi viri nacionalnega ali regionalnega financiranja.
Komisija bo za podporo vzpostavitve tega modela in drugih povezanih instrumentov s trajnostno energijo raziskala možnosti prerazporeditve obstoječih sredstev EU, npr. za tehnično pomoč.
b.Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije: Vloga pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v spodbujanju učinkovitosti javnih stavb se mora povečati, saj ponujajo celosten pristop do prenov, vključno s financiranjem, izvajanjem del in energetskim upravljanjem. Pod določenimi pogoji lahko tudi omogočijo vlaganje v učinkovitost brez povečanja javnega dolga, kar je ključnega pomena za vlade kot tudi lokalne in regionalne organe, ki se soočajo s proračunskimi omejitvami, zlasti ko gre za socialna stanovanja, bolnišnice ali šole. Pravila za naložbe javnega sektorja in za statistično obdelavo sredstev za prenovo morajo biti pregledna in jasna, da bodo olajšala naložbe iz javnih sredstev za energijsko učinkovitost. Eurostat bo raziskal, kako obravnavati vpliv naložb, povezanih z energijsko učinkovitostjo, na dolg in primanjkljaj vlad. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami proučuje vpliv pravil javnega računovodstva na trgu za naročanja del na področju energijske učinkovitosti in bo ustrezno dopolnila svoje smernice o statistični obravnavi takih partnerstev do pozne pomladi leta 2017.
c.Zagotoviti pomoč upraviteljem javnega sklada s strukturiranjem in uporabo finančnih instrumentov: Komisija bo poleg podpore, zagotovljene v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, fi-compassa ali omrežja za energijo in upravne organe, organizirala več regionalnih dogodkov za vzpostavljanje zmogljivosti, ki bodo vključevali glavne nosilce odločanja in deležnike. Prva delavnica je bila lansko leto novembra v Rigi, ki je zajemala baltsko regijo.
d.Poleg tega je Komisija razvila takoj razpoložljivo predlogo za povečanje deleža finančnih instrumentov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov: standardni instrument za podporo energijske učinkovitosti. Države članice so bile aktivne pri vzpostavljanju finančnih instrumentov za energijsko učinkovitost, zlasti da bi dosegle cilj vlaganja 20 % skladov ESI za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo prek finančnih instrumentov. Vendar se nekatere države članice soočajo z zamudami s tem v zvezi in večja uporaba standardnih instrumentov lahko pomaga pri reševanju te vrzeli.
Hkrati zakonodajni predlog direktive o energijski učinkovitosti stavb vključuje ukrepe za povezovanje finančnih pobud, ki jih zagotavljajo javni skladi, z doseženimi prihranki energije.
Steber II: Združevanje in pomoč pri razvoju projektov
Razpoložljivost obsežnega portala projektov, privlačnih za financiranje, , namenjenega platformam za naložbe in finančnim instrumentom, je bistvena za uspeh te pobude. Vendar mnogim nosilcem projektov – javnim organom, posameznikom ali podjetjem – manjkajo spretnosti, znanje in sposobnosti za vzpostavitev, izvajanje in financiranje ambicioznih projektov za stavbe na osnovi čiste energije. Komisija bo zato:
a.krepila obstoječe instrumente za pomoč pri razvoju projektov
na EU ravni, kot je ELENA, v sodelovanju z Evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe. Cilj je povečati portal naložb, podpirati razvoj finančnih instrumentov, se približati nosilcem projektov, zlasti iz vzhodne in srednje Evrope, še naprej sodelovati z mestnimi in lokalnimi akterji ter spodbujati združevanje in tržno uvajanje obetavnih rešitev, vključujoč inovativne tehnologije, financiranje in organizacijske strategije. Komisija bo od leta 2017 povečala proračun za pomoč pri razvijanju projektov EU s 23 milijonov EUR leta 2015 na 38 milijonov EUR letno. Proračun za pomoč pri razvijanju projektov EU za 2016–2017 bo predvidoma spodbudil do 3 milijarde EUR naložb v trajnostno energijo v stavbah;
b.spodbudila države članice, da oblikujejo namenski lokalni in regionalni sistem „vse na enem mestu“ za razvijalce projektov, ki pokrivajo celotno pot potrošnika od informacij, tehnične pomoči, strukturiranja in opravljanja finančne podpore, do spremljanja prihrankov. Ti instrumenti morajo voditi do bolj lokalno razvitih portalov projektov ter močnega in zaupanja vrednega partnerstva z lokalnimi akterji (npr. MSP, finančne institucije in agencije za energijo). Ključno je povezati ponudbo financiranja z njenim povpraševanjem. Razvoj sistema „vse na enem mestu“ in njegovo uporabo bo EU podprla z izmenjavo dobrih praks prek Manag'Energy, financiranjem prek Obzorja 2020, instrumenti pomoči pri razvijanju projektov EU ali financiranjem iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če je to primerno.
Hkrati bo predlagano nadaljevanje obveznosti prihranka energije za države članice v 7. členu direktive o energijski učinkovitosti zagotovilo nadaljnjo spodbudo za povezovanje projektov majhnega obsega.
Steber III: Zmanjševanje tveganj
Kakor so opozorile finančne institucije
, morajo vlagatelji in ponudniki financiranja bolje razumeti dejanska tveganja in koristi naložb v trajnostno energijo v stavbah, na podlagi tržnih dokazov in dosedanjih rezultatov uspešnosti. Banke morajo postopno priznati temeljna načela, kot je nižja verjetnost neizpolnitve obveznosti v primeru posojil za prihranke energije ali povečana vrednost sredstev zaradi večje energijske učinkovitosti, ki se morajo tako odražati pri določanju cen bančnih finančnih proizvodov. Razvoj proizvodov za namensko financiranje trajnostne energije v stavbah je pomemben tudi zaradi podpore ustvarjanja sekundarnega (refinanciranje) trga in povečanja udeležbe zasebnega kapitala. V podkrepitev tega preoblikovanja trga Komisija:
a.Predstavlja platformo za zmanjševanje tveganja energijske učinkovitosti , na kateri se objavlja tehnična in finančna uspešnost več kot 5 000 evropskih industrijskih projektov in projektov energijske učinkovitosti v stavbah. Razvijalci projektov, ponudniki financiranja in vlagatelji so vabljeni, da še naprej prispevajo v to odprto podatkovno zbirko in imajo koristi od primerjalnih značilnosti ter medsebojnega učenja.
b.Tesno sodeluje z javnimi in zasebnimi finančnimi institucijami, predstavniki industrij in strokovnjaki sektorja glede soglasnega okvira za zagotovitev naložb v trajnostno energijo v stavbah. Ta pobuda, predvidena za leto 2017, bo v sodelovanju s skupino finančnih institucij za energijsko učinkovitost11 pomagala finančnim institucijam vključiti ključne prednosti energije v njihovo poslovno prakso, hkrati pa zmanjšati transakcijske stroške in povečati zaupanje vlagateljev. Ta ukrep bo pomagal sprostiti tudi zeleni hipotekarni trg.
Hkrati zakonodajni predlog direktive o energijski učinkovitosti stavb vključuje ukrepe, ki omogočajo vlagateljem zasebnega sektorja dostop do več in boljših informacij, vključno z zanesljivejšimi energijskimi izkaznicami za stavbe, zbirko podatkov o dejanski porabi energije javnih stavb in nadaljnjim razvojem dolgoročnih načrtov za prenove, ki usmerjajo naložbene odločitve.
Komisija vzpostavlja tudi observatorij za stavbnega fonda EU za osrednje zbiranje vseh ustreznih informacij v zvezi s stavbami EU in energetsko prenovo. To bo omogočilo podporo oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju politik in s tem povezanimi finančnimi instrumenti.
2.
Gradbeništvo
Komisija bo povabila deležnike gradbeništva k razpravi o izzivih in možnostih, ki jih naložbe v energijsko učinkovitost v stavbe predstavljajo za sektor, in kako se jih lahko nadalje spodbuja. To dopolnjuje delo tristranskega foruma na visoki ravni za trajnostno gradbeništvo strategije za gradbeništvo 2020.
V skladu s programom za nova znanja in spretnosti za Evropo je Komisija začela s prizadevanji za pomoč pri spoprijemanju z izzivi v zvezi z znanji in spretnostmi. Na podlagi izkušnje z letos predstavljenimi pilotnimi shemami bo Komisija leta 2017 vzpostavila nove sklope tako imenovanih „shem za sektorsko sodelovanje na področju znanja in spretnosti“ in ena bo zadevala tudi gradbeništvo s poudarkom na energijski učinkovitosti in digitalnih znanjih in spretnostih. V tem okviru se bodo s pobudo Komisije „Krepitev spretnosti“ (BUILD UP Skills) razvile sinergije. Pobuda preučuje izpopolnjevanje gradbenih delavcev o energijski učinkovitosti in tehnologijah energije iz obnovljivih virov, njihovo namestitev in upravljanje.
Gradnja novih stavb ali njihova rekonstrukcija, da bi postale energijsko učinkovitejše, je priložnost za ponovni razmislek o praksah v gradbeništvu in rušenju ter upošteva širše vidike učinkovite rabe virov. V skladu s svežnjem o krožnem gospodarstvu bo Evropska komisija naslednje leto predstavila okvir EU za oceno splošne okoljske učinkovitosti stavb. Tak okvir bi bilo treba uporabljati za spodbujanje krožnega gospodarstva v grajenem okolju ter kot referenco v obsežnih projektih, v evropskih strukturnih in investicijskih skladih in nacionalni politiki ter zakonodaji. Poleg tega Evropska komisija preučuje možnosti glede podpore pobudam, ki bi spodbudile naložbe v novo in/ali inovativno infrastrukturo za recikliranje gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov v regijah, ki zaostajajo v razvoju, s 70-odstotnim ciljem ponovne uporabe, predelave in recikliranja do leta 2020 v skladu z okvirno direktivo o odpadkih. Takšne naložbe bi lahko dobile podporo Evropskega sklada za strateške naložbe. Posebna platforma za projekte krožnega gospodarstva se še vzpostavlja. Poleg tega je Komisija pripravila Protokol o upravljanju odpadkov, nastalih pri gradnji in rušenju, ki pomaga deležnikom, da z odpadki ravnajo na okolju prijazen način in povečajo njihove možnosti recikliranja. Evropska komisija, usmerjena v prihodnost, dela tudi na načelih in pravilih trajnostne zasnove stavb, da bi ustvarili manj odpadkov, nastalih pri gradnji in rušenju, ter olajša recikliranje materialov. Vse te pobude bodo pripomogle k zmanjšanju porabe energije in stroškov, povezanih z gradbenimi materiali.
Potencial rasti in delovnih mest v gradbeništvu je treba sprostiti z izboljšanjem delovanja trgov. Rezultati preverjanja primernosti v gradbeništvu se bodo uporabili za zagotavljanje boljše skladnosti s povezanim notranjim trgom in zakonodajo o energijski učinkovitosti. Na primer zahteve, ki izhajajo iz uredb o okoljsko primerni zasnovi, bi morale biti vključene, kjer je to primerno, v harmonizirane standarde v okviru uredbe o gradbenih proizvodih, ki se uporabljajo za iste proizvode, da se proizvajalcem zagotovi enotni okvir za preskušanje proizvodov. Ker je notranji trg za gradbene proizvode še vedno razdrobljen, posvetovanje z deležniki še poteka in bo predvidoma vodilo v pregled uredbe o gradbenih materialih še v mandatnem obdobju tega kolegija Komisije.
Evropska komisija bo še naprej podpirala inovacijo prek spodbujanja razvoja naprednih tehnoloških proizvodov in procesov v okviru pogodbenega javno-zasebnega partnerstva (cPPP) energetsko učinkovite stavbe (EeB). Ta model predvideva zagotavljanje tehnologij, potrebnih za povečanje trajnosti in konkurenčnosti v evropskem gradbeništvu.
To pobudo bi lahko podprl pameten pristop k spodbujanju inovativnih nizkoogljičnih rešitev javnih naročil prek standardiziranih pobud, ki jih vodi industrija. Takšna pobuda je npr. SustSteel. Ko so ti standardi dokončno oblikujejo, jih lahko gradbeništvo uporablja za izpolnjevanje svojih trajnostnih ciljev. Ta pristop bi se lahko uporabil za druge gradbene proizvode in bi sektor spodbudil k vrednotenju njegovih prizadevanj ter k učinkovitejšemu trženju njegovih proizvodov.
Nove direktive o javnih naročilih (veljajo od spomladi 2016) združujejo in optimizirajo vse obstoječe instrumente na področju inovacij: funkcionalna merila, različice, merila o kakovosti v tehničnih specifikacijah in merila za dodelitev naročila. EU tudi prispeva k javnemu naročanju na področju inovacij prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programa Obzorje 2020. To je vodilo do številnih temeljnih projektov. Zanimiv primer je čezmejni projekt PAPIRUS (pokriva Nemčijo, Španijo, Italijo in Norveško), katerega cilj je spodbujati, izvajati in vrednotiti inovativne rešitve za trajnostno gradnjo prek javnih naročil, s poudarkom na stavbe s skoraj nično porabo energije. Poleg tega je Evropska komisija objavila prostovoljna merila zelenih javnih naročil za načrtovanje, gradnjo in upravljanje poslovnih stavb, ki vključujejo več priporočil o tem, kako naročiti zeleno, energijsko učinkovito poslovno stavbo
.
Digitalne tehnologije imajo potencial za dvig učinkovitosti gradbenih procesov in upravljanja stavb, zato prispevajo k našim ciljem energetskega prihranka. Zato Komisija podpira opredelitev skupnih načel in pravil v javnih naročilih za digitalizacijo značilnosti stavb, vključno z njihovo energijsko učinkovitostjo (informacijsko modeliranje stavb). Skupaj z razvojem skupnega okvira za digitalni stavbni dnevnik in posebnih ukrepov, namenjenih MSP, bo to olajšalo izmenjavo informacij in prispevalo k odločanju pred, med in po zaključku gradbenih projektov, ter preprečilo razdrobljenost konkurenčnih nacionalnih strategij in zmanjšalo stroške za MSP. Poleg tega v skladu s Sporazumom o javnih naročilih STO in v okviru dvostranskih sporazumih EU zagotavlja, da se javna naročila izvajajo pregledno in konkurenčno, ter da ne diskriminirajo blaga, storitev ali izvajalcev Evropske unije.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.11.2016
COM(2016) 860 final
PRILOGA
Ukrepi za spodbujanje prehoda na čisto energijo
k
SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI
Čista energija za vse Evropejce
Večina ukrepov, predlaganih v tem dokumentu, bo imela kratko– do srednjeročne učinke. Komisija bo v okviru letnega pregleda stanja Energetske unije poročala o izvajanju teh ukrepov in po potrebi določila potek novih ukrepov.
1. Družbeno pravičen prehod ter nova znanja in spretnosti
Energija je ključna dobrina in storitev, ki je nujno potrebna za polno sodelovanje v sodobni družbi. Številni instrumenti že obstajajo in jih bo treba uvesti za zagotovitev, da bo prehod na čisto energijo pošten in bo upošteval svoj preobrazbeni učinek na sektorje, regije ali ranljive člane družbe, na katere prehod negativno vpliva.
Ključna orodja v zvezi s tem so evropski strukturni in investicijski skladi, vključno z Evropskim socialnim skladom, ki podpirajo prilagajanje v prizadetih sektorjih in regijah ter prehod na nove poslovne modele in profile delovnih mest. V obdobju med letoma 2014 in 2020 bo najmanj 1,1 milijarde EUR iz Evropskega socialnega sklada namenjenih izboljšanju sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki so potrebni za prilagoditev znanj, spretnosti in kvalifikacij ter za ustvarjanje novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z energijo in okoljem. Nekatere države članice uporabljajo Evropski socialni sklad tudi za odpravljanje energijske revščine, kot dodatek znesku 5,2 milijardi EUR, dodeljenemu iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za naložbe v energijsko učinkovitost stanovanjskih objektov. V okviru teh dodeljenih sredstev so se številne države članice odločile, da se bodo osredotočile ona socialne stanovanjske objekte in pomoči potrebna gospodinjstva ter na ta način prispevale k dolgoročnim rešitvam, ki bodo obravnavale energijsko revščino v skoraj milijonu gospodinjstev. Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb je eno od poglavitnih orodij za zagotavljanje dostopnejše energije in boj proti energijski revščini.. Poleg ukrepov, predlaganih z zakonodajo, bo Komisija vzpostavila tudi observatorij za energijsko revščino, ki bo zagotavljal zanesljive statistične podatke o številu energijsko revnih gospodinjstev v vsaki državi članici in prispeval k širjenju dobrih praks.
Namenski ukrepi v smislu prenosa znanja, pridobivanja znanja in spretnosti ter spodbujanja inovativnih rešitev v povezavi z učinkovito rabo in proizvodnjo energije se financirajo v okviru politike razvoja podeželja. Pričakuje se na primer, da se bo v obdobju 2014–2020 v zvezi z vprašanji na področju energije usposabljalo 99 000 prejemnikov (večinoma kmetov in nosilcev gozdarske dejavnosti).
Z izrecnim namenom podpiranja solidarnosti pri prehodu na čisto energijo je Komisija v okviru spremembe sistema EU za trgovanje z emisijami predlagala dodelitev sredstev za obravnavo posebej visokih potreb po dodatnih naložbah v državah članicah z nižjim dohodkom. Novi sklad za modernizacijo si prizadeva olajšati naložbe v modernizacijo energetskih sistemov in izboljšati energijsko učinkovitost. Poleg tega se predlaga, naj se 10 % pravic za prodajo na dražbi s strani držav članic še naprej razdeljuje v korist določenih držav članic z nižjim dohodkom. Komisija nazadnje predlaga, naj države članice v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji prihodke iz trgovanja z emisijami uporabijo tudi za spodbujanje pridobivanja znanja in spretnosti ter prerazporeditev dela, na katerega vpliva usmeritev delovnih mest v razogljičenje gospodarstva.
To bi bilo treba dopolniti z namensko pobudo za zagotovitev nadaljnje in bolj prilagojene podpore za prehod v premogovno in ogljično intenzivnih industrijskih regijah.. Namen je zagnati in/ali dodatno pospešiti postopek regij za načrtovanje strukturnih sprememb, povezanih z energetskim prehodom in izmenjavo z drugimi regijami, v katerih se kažejo podobne razmere. Komisija bo te regije najprej povezala, da bodo lahko razpravljale o možnih postopkih načrtovanja, olajšala izmenjavo najboljši praks ter proučila, kateri podporni instrumenti so na voljo.
S pristopom pametne specializacije v okviru kohezijske politike EU, zlasti namenskih platform, se lahko regijam zagotovi ustrezna pomoč. Ker gre za postopek od spodaj navzgor, ki vključuje zlasti industrijo, raziskovalno, razvojno in inovacijsko skupnost ter javne organe, se lahko regijam omogoči razvoj in izvajanje njihove strategije energetskega prehoda.
Prehod na čisto energijo ponuja priložnosti za ustvarjanje trajnih delovnih mest. Vendar uspešen prehod zahteva prekvalificiranje delavcev, boljše načrtovanje in predvidevanje sprememb ter znanja in spretnosti in njihovo usklajevanje. Evropski socialni sklad lahko ta prizadevanja podpira v vseh življenjskih obdobjih, tj. z ozaveščanjem otrok v šolah ter podpiranjem usposabljanja za pridobivanje potrebnih znanj in spretnosti, podjetništva, povezanega s čisto energijo in tudi socialnega vključevanja prek ustreznih poklicnih poti. Komisija je v okviru svojega programa znanj in spretnosti za Evropo začela prizadevanja za obvladovanje izzivov v zvezi z znanji in spretnostmi ter pomanjkanja znanj in spretnosti v določenih gospodarskih sektorjih (tako imenovani „Načrti za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti“). Glede na izkušnje s pilotnimi načrti, ki so se začeli izvajati letos (predvsem v avtomobilskem sektorju in sektorju pomorske tehnologije), tovrstni programi predstavljajo priložnost za obravnavo potreb po znanjih in spretnostih pri prehodu na čisto energijo. Izvajajoči se načrt za sektorsko sodelovanje v sektorju pomorske tehnologije že vključuje vetrno energijo na morju in oceansko energijo ter je lahko še posebej pomemben testni primer za drugo fazo v sektorjih, kot sta sektor obnovljivih virov ali gradbeni sektor.
Socialni partnerji igrajo ključno vlogo pri načrtovanju potreb po znanjih in spretnostih ter predvidevanju in obvladovanju sprememb. Že so vključeni v delo v okviru energetske unije na ravni EU ter morajo biti tesno vključeni v postopek in tudi razprave o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.
|
Za podporo socialno pravičnemu prehodu na čisto energijo ter novim znanjem in spretnostim:
Komisija bo proučila, kako lahko bolje podpira premogovno in ogljično intenzivne industrijske regije, ki prehajajo na čisto energijo. V ta namen bo partnersko sodelovala z akterji v teh regijah, zagotavljala smernice, še zlasti glede dostopa do razpoložljivih sredstev in programov ter njihove uporabe, ter prek ciljno usmerjenih platform spodbujala izmenjavo dobrih praks, vključno z razpravami o industrijskih načrtih ter potrebah po prekvalificiranju.
Države članice bi morale uporabiti svoje celovite nacionalne energetske in podnebne načrte za proučitev vpliva prehoda na čisto energijo na družbo, znanja in spretnosti ter industrijo.
Komisija bo na podlagi izkušenj s pilotnimi programi v letu 2017 uvedla dva nova načrta za sektorsko sodelovanje v zvezi z znanji in spretnostmi za nove tehnologije – na področju energije iz obnovljivih virov na splošno in za gradbeni sektor s poudarkom na nizkoogljičnih tehnologijah.
Komisija poziva države članice, naj tesno vključijo socialne partnerje v razprave o energetskem prehodu, še zlasti v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
|
2. Financiranje EU v korist realnemu gospodarstvu
Financiranje energetskega prehoda bo moralo združevati zasebne naložbe z javnim financiranjem, ki spodbuja zasebne naložbe in obravnava nedelovanje trga. Zasebne naložbe bodo olajšali zakonodajni predlogi v tem svežnju in predlog za preoblikovanje sistema EU za trgovanje z emisijami. Delujoči trgi energije in ogljika bodo ključni spodbujevalci izpolnjevanja naložbenih izzivov, prav tako pa tudi zakonodajna stabilnost in preglednost politike.
Poleg tega finančni instrumenti EU znatno prispevajo k podpori prehoda na čisto energijo, kot potrjuje Evropski sklad za strateške naložbe. Sklad je na dobri poti, da do sredine leta 2018 zagotovi sprostitev najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo. Zadnje številke so dosegle 154 milijard EUR. Z uvedbo druge faze Evropskega sklada za strateške naložbe je Komisija predlagala okrepitev in razširitev Evropskega sklada za strateške naložbe. Najmanj 40 % naložb v del za infrastrukturo in inovacije bi bilo treba nameniti podnebju, energiji in okolju ter s tem prispevati k doseganju ciljev pariškega sporazuma.
V skladu s ciljem EU, da bo najmanj 20 % proračuna EU za obdobje 2014–2020 namenila podnebnim ukrepom, preoblikovana kohezijska politika prav tako igra bistveno vlogo pri doseganju ciljev energetske unije, saj namenja pomembna finančna sredstva v znesku 68,8 milijarde EUR. Ta znesek bo dopolnilo nacionalno javno in zasebno sofinanciranje, tako se ocenjuje, da bo dosegel skupno vrednost 92 milijarde EUR. Poleg tega programi za razvoj podeželja zagotavljajo podporo ciljnim naložbam v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost (skoraj 6 milijard EUR). Čeprav prvi znaki kažejo napredek pri uporabi sredstev kohezijske politike v letu 2016, pa so zdaj v mnogih državah članicah potrebni nujni ukrepi za pospešitev uporabe teh sredstev. Komisija bo državam članicam še naprej nudila tehnično podporo pri vprašanjih, povezanih z izvajanjem.
Enostavnejša in prožnejša pravila, ki jih je predlagala Komisija v svojem vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira 2014–2020, bodo prav tako prispevala k pospešitvi izvajanja tega financiranja. Kot del pregleda je Komisija sprejela širši program za poenostavitev pravil, ki urejajo financiranje EU. To vključuje olajšanje združevanja je Evropskega sklada za strateške naložbe z drugimi viri financiranja Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. Eden od ciljev je okrepiti prevzem evropskih strukturnih in investicijskih skladov v manj razvitih regijah in regijah v prehodu. V okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov države članice in regije prek finančnih instrumentov že načrtujejo naložbe v znesku skoraj 6,4 milijarde EUR v nizkoogljično gospodarstvo, predvsem energijsko učinkovitost. To predstavlja več kot osemkratno povečanje dodeljenih sredstev v primerjavi z obdobjem 2007–2013 in prvi znaki kažejo, da je napredek že v polnem teku. Da bi spodbudila večji prevzem finančnih instrumentov, Komisija državam članicam omogoča tudi podporo prek platforme fi-compass, namenjene svetovalnim storitvam, in prek standardnih instrumentov s standardnimi pogoji in določili, ki so združljivi s predpisi evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pravili o državni pomoči ter usmerjeni v združevanje javnih in zasebnih virov.
Eden od primerov uspešnih projektov v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe v kombinaciji z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi je naložbena platforma v francoski regiji Hauts-de-France, ki vzorno ponazarja, na kakšen način lahko široka paleta javnih in zasebnih akterjev združi svoje znanje in strokovne izkušnje ter na kakšne načine je mogoče združiti različna sredstva, da se sprožijo znatne naložbe zasebnega sektorja v projekte s področja nizkoogljične energije. Drug primer je instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE), ki zagotavlja financiranje dolga z zavarovanim tveganjem prek lokalnih komercialnih bank, pri čemer bankam omogoča boljše pogoje financiranja za energijsko učinkovite projekte za stavbe in MSP. Prav tako zagotavlja posebno strokovno podporo, ki lokalnim bankam omogoča razvoj in trženje novih produktov financiranja energijsko učinkovitih projektov, ki so prilagojeni potrebam strank.
V okviru instrumenta za čistejši promet se bodo uporabili finančni instrumenti in kombinirano financiranje za vzpostavitev inovativnih nizkoogljičnih tehnologij z, kar bo pospešilo prehod na mobilnost z nizkimi emisijami. Možni tržni potencial za obnovo avtobusov in vlakov je približno 3 500 vozil ali 875 milijonov EUR dodanih naložb na leto.
|
Da bi dodatno povečala in usmerila naložbe v podporo prehodu na čisto energijo:
Komisija danes začenja pobudo za pametno financiranje pametnih stavb (glej Prilogo I) za podporo naložbam v stavbe na osnovi čiste energije. Ta pobuda bo podprla razvoj naložbenih platform, ki bodo omogočale združevanje javnih sredstev in uporabo privlačnih produktov financiranja za akterje na trgu v vseh državah članicah v letu 2017. Prav tako bo okrepila tehnično podporo za nadaljnji razvoj in združevanje manjših projektov ter razvijala dejavnosti zmanjševanja tveganja za naložbe v energijsko učinkovitost.
V okviru naložbenega načrta za Evropo je Komisija pred kratkim začela s pilotnimi projekti, da bi se na ravni EU dosegla boljša uskladitev časovnic različnih postopkov v povezavi s strateškimi projekti naložb v infrastrukturo. Pilotni projekt v prvi fazi zajema Belgijo in Slovaško. Na podlagi ocene teh projektov bo Komisija v letu 2017 to izkušnjo razširila na druge države članice, da se oblikuje učinkovita enotna vstopna točka za vse države članice in se tako v eno samo skupino za naložbeno politiko združijo vse pristojne službe Komisije, vključno s predstavništvi v državah članicah.
Komisija poziva države članice, naj pospešijo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za podporo prehoda na čisto energijo.
Komisija bo 1. decembra 2016 skupaj z Evropsko investicijsko banko sprejela instrument za čistejši promet, s katerim bo podprla naložbe v čist, energijsko učinkovit promet in celovite energetske in prometne infrastrukture.
|
3. Določanje ustreznih spodbud za naložbe v prehod na čisto energijo
Za izkoriščanje energije iz obnovljivih virov ali izvajanje ukrepov za energijsko učinkovitost je potrebno veliko kapitala. Zahteva vnaprejšnje naložbe gospodinjstev v obliki prihrankov, lastniški kapital podjetij ali financiranje dolga s strani posojilnih institucij, da se zagotovijo koristi nižjih računov za energijo ali prihodkov v prihodnosti.
Trenutni gospodarski položaj z nizkimi stroški kapitala je ugoden za sprostitev zasebnih naložb v večjem merilu in za usmerjanje naložbenih izdatkov v čisto energijo, energijsko učinkovite rešitve in trajnostna sredstva. To je priložnost, da državljani, podjetja, javni organi in vlagatelji prejmejo višje donose na kapital, kot bi jih prejeli iz prihrankov.
V podporo tej pomembni usmeritvi naložb v prehod na čisto energijo bodo celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti držav članic kot del upravljanja energetske unije, v zvezi s katerim danes Komisija predstavlja svoj predlog, služili tudi kot „naložbeni načrti“, v katerih bodo opredeljene javne in zasebne naložbe, potrebne za prehod na čisto energijo.
Ugodna in skladna struktura gospodarskih spodbud je ključnega pomena pri privabljanju zasebnih naložb v prehod na čisto energijo. Učinkovita oblikovanje cen ogljika in postopna odprava subvencij za fosilna goriva sta zelo pomembna ukrepa za odpravo škodljivega izkrivljanja trga, ponotranjenje okoljskih in družbenih stroškov za običajni scenarij ter za pomoč pri opredelitvi cenovnih tveganj, povezanih z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Komisija je že predlagala reformo sistema EU za trgovanje z emisijami za obdobje po letu 2020. EU prav tako podpira vzpostavitev sistemov za trgovanje z emisijami prek dvostranskega sodelovanja in udeležbe ter financiranja večstranskih pobud s svojimi mednarodnimi partnerji.
EU je v skladu z obvezami, sklenjenimi v okviru pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in v okviru skupin G7 in G20, že naredila številne pomembne korake za odpravo subvencij za fosilna goriva, vendar pa preostala in še vedno pomembna javna podpora nafti, premogu in drugim ogljično intenzivnim gorivom še naprej izkrivlja trg energije, ustvarja gospodarsko neučinkovitost in ovira naložbe v prehod na čisto energijo in inovacije s področja čiste energije.
Glede na zadnje poročilo Komisije o cenah in stroških energije, ki je bilo objavljeno danes kot del tega svežnja, so leta 2012 neposredne subvencije EU za fosilna goriva za elektriko in ogrevanje znašale 17,2 milijardi evrov, medtem ko so bile subvencije za fosilna goriva v prometu ločeno ocenjene na 24,7 milijarde evrov. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada za leto 2015 dosegajo subvencije za fosilna goriva v EU 300 milijard evrov, če so vključeni zunanji stroški. Čeprav je to še vedno sorazmerno majhen delež globalnega zneska, ki presega 4,8 bilijona evrov, predstavlja znatno gospodarsko breme za EU. Trenutne nizke cene nafte in bencina so priložnost za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva, vključno z davčnimi oprostitvami, brez negativnih vplivov na družbeno blaginjo.
|
Da bi pomagala preusmeriti finančne tokove k prehodu na čisto energijo:
Za zagotovitev, da finančni sistem lahko dolgoročno financira rast na trajnosten način in se izogiba vezanosti na infrastrukturo in sredstva z visokimi emisijami, je Komisija ustanovila skupino strokovnjakov na visoki ravni, ki bo do konca leta 2017 zagotavljala svetovanje glede razvoja trajnostnega financiranja.
Na podlagi danes objavljenega poročila o cenah in stroških energije bo Komisija okrepila preglednost. Še naprej bo vsaki dve leti natančno spremljala cene in stroške energije ter okrepila spremljanje subvencij za fosilna goriva v skladu z obvezo skupin EU G7 in G20 za odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva.
V letu 2017 bo Komisija opravila oceno REFIT pravnega okvira EU za obdavčitev energije, da bo opredelila možne naslednje korake tudi v okviru prizadevanj za odpravo subvencij za fosilna goriva.
Države članice bodo s svojimi celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti lahko opredelile naložbe, ki so potrebne za prehod na čisto energijo. Države članice morajo te načrte uporabiti tudi za spremljanje odpravljanja subvencij za fosilna goriva.
Komisija bo ob pregledovanju smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 preučila tudi, na kakšen način navedena pravila skupaj s pravili o državni pomoči za naložbe v raziskave in inovacije omogočajo državam članicam spodbujanje inovacij na področju tehnologije in rešitev za obnovljive vire energije.
|
4. Raziskave, inovacije in konkurenčnost
Raziskave in inovacije so ključnega pomena pri podpori globalne konkurenčnosti Evrope in njenega vodilnega položaja na področju naprednih tehnologij obnovljivih virov energije in energijsko učinkovitih rešitev ter omogočajo njihovo uspešno integracijo v celotnem gospodarstvu. Evropska unija sodeluje v pobudi Misija: inovativnost, ki je bila sprejeta na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu leta 2015 in združuje države, ki so se zavezale, do bodo v obdobju 5 let podvojile svoje naložbe v raziskave na področju čiste energije.
Skupaj s tem svežnjem Komisija predlaga namensko strategijo o pospeševanju inovacij s področja čiste energije. Ta strategija jasneje določa prednostne naloge in konkretne ukrepe za zagotovitev širše uporabe nizkoogljičnih inovacij in hitrejše uvedbe na trg. Pri tem bo pobuda služila kot preskuševališče za prihodnje nove horizontalne pristope k inovacijam in konkurenčnosti.
S pospeševanjem inovacij s področja čiste energije lahko Evropa kar najbolj izkoristi prehod na nizkoogljično gospodarstvo: ustvari lahko priložnosti za rast in ustvarjanje delovnih mest prek povečanega izvoza in ustanavljanja podjetij ter opolnomoči državljane prek integracije digitalnih rešitev.
Tudi industrijske pobude igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju inovacij in globalne konkurenčnosti EU. Industrijske pobude že predstavljajo pomemben element v vzpostavljenem Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (SET). Nekaj dobrih primerov teh pobud industrije je mogoče najti v sektorjih sončne energije, pametnih omrežij in shranjevanja. Še en dober primer je strateški načrt za oceansko energijo, katerega cilj je kar najbolj povečati zasebne in javne naložbe v razvoj oceanske energije s čim večjim zmanjšanjem tehnoloških tveganj.
V strategiji energetske unije je Evropska komisija napovedala pobudo o zbiranju in dajanju na voljo pomembnih podatkov, analiz in obveščanj. To bi moralo predvsem omogočiti Komisiji, da zanesljivo oceni globalno uspešnost tehnologije čiste energije v EU, ne le v smislu raziskav in inovacij, temveč tudi v smislu tržnega deleža, uvoza/izvoza, zaposlovanja, rasti in naložb. To presojo konkurenčnosti bi bilo treba redno posodabljati v času sprejetja poročila o stanju energetske unije ter skladno s tem pregledovati ključne prednostne naloge in ukrepe.
|
Za spodbuditev konkurenčnosti Evrope in uporabe tehnologij čiste energije:
Komisija danes predstavlja pobudo o pospeševanju inovacij s področja čiste energije z vrsto posebnih ukrepov za izboljšanje regulativnega, gospodarskega in naložbenega okolja za inovacije ter tehnologije in sisteme čiste energije, ki opredeljuje ključne prednostne naloge za uporabo finančnih instrumentov in programov EU, vključno s programom Obzorje 2020.
Komisija bo podprla pobude industrije za spodbujanje vodilne vloge EU v svetu na področju tehnologij čiste energije, za krepitev industrijskih povezav v celotni vrednostni verigi in za integracijo neekonomskih akterjev, kot so socialni partnerji in organizacije odjemalcev. Komisija bo z ustreznimi deležniki razpravljala tudi o potrebi po vzpostavitvi „industrijskega foruma za čisto energijo“, ki bi združil različne sektorje (energetskega, prometnega, proizvodnega, digitalnega) in optimiziral koristi prehoda na čisto energijo za industrijo EU.
Komisija bo sodelovala z industrijo, raziskovalno skupnostjo in drugimi ključnimi deležniki, da bo zagotovila zanesljive strateške obveščevalne podatke o globalni uspešnosti EU in njenem konkurenčnem položaju na področju nizkoogljične energije in energetsko učinkovitih rešitev. Ta presoja konkurenčnosti se bo redno posodabljala.
|
5. Izgradnja potrebne fizične infrastrukture za podporo prostemu pretoku energije in prehodu na čisto energijo
Danes je evropski energetski sistem v prehodni fazi. Elektroenergetska omrežja je treba nadgraditi in posodobiti, da bodo zadostila vse večjim potrebam po električni energiji zaradi velike spremembe v energetski vrednostni verigi in mešanici virov energije na podlagi vse večje integracije nestalnih obnovljivih virov energije. Namenska infrastruktura je potrebna tudi za podporo mobilnosti z nizkimi emisijami.
Čeprav je kratkoročna prednostna naloga zagotoviti ustrezno delovanje notranjega trga energije z razvojem manjkajočih povezovalnih vodov za doseganje obstoječega cilja 10 % povezanosti do leta 2020, pa mora biti energetska infrastruktura, ki jo načrtujemo danes, z odpravo izolacije številnih držav članic in odstranitvijo notranjih ozkih grl obenem združljiva z dolgoročnejšimi političnimi izbirami, vključno s prehodom na mobilnost z nizkimi emisijami.
To pomeni tudi, da je treba zagotoviti, da se energijska učinkovitost upošteva pri načrtovanju celotnega energetskega sistema: aktivno upravljanje povpraševanja za zmanjšanje porabe energije, stroškov za odjemalce, odvisnosti od uvoza ter obravnava naložb v energijsko učinkovito infrastrukturo kot stroškovno učinkovito pot proti nizkoogljičnemu in krožnemu gospodarstvu. Naložbe v vse bolj pametne in prožne infrastrukture so bile prepoznane kot ukrepi, ki jih ne bomo obžalovali.
|
Za podporo razvoju potrebne fizične infrastrukture, ki bo omogočila prehod na čisto energijo in prost pretok energije:
V okviru letnega poročila o stanju energetske unije bo Komisija pregledala projekte skupnega interesa, ki so bili odloženi ali preloženi, z namenom olajšanja njihovega izvajanja. Prav tako bo morda obravnavala ta vprašanja v svojih priporočilih državam članicam, še zlasti glede projektov skupnega interesa, ki so bili opredeljeni v okviru skupin na visoki ravni za energijo.
Komisija bo v okviru prihodnjega pregleda uredbe TEN-E v letu 2017 proučila izboljšanje regulativnega okvira za dodatno spodbuditev dokončanja projektov skupnega interesa.
Komisija je vzpostavila strokovno skupino, ki bo zagotovila tehnično svetovanje o tem, kako stroškovno učinkovito razčleniti cilj 15 % elektroenergetske povezanosti na regionalno, državno in/ali čezmejno raven povezanosti. Komisija bo o tem poročala jeseni 2017, skupaj s sprejetjem tretjega seznama projektov skupnega interesa Unije.
|
6. Digitalizacija
Komisija si v okviru strategije za enotni digitalni trg, sprejete maja 2015, prizadeva ustvariti pravo okolje in pogoje za razvoj naprednih digitalnih omrežij in storitev, tudi v energetskem sektorju.
Za zagotovitev poštene obravnave odjemalcev bodo morala inovativna podjetja, ki združujejo nove energetske tehnologije z digitalno tehnologijo (masovni podatki, računalništvo v oblaku) in mobilno komunikacijsko tehnologijo (5G) ponuditi nove izdelke in storitve (decentralizirana proizvodnja električne energije, sistemi upravljanja z energijo, pametne naprave ali pametne krmilne naprave; shranjevanje v manjšem obsegu, vključno z električnimi avtomobili), ki podpirajo aktivne odjemalce in pomagajo optimizirati porabo energije (zmanjšanje in prehod) in s tem prihraniti denar. Septembra 2016 je Komisija predlagala pregled telekomunikacijskih pravil EU, da bi izpolnila vse večje potrebe Evropejcev po povezljivosti s spodbujanjem naložb v visokozmogljiva omrežja. Komisija je predstavila tudi akcijski načrt za 5G, ki predvideva skupni koledar EU za usklajeno komercialno uvedbo 5G v letu 2020.
Obenem je treba obravnavati vprašanja o dostopu do podatkov, zasebnosti in varstvu podatkov ter kibernetski varnosti, pa tudi vprašanja o odprtih standardih in interoperabilnosti. Delo v povezavi s tem se je začelo s sporočilom Komisije aprila 2016 o digitalizaciji evropske industrije. S tem sporočilom je bila začeta tudi nova evropska pobuda za računalništvo v oblaku, ki bi lahko postala temelj novega sistema energetskih podatkov.
Zagotavljanje odpornosti sistemov oskrbe z energijo pred kibernetskimi tveganji in grožnjami je vse pomembnejše, saj postaja široka uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter podatkovnega prometa temelj za delovanje infrastruktur, na katerih so osnovani energetski sistemi. Platforma strokovne skupine za kibernetsko varnost na področju energetike trenutno analizira specifične potrebe po varnosti energetske infrastrukture in bo v zvezi s tem svetovala Komisiji.
|
Kot del izvajanja strategije za enotni digitalni trg:
Komisija pripravlja pobudo za spodbujanje evropskega podatkovnega gospodarstva. Ta pobuda bo skupaj s predlogom za zasnovo trga energije obravnavala vprašanja lokalizacije podatkov in nova vprašanja npr. v povezavi z lastništvom in odgovornostjo, (ponovno) uporabnostjo, dostopom in interoperabilnostjo, zlasti pa bo pomembna za podatke, ki so potrebni za energetske postopke in nove energetske storitve.
Komisija dela na pregledu direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, da bi jo uskladili z na novo sprejetimi pravili o varstvu podatkov. To bo pomembno za uporabo podatkov s področja pametne porabe energije.
Na podlagi uspešnega razvoja standardov pametnih omrežij bo Komisija v letu 2017 začela dvoletni projekt za razvoj skupnih standardov varne komunikacije, ki bo zagotovil prost pretok podatkov, povezanih z energijo, med ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Komisija bo objavila rezultate do konca leta 2018.
V letu 2017 bo Komisija ustanovila delovne skupine deležnikov v okviru delovne skupine za pametna omrežja, ki bodo pripravile podlago za kodekse omrežja v zvezi s prilagajanjem odjema, kibernetsko varnostjo, povezano z energijo, in skupno obliko sporočanja podatkov odjemalcev. Komisija bo poročala o strukturi, obsegu in načrtovanju skupin spomladi 2017, o končnih rezultatih pa do konca leta 2018.
Na podlagi dela strokovne skupine za kibernetsko varnost na področju energije bo Komisija v letu 2017 vzpostavila posvetovalno platformo z deležniki in po potrebi predlagala ustrezne ukrepe do konca leta 2017.
Kot nadaljnji ukrep po strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami Komisija sprejema strategijo EU za uvajanje kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov, ki bo omogočila uvedbo takih sistemov po vsej EU do leta 2019 in pospešila prehod na kooperativen, povezan in avtomatiziran cestni promet.
|
7. Zunanja razsežnost
Zunanje in razvojne politike so pomembna orodja za podporo prehodu na čisto energijo v globalnem obsegu in pomagajo našim partnerskim državam, tudi v sosedstvu EU, dosegati njihove obveze v skladu s pariškim sporazumom in cilji agende za trajnostni razvoj do leta 2030.
To pomeni povečano sodelovanje EU v večstranskih pobudah in spodbujanje zanesljivejše in bolj vključujoče energetske strukture v svetovnem merilu – v skladu z akcijskim načrtom EU za diplomacijo na področju energije. EU je aktivna članica večstranskega ministrskega foruma o čisti energiji, ki je svetovni forum na visoki ravni za spodbujanje politik in programov, ki spodbujajo tehnologijo čiste energije, izmenjujejo pridobljene izkušnje in najboljše prakse ter pozivajo k prehodu na svetovno gospodarstvo s čisto energijo. Komisija bo zagotovila, da bo prehod na nizkoogljično gospodarstvo še naprej sestavni del energetskega dialoga in sodelovanja v dvostranskih in večstranskih odnosih znotraj EU.
Komisija je prepoznala ukrepe v zvezi s trajnostno energijo in podnebjem kot ključna gonila v svojem predlogu za novo Evropsko soglasje o razvoju. Energija je ključni dejavnik za razvoj in je osrednjega pomena za rešitve za trajnostni planet, kot je opredeljeno v Agendi 2030 ter zlasti v ciljih trajnostnega razvoja št. 7 „Cenovno dostopna in čista energija“ in št. 13 „Podnebni ukrepi“. Strateški pristop EU k energiji v politiki razvojnega sodelovanja se osredotoča na tri ključne prednostne naloge: i) odpravljanje pomanjkljivega dostopa do energije, ii) večanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in iii) prispevanje k boju proti podnebnim spremembam. Zaradi obsega potrebnih naložb bo EU povečala sodelovanje s partnerji iz javnega in zasebnega sektorja, da bo izpolnila obveze o dostopu do energije, energijski učinkovitosti in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. To bo spremljalo podporo EU tretjim državam, namenjeno spoprijemanju s podnebnimi spremembami ter razvoju nizkoogljičnih in na podnebne spremembe odpornih gospodarstev, kar je v skladu z vodilno vlogo EU na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Komisija je predlagala evropski načrt za zunanje naložbe, s katerim bi se zagotovil celovit finančni sveženj za financiranje naložb zunaj EU. Načrt bi vključeval Evropski sklad za trajnostni razvoj, tehnično pomoč za razvoj trajnostnih projektov in privabljanje vlagateljev in sklop programov za tehnično pomoč razvoju za izboljšanje okvirov za naložbe in politike v zadevnih državah, zlasti za povečanje zasebnih in javnih naložb v nizkoogljično gospodarstvo.
Energija je v središču sodelovanja EU s svojimi sosedami, s poudarkom na regulativnih reformah za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Tako je v Energetski skupnosti, v kateri EU pomaga ustvarjati regionalni trg energije v skladu z regulativnimi standardi EU. V južnem sosedstvu poteka postopek vzpostavljanja evro-sredozemskega trga električne energije in plina, v vzhodnem sosedstvu pa projekt EU4Energy nudi podporo za reforme v energetskem sektorju. Ti ukrepi so v vsakem primeru zasnovani za ustvarjanje ugodnega okolja za naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost. Še zlasti podpora EU pomaga ustvarjati regulativni okvir za energijo iz obnovljivih virov, s katero bo mogoče čezmejno trgovati.
Primer uspešnega projekta je največja sončna elektrarna na svetu v kraju Ourzazate, ki bo do leta 2030 zadostila polovici potreb Maroka po energiji iz obnovljivih virov in morda izvažala električno energijo v EU in na vzhod.
EU na področju energijske učinkovitosti krepi svoje sodelovanje z Zahodnim Balkanom, Turčijo ter južnimi in vzhodnimi sosedami. V sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami bo Komisija povečala naložbe v energijsko učinkovitost v gradbenem sektorju, začenši s štirimi pilotnimi državami. Ukrajino, Gruzijo, Srbijo in Tunizijo.
Afrika ima status privilegiranega partnerja EU in energetsko partnerstvo med Afriko in EU zagotavlja okvir za sodelovanje na področju energije. EU podpira tudi afriško pobudo za energijo iz obnovljivih virov, ki ima cilj povečati zmogljivost za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Afriki za 10 GW do leta 2020 ter mobilizirati potencial energije iz obnovljivih virov 300 GW v Afriki do leta 2030. Da bi se izkoristil potencial energije iz obnovljivih virov v Afriki, bo poudarek na povečanju zmogljivosti proizvodnje iz obnovljivih virov, izboljšanju čezmejne povezanosti in upravljanju energetskega sektorja.
EU kot članica Svetovne trgovinske organizacije dejavno spodbuja liberalizacijo blaga in storitev, kar lahko prinese okoljske koristi. Tesno sodeluje s šestnajstimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije, ki predstavljajo glavnino svetovne trgovine z okoljskimi dobrinami, da bi sklenili velikopotezen sporazum o okoljskih dobrinah. EU si tudi v dvostranskih trgovinskih sporazumih prizadeva za hitrejšo liberalizacijo okoljskih dobrin in storitev ter spodbujanje trgovanja in naložb v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Večji trgovinski tokovi bodo predvidoma pripomogli k hitremu širjenju okoljskih dobrin, storitev in tehnologij po vsem svetu ter k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. EU je vodilna na svetu na področju uvoza in izvoza okoljskih dobrin. Leta 2013 je izvoz proizvodov na zelenem seznamu iz EU znašal 146 milijard EUR (približno 8 % celotnega izvoza EU), vrednost uvoza pa je znašala 70 milijard EUR. Evropska podjetja bi si morala prizadevati za nadaljnji razvoj in izvažanje svoje inovativnosti, domiselnosti ter znanja in izkušenj.
Nazadnje pa sporočilo o upravljanju oceanov določa ukrepe, ki bodo pomagali ustvariti enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni za celoten evropski sektor oceanske energije.
|
V okviru obveze, da bo prehod na čisto energijo bistven element prispevka EU k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in pariškega sporazuma:
Komisija poziva sozakonodajalce, naj čim prej sprejmejo zakonodajni sveženj načrta za zunanje naložbe.
Komisija bo prednostno obravnavala energijo kot eno ključnih tem na vrhu Afrike in EU 2017, ki bo potekal novembra 2017 v Abidjanu.
Komisija bo spomladi leta 2017 v Afriki organizirala poslovni forum z okroglo mizo na visoki ravni o naložbah v energijo iz obnovljivih virov, da bi izboljšali razumevanje in ozaveščenost o prizadevanjih Komisije in potrebah zasebnega sektorja po naložbah v energijo iz obnovljivih virov v Afriki.
Spomladi leta 2017 bo Komisija v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami proučila pilotno vajo za povečanje naložb v energijsko učinkovitost v gradbenem sektorju v štirih pilotnih projektih z namenom njene širitve v druge države v ustreznem času.
V letu 2017 bo opravila vmesni pregled strateških večletnih programov za sosedstvo v okviru evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za predpristopno pomoč, da bi se povečano financiranje za energijsko učinkovitost v stavbah integriralo kot del naložb na področju energije, podnebja in ustvarjanja delovnih mest.
Komisija bo nadaljevala svoja prizadevanja za sklenitev sporazuma o okoljskih dobrinah in storitvah , da bi se znižali stroški prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb.
|
8. Upravljanje in partnerstva za učinkovito izpolnjevanje ciljev
Energetski prehod ne more potekati od zgoraj navzdol. Zanj so potrebni ukrepi politiki različnih ravni upravljanja (lokalne, regionalne, nacionalne, EU, mednarodne) in drugih deležnikov. Upravljanje energetske unije bo pomagalo zagotoviti, da se uskladijo politike in da EU kot celota izpolni svoje cilje v zvezi z energijo in podnebjem, predvsem cilje za leto 2030.
Prehod na čisto energijo pa ne bo mogoč brez ukrepov več deležnikov iz civilne družbe ter na regionalni in lokalni ravni. EU je v edinstvenem položaju za vključevanje prehoda na čisto energijo v vse sektorje in na vse ravni upravljanja. Zato bo pomembno, da se mesta, regije, podjetja, socialni partnerji in drugi deležniki vključijo v oblikovanje in izvajanje celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
Regionalno sodelovanje med državami članicami jim bo pomagalo pri doseganju energetskih in podnebnih ciljev EU na uspešen in stroškovno učinkovit način. Zakonodajni predlogi v tem svežnju bodo olajšali regionalno sodelovanje. Komisija bo za države članice pripravila smernice o regionalnem sodelovanju, ki bodo temeljile na obstoječih strukturah sodelovanja in s katerimi se bo regionalno sodelovanje vključilo v vseh petih razsežnosti energetske unije.
Ker so mesta in mestne skupnosti kraji, kjer bo dejansko prišlo do glavnine preoblikovanja, EU posebno pozornost namenja tem gonilom sprememb. Delo za olajšanje ukrepanja na ravni mest se je leta 2016 okrepilo s sprejetjem „amsterdamskega pakta, ki vzpostavlja agendo EU za mesta“, oblikovanjem svetovne konvencije županov in postavitvijo spletnega mesta Komisije „vse na enem mestu“ za lokalne organe, ki iščejo prilagojene informacije o pobudah EU za mesta, vključno z informacijami o prehodu na čisto energijo. Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo kot vodilna pobuda EU za mestne ukrepe proti podnebnim spremembam pridobiva dodatni zagon s širšim obsegom, saj zdaj vključuje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje ter dostop do čiste in cenovno dostopne energije. Komisija trenutno v okviru svetovne konvencije županov prenaša ta uspešni model v Severno Ameriko in Mehiko, v Latinsko Ameriko in na Karibe, na Japonsko, Kitajsko, v Indijo, Jugovzhodno Azijo in podsaharsko Afriko. Velikopotezni projekti za prehod na čisto energijo na ravni mest in regij bi morali postati vidnejši in bi se lahko prenesli po vsej Uniji, tudi v okviru turneje, posvečene energetski uniji, v letu 2017.
Tudi podeželska območja imajo pomemben potencial za prispevanje k temu prehodu, na primer v smislu energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostno bioenergijo.
Otoki in otoške regije zagotavljajo platforme za pilotne pobude za prehod na čisto energijo in lahko služijo kot primeri na mednarodni ravni, na primer v najbolj oddaljenih regijah EU primer otoka El Hierro (Kanarski otoki) s 100 % energije iz obnovljivih virov. Komisija želi pomagati pospešiti razvoj in sprejemanje najboljših razpoložljivih tehnologij na otokih in v otoških regijah, vključno z izmenjavo najboljših praks na področju financiranja, pravnih in regulativnih ureditev ter energije za promet. Prvi korak je medsebojno približevanje otokov ne glede na njihovo velikost, geografske značilnosti ali položaj.
|
Za podporo vključevanju prehoda na čisto energijo:
Komisija poziva mesta, regije, podjetja, socialne partnerje in druge deležnike, naj se aktivno vključijo v razprave o energetskem prehodu, še zlasti v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, da bi razvili rešitve, ki so zadovoljiv odziv na potrebe na različnih območjih.
Leta 2017 bo Komisija državam članicam predstavila smernice o regionalnem sodelovanju za olajšanje učinkovitega in uspešnega izpolnjevanja ciljev energetske unije.
V prvi polovici leta 2017 bo Komisija v Valletti organizirala srečanje na visoki ravni o priložnostih za čisto energijo in izzivih za otoke. S tem bo začela postopek za podporo otokom pri njihovem prehodu na čisto energijo.
|