EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 25.10.2016

COM(2016) 710 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Delovni program Komisije za leto 2017

Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti

{SWD(2016) 400 final}

I.    Evropa je na ključnem razpotju

Evropejci se zavedajo izzivov, s katerimi se še vedno soočamo, in opažajo njihove posledice v vsakodnevnem življenju. Gospodarsko okrevanje je še v začetni fazi in še ni prineslo koristi za celotno družbo, zlasti kar se tiče ustvarjanja delovnih mest za mlade in zmanjšanja neenakosti. Migracijski tokovi so še vedno izziv za naše zunanje meje in solidarnost Unije. Tveganje terorističnih napadov se je povečalo. Nestabilnost v našem vzhodnem in južnem sosedstvu se nadaljuje. Temu moramo zdaj prišteti še negotovost zaradi referenduma v Združenem kraljestvu.

Prisluhnili smo Evropejkam in Evropejcem ter se zavedamo, da pričakujejo odgovore na te izzive in zaščito pred temi grožnjami. Iščejo načine in sredstva, s katerimi bodo lahko ustvarili trajnostno prihodnost zase in za svoje družine. In želijo si perspektivo: zagotovilo, da lahko upravljanje na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni skupaj izpolni pričakovanja današnje in prihodnje generacije.

Komisija, osredotočena na pomembna vprašanja …

Sedanja Komisija je že ob začetku svojega mandata določila prednostne naloge, ki se osredotočajo na velika vprašanja, pri katerih lahko z učinkovitim ukrepanjem na evropski ravni dosežemo konkretne spremembe pri izzivih, s katerimi se soočajo evropski državljani, naše države članice in Unija kot celota. V zadnjem letu smo bistveno napredovali pri izvajanju strategij, kot so naložbeni načrt za Evropo, enotni digitalni trg, energetska unija, evropska agenda za varnost, evropska agenda o migracijah, unija kapitalskih trgov, akcijski načrt za pravično in učinkovito obdavčevanje dohodkov pravnih oseb, nova trgovinska strategija, koraki za dokončanje ekonomske in monetarne unije, strategija za enotni trg in akcijski načrt za krožno gospodarstvo.

Z osredotočanjem na pomembna vprašanja in delitvijo teh prednostnih nalog z Evropskim parlamentom ter Svetom smo na ključnih področjih dosegli konkretne in hitre rezultate. V samo enem letu je bil Evropski sklad za strateške naložbe uporabljen v 27 državah članicah, sprožil pa je naložbe v višini 138 milijard EUR, vključno z novimi sredstvi za skoraj 300 000 malih in srednjih podjetij. Dosegli smo znaten napredek na področju migracij in ponovno prevzeli nadzor nad neregularnimi migracijskimi tokovi ter zmanjšali število smrtnih žrtev v Egejskem in Sredozemskem morju. Evropska mejna in obalna straža že deluje in si prizadeva za okrepitev nadzora naših zunanjih meja, in sicer le deset mesecev po tem, ko je Komisija predlagala njeno ustanovitev. Hkrati je Evropa pokazala solidarnost z milijonom Sircev, ki so pri nas našli zatočišče in zaščito. V preteklih dvanajstih mesecih pa smo premestili ali preselili tudi več kot 15 000 drugih beguncev. V zadnjih treh mesecih smo v povprečju izvedli približno 1 000 premestitev na mesec. Septembra se je število povečalo na 1 200 premestitev. Vrzel med sedanjimi potrebami in dejanskimi premestitvami iz Grčije se zmanjšuje, vendar je treba ta prizadevanja ohraniti tudi v prihodnjih mesecih, premestitve iz Italije pa je treba znatno pospešiti.

V tem delovnem programu so določene ključne pobude 1 , ki jih bo Komisija predložila do konca leta 2017. Ti konkretni predlogi so najočitnejši prikaz, kako bo naše delo pripomoglo k procesu prenove pred 60. obletnico Rimskih pogodb marca 2017. Sodelovali bomo z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi se ti in drugi ključni predlogi, ki smo jih predložili v zadnjih letih, hitro sprejeli, da bi bil njihov učinek oprijemljiv v praksi.

… ter Komisija, osredotočena na boljše delo

Vendar so skupne prednostne naloge le eden od načinov, kako lahko z boljšim sodelovanjem na evropski ravni Evropejkam in Evropejcem pokažemo, da so naše strukture upravljanja resnično služijo njim. Za zaupanje državljanov je boljši pristop ravno tako pomemben, kot so pomembni boljši rezultati.

Zato bomo v naslednjih mesecih pozorno spremljali izvajanje našega dela: z zagotavljanjem, da se obstoječi evropski predpisi pravilno uporabljajo in izvršujejo ter da še naprej ustrezajo svojemu namenu; z zagotavljanjem strukturne podpore, na primer v Grčiji; s spodbujanjem uporabe Evropskega sklada za strateške naložbe in odpravljanjem ovir za naložbe; ter s sodelovanjem z državami članicami, socialnimi partnerji in civilno družbo pri ustvarjanju ugodnega okolja za doseganje ciljev politike Unije, med drugim tudi z učinkovito uporabo proračunskih sredstev, ki so nam na voljo. Letos bomo zlasti okrepili svoja prizadevanja za izboljšanje izvrševanja evropske zakonodaje, saj tudi najboljša zakonodaja ni uporabna, če ne prinaša rezultatov v praksi.

Prav tako bomo na vseh področjih našega dela še naprej uporabljali načela boljšega pravnega urejanja, da bi bilo naše delo sorazmerno in učinkovito pri doseganju ambicioznih političnih ciljev, ki smo si jih zastavili. Številne ključne pobude, ki jih bomo predstavili v naslednjem letu, vključujejo predloge, ki sledijo pregledom v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ter bodo posodobili in izboljšali obstoječo zakonodajo, da bo še naprej učinkovito dosegala svoje cilje brez nepotrebnih bremen.

Poleg ključnih pobud predlagamo tudi številne nadaljnje revizije obstoječe zakonodaje 2 v okviru programa REFIT, v prihodnje pa si bomo prizadevali, da bi cilje programa REFIT dosegali pri vsakem pregledu katerega koli obstoječega zakonodajnega akta. Pri določanju prednostnih nalog za prihodnje mesece smo zlasti upoštevali 22 mnenj platforme REFIT. Na vseh področjih, ki jih zajemajo mnenja 3 , delo že poteka ali se načrtuje. Vzporedno s tem delovnim programom objavljamo pregled stanja, ki podrobno navaja ukrepe na podlagi mnenj platforme REFIT ter tekoča prizadevanja za oceno in pregled veljavne zakonodaje, pri čemer predlagamo tudi razveljavitev nekaterih zastarelih zakonodajnih aktov 4 . Predlagamo tudi umik več predlogov v obravnavi, ki so tehnično zastareli ali ne služijo več svojemu namenu, da bi se sozakonodajalca lahko osredotočila na predloge, ki so resnično pomembni 5 .

Še naprej si bomo prizadevali za uveljavitev drugih sprememb, ki smo jih dosegli v načinu našega dela. V zadnjih dveh letih je Komisija znatno okrepila preglednost svojega dela in odgovornost do državljanov 6 , kar je izboljšalo kakovost našega dela in naših predlogov. Na vseh področjih zdaj potrebujemo mnenje javnosti, vključno o osnutkih delegiranih in izvedbenih aktov. Odprti smo glede zastopnikov interesov, ki želijo vplivati na naše politične odločitve, ter smo pozvali Evropski parlament in Svet kot sozakonodajalca, naj se nam pridružita pri sklenitvi novega medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost 7 , s katerim bi dosegli odgovornost do državljanov na področju lobiranja v vseh fazah sprejemanja evropske zakonodaje.

II.    Doseganje rezultatov pri desetih prednostnih nalogah

Komisija se bo v prihodnjem letu osredotočala na uresničevanje desetih prednostnih nalog iz političnih usmeritev 8 – predstavljenih na začetku našega mandata po razpravah z Evropskim parlamentom in po zgledu „strateške agende za Unijo v času sprememb“ Evropskega sveta – za ciljno usmerjeno in pozitivno agende, ki prinaša konkretne rezultate za zavarovanje, opolnomočenje in zaščito državljanov 9 .

1.    Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe

Evropa, ki ohranja naš način življenja in krepi vlogo mladih. V zadnjih treh letih je bilo ustvarjenih približno osem milijonov novih delovnih mest, brezposelnost pa je v več državah članicah še vedno nesprejemljivo visoka, zlasti med mladimi. Osredotočiti se moramo na pomoč državam članicam pri ustvarjanju najboljših možnih pogojev za mlade, da bodo lahko razvili spretnosti, ki jih potrebujejo, ter postali dejavni na trgu dela in v družbi.

Cilj naše nove pobude za mlade je, da bo imela vsaka mlada oseba resnične možnosti za izobraževanje, usposabljanje in zaposlitev. Pri izvajanju novega programa znanj in spretnosti za Evropo bodo imeli mladi prednostno vlogo. Predlogi bodo obravnavali posodobitev izobraževanja, izboljšanje kakovosti vajeništva in nadaljnji razvoj mobilnosti vajencev ter spremljanje uspeha mladih na trgu dela, potem ko zaključijo univerzitetno izobraževanje ali poklicno usposabljanje. Okrepili smo tudi jamstvo za mlade kot orodja za vlaganje v mlade, njihove spretnosti in njihove prve korake na poklicni poti 10 , kakor tudi pobudo za zaposlovanje mladih 11 . To bo podprlo ukrepe držav članic z navezovanjem stikov z regijami in mladimi, ki te pobude najbolj potrebujejo.

Do konca leta 2016 bomo začeli z izvajanjem evropske solidarnostne enote, ki bo ustvarila priložnosti za mlade do 30. leta, da bodo lahko dejavno prispevali k družbi v duhu solidarnosti in pridobili nove spretnosti in izkušnje, vključno z znanjem jezikov.

Podjetja ustvarjajo delovna mesta z inovacijami in pravimi naložbami v naša gospodarstva. Komisija si na podlagi začetnega uspeha naložbenega načrta za Evropo 12 prizadeva podvojiti trajanje in finančno zmogljivost Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Prvotni sklad je sozakonodajalec odobril v rekordnem času štirih mesecev in pol. Komisija pričakuje, da bosta Evropski parlament in Svet dosegla enako hiter dogovor o razširitvi ter okrepitvi sklada, s čimer se bo okrepila trajnost naložb. Komisija je po zgledu uspešnosti EFSI predstavila tudi načrt za zunanje naložbe v Afriki in sosedstvu EU, da bi obravnavala nekatere temeljne vzroke migracij in spodbudila ustvarjanje novih delovnih mest ter trajnostno rast v teh regijah 13 .

Še naprej si bomo prizadevali za ustvarjanje primernega okolja za inovacije v Evropi, da bi nastale nove panoge in delovna mesta ter da bi se soočili z družbenimi in okoljskimi izzivi in izboljšali življenja ljudi. Z vključevanjem inovacij v vse politike Unije ter učinkovitim usmerjanjem naših raziskav in razvoja ter strukturnih in investicijskih skladov si prizadevamo, da bi Evropa postala vodilna na področju novih tehnologij in poslovnih metod, vključno s pametno specializacijo.

Komisija si bo še naprej prizadevala za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja. Krožno gospodarstvo ponuja velik potencial za inovacije, rast in delovna mesta. Komisija bo nadaljevala izvajanje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo z izboljšanjem gospodarskih pogojev, kakovosti ter spodbujanjem recikliranja in ponovne uporabe plastike v EU ter z zmanjšanjem obremenitve okolja s plastičnimi odpadki. Prav tako bomo pripravili zakonodajni predlog o minimalnih zahtevah glede kakovosti ponovno uporabljene vode in za spremembo direktive o pitni vodi na podlagi ocene v okviru programa REFIT ter evropske državljanske pobude „Right2Water“. Oblikovali bomo okvir spremljanja za zagotovitev napredka pri doseganju ciljev krožnega gospodarstva ter doseganju vzajemnih koristi za okolje in gospodarsko rast.

Evropski semester v letu 2017 se bo še naprej osredotočal na nujne ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za uresničitev naložb, zdravih javnih financ in strukturnih reform. V svojem naslednjem priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja bo Komisija spodbujala tudi pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju, ki bo v podporo monetarni politiki Evropske centralne banke. Na podlagi poročil o posameznih državah, ki bodo sprejeta februarja, bo Komisija za zasedanje Sveta v mesecu maju pripravila tudi priporočila za posamezne države.

Z Evropskim parlamentom in Svetom bomo obravnavali naš predlog o reviziji večletnega finančnega okvira (2014–2020) 14 . Naš cilj je revidiran proračun, ki bo okrepil podporo za prednostne naloge EU in se lažje hitro odzval na nepredvidene okoliščine ter vključeval poenostavljena pravila za upravičence in večjo osredotočenostjo na rezultate. Sledil bo celovit predlog za prihodnji okvir po letu 2020, vključno o lastnih sredstvih. Ta predlog bo temeljil na pobudi „proračun EU, usmerjen v rezultate“ ter bo odražal prihodnje izzive in potrebe Unije po letu 2020 na podlagi ocene obstoječih politik in instrumentov financiranja.

Komisija bo nadaljevala delo ter obsežna posvetovanja v zvezi s poenostavitvijo in posodobitvijo skupne kmetijske politike, da bi se kar najbolj povečal prispevek politike k desetim prednostnim nalogam Komisije ter ciljem trajnostnega razvoja. Osredotočila se bo na posebne prednostne naloge politike za prihodnost, pri čemer bo upoštevala mnenje platforme REFIT in pri tem ne bo posegala v svoj predlog o reviziji večletnega finančnega okvira. Kar zadeva položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano, bo Komisija glede na rezultate potekajočega dela projektne skupine za kmetijske trge in foruma na visoki ravni o verigi preskrbe s hrano po potrebi razmislila o nadaljnjih ukrepih.

2.    Povezan enotni digitalni trg

Evropa, ki opolnomoča svoje državljane in podjetja. Digitalne tehnologije in digitalne komunikacije so se razširile na vse vidike življenja in prinašajo nove priložnosti za ustvarjalnost, podjetništvo ter zaposlovanje, vendar poudarjajo tudi potrebo po zaupanju in kibernetski varnosti. Sprostitev celotnega dodatnega potenciala rasti povezanega enotnega digitalnega trga z dokončanjem izvajanja strategije bo v letu 2017 visoko na dnevnem redu. Kot je bilo napovedano v lanskoletnem delovnem programu, bomo preostale predloge predložili v naslednjih nekaj mesecih, denimo sveženj REFIT na področju davka na dodano vrednost, ki zajema predloge o elektronskem trgovanju, elektronskih publikacijah in elektronskih knjigah ter pobude na področju spodbujanja podatkovno vodenega gospodarstva, vključno z obravnavanjem neutemeljenih ovir za prost pretok podatkov v Evropi.

Posebno pozornost bomo namenili tesnemu sodelovanju s sozakonodajalcema, da bi hitro napredovali pri že predstavljenimi predlogi. Ti vključujejo digitalne pogodbe 15 , avtorske pravice 16 , geografsko blokiranje 17 , prenosljivost, 18 dostavo paketov 19 , avdiovizualne medijske storitve 20 , telekomunikacije 21 , rabo 700-megaherčnega pasu za mobilne storitve 22 ter naš nedavni predlog o WiFi4EU 23 . Povezljivost je ključnega pomena, pri čemer bo Komisija izpolnila svojo obljubo in odpravila stroške mobilnega gostovanja do sredine leta 2017. Preučili bomo napredek pri dokončanju enotnega digitalnega trga in opredelili področja, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja sozakonodajalcev in kakršni koli nadaljnji predlogi.

3.    Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost

Evropa, ki prevzema odgovornost za izpolnitev obljub. Hitra ratifikacija Pariškega sporazuma je pokazala, da države članice lahko dosežejo dogovor, kadar je jasno, da ima skupno ukrepanje v okviru Unije večji učinek, kot ga ima zgolj vsota njenih delov. Poleg tega je potrdila vodilno vlogo EU v svetu na področju podnebnih sprememb. Sedaj moramo spoštovati naše zaveze, da bi posodobitev našega gospodarstva postala resničnost ob hkratnem zagotavljanju družbeno pravičnega prehoda. Prednostna naloga na tem področju je izvajanje pariškega sporazuma in mednarodnega sporazuma o emisijah iz zrakoplovov (Mednarodna organizacija civilnega letalstva).

Kot smo že napovedali, bomo še naprej izvajali strategijo za energetsko unijo in do konca tega leta predstavili celovit sveženj za upravljanje posodobitve gospodarstva, ki bo dajal prednost energetski učinkovitosti, s čimer si prizadevamo postati vodilna svetovna sila na področju obnovljivih virov energije ter zagotavljati pošteno obravnavo potrošnikov. To bo vključevalo zakonodajne ukrepe na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, vključno s trajnostno bioenergijo, oblikovanje trga z električno energijo in pravila o upravljanju energetske unije. Pobuda za spodbuditev inovativnosti na področju čiste energije bo podprla raziskave in tržno uveljavljanje tehnoloških inovacij, potrebnih za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, da bi izpolnili cilje razogljičenja iz pariškega sporazuma in cilje do leta 2030. Parlament in Svet morata vse ustrezne zakonodajne predloge o energetski uniji, ki jih je Komisija predstavila v letih 2015 in 2016, obravnavati prednostno. Ti vključujejo zgoraj navedeni sveženj, sveženj o zanesljivosti oskrbe s plinom 24 , sistem EU za trgovanje z emisijami 25 in s tem povezana pravila o porazdelitvi prizadevanj 26 ter rabi zemljišč in gozdarstvu 27 .

Načrtujemo tudi nadaljnje ukrepe v zvezi s strategijo o mobilnosti z nizkimi emisijami, ki smo jo predstavili julija. Cilj bo izboljšanje učinkovitost prometa z odzivanjem na potrebe mobilnosti ljudi in blaga ter spodbujanje nižjih emisij, vključno s postopnim prehodom na vozila brez emisij, kar bo izboljšalo tudi konkurenčnost industrije. V ta namen bomo najprej predstavili revizijo uredb o avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih v okviru programa REFIT ter predstavili strategije za doseganje standardov, ki bodo predpisovali ničelne ali nizke stopnje emisij za obdobje po letu 2020. Predvidena je tudi sprememba direktive o čistih vozilih za izboljšanje pravil in spodbud za javna naročila. Z uporabo načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ želimo predlagati izboljšave tistim državam članicam, ki se odločijo za uporabo cestnih pristojbin, tudi za interoperabilnost elektronskih cestninskih storitev.

4.    Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo

Evropa, ki bistveno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti ter se zavzema za svojo industrijo. Prosti pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala je temelj evropske gospodarske moči. Imamo največji enotni trg na svetu, reforme, opredeljene v strategiji enotnega trga, pa si prizadevajo za sprostitev njegovega celotnega potenciala. V sinergiji z drugimi strategijami bo to ustvarilo ustrezne pogoje za trajnostno konkurenčnost evropskega gospodarstva in podpiranje inovacij, digitalizacije in industrijskega preoblikovanja.

Že napovedani rezultati zajemajo ukrepe za spodbujanje rasti MSP ter zagonskih podjetij, sveženj o pravicah intelektualne lastnine in sveženj za odpravljanje ovir na trgu storitev. Predstavili bomo pobudo na področju prava gospodarskih družb za olajšanje uporabe digitalnih tehnologij v vseh fazah življenjskega cikla podjetja ter čezmejnih združitev in delitev družb.

Komisija bo v naslednjem letu ukrepala za okrepitev enotnega trga blaga, zlasti s poenostavitvijo vzajemnega priznavanja in obravnavanjem naraščajočega števila neskladnih proizvodov na trgu EU v okviru revizij REFIT ustrezne zakonodaje. To bo podjetnikom omogočilo, da bodo lažje ponujali svoje proizvode čez mejo, hkrati pa bo spodbujalo skladnost s predpisi in ponovno vzpostavilo enake konkurenčne pogoje v korist podjetij in državljanov. Prav tako bomo sprožili pobudo za usklajeno ocenjevanje zdravstvenih tehnologij.

Komisija bo na podlagi strategije o mobilnosti z nizkimi emisijami na celosten način obravnavala vprašanja mobilnosti, povezljivosti in prihodnosti avtomobilske industrije, ki mora premagati strukturne izzive ter ponovno vzpostaviti zaupanje z zavezanostjo in sposobnostjo za obravnavo emisij avtomobilov. Zlasti bomo nadaljevali delo v zvezi z regulativnim okoljem, vzpostavitvijo ekosistemov, učinkovito rabo virov in standardizacijo, da bi vedno bolj učinkovitim avtonomnim in povezanim vozilom olajšali vstop na trg.

Na področju vesoljske industrije bo Komisija kot nadaljnji ukrep k evropskemu obrambnemu akcijskemu načrtu in vesoljski strategiji za Evropo v letu 2017 predstavila pobudo za zagotovitev zanesljivih, varnih in stroškovno učinkovitih satelitskih komunikacijskih storitev za javne organe (GOVSATCOM – governmental satellite communication) ter ukrepe za olajšanje uveljavljanja vesoljskih storitev in podatkov na trgu.

Izvrševanje pravil enotnega trga je bistveno za zagotavljanje njihove učinkovitosti v praksi. V letu 2017 bo Komisija, kot del širše politike izvrševanja, predstavila predloge za posodobitev in racionalizacijo orodij za reševanje težav, vključno z mrežo SOLVIT, ter ozaveščanje državljanov in podjetij o njihovih pravicah. To bo vključevalo mehanizem za zbiranje informacij o enotnem trgu in enotni digitalni portal za podporo podjetjem ter pomoč pri razvoju njihovih čezmejnih dejavnosti na enotnem trgu, pri čemer se bo upoštevalo mnenje platforme REFIT. Komisija bo pripravila predloge za krepitev moči nacionalnih organov za varstvo konkurence, da bodo ti lahko učinkoviteje uveljavljali pravila, ki zagotavljajo konkurenčno okolje na enotnem trgu.

V skladu s pozivom Evropskega sveta, naj se hitro zagotovi napredek za lažji dostop podjetij do financiranja ter spodbuditev naložb v realno gospodarstvo, bo Komisija predstavila vmesni pregled akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, v katerem bo opredelila preostale ovire in morebitne dodatne potrebne ukrepe. Predlagali bomo preprost, učinkovit in konkurenčen produkt osebnega pokojninskega zavarovanja na ravni EU, katerega cilj je zmanjšati ovire pri zagotavljanju čezmejnih storitev pokojninskega zavarovanja ter povečati konkurenco med ponudniki pokojninskega zavarovanja, revizijo Uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) v okviru programa REFIT, strategijo za trajnostno financiranje, ukrepe za spodbuditev financiranja infrastrukturnih podjetij ter akcijski načrt za maloprodajne finančne storitve, da bi se odpravile nacionalne ovire, ki potrošnikom preprečujejo dostop do najboljše ponudbe, izbire in cene ter onemogočajo uživanje koristi novih finančnih tehnologij. Poleg tega bo Komisija zagotovila nadaljnje spremljanje poziva k predložitvi dokazov o kumulativnem učinku veljavne finančne zakonodaje, pri čemer se bo upoštevalo tudi mnenje platforme REFIT o zahtevah glede poročanja. Predstavili bomo tudi preostale predloge, ki smo jih že napovedali, vključno z zakonodajo o prestrukturiranju podjetij in zagotavljanju nove priložnosti, da bi se propadla podjetja likvidirala pošteno in učinkovito, podjetniki pa dobili novo priložnost.

Za družbe, ki poslujejo čezmejno, mora biti dobro davčno okolje preprosto in učinkovito, hkrati pa je treba zagotoviti, da te družbe pravično in učinkovito prispevajo k davkom tam, kjer dejansko ustvarjajo dobiček. Vzporedno s tem delovnim programom Komisija ponovno uvaja predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, začenši z obvezno skupno davčno osnovo 28 . Komisija prav tako predstavlja dodatne ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij in utaj, vključno prek tretjih držav 29 . Ob upoštevanju potekajočih posvetovanj bi dodatni ukrepi na področju davčne preglednosti v naslednjem letu lahko vključevali predlog za povečanje nadzora nad nosilci in ponudniki shem agresivnega davčnega načrtovanja. Kot ključni element zunanje strategije za učinkovito obdavčenje bo Komisija sodelovala z državami članicami, da se dokonča vzpostavitev evropskega seznama jurisdikcij tretjih držav, ki ne spoštujejo mednarodnih standardov dobrega davčnega upravljanja in ne izvajajo ustreznih mednarodnih sporazumov o dobrih praksah v boju proti preusmerjanju dobička in eroziji davčne osnove.

Čezmejne goljufije na področju DDV davkoplačevalce v naših državah članicah vsako leto stanejo približno 50 milijard EUR. Hkrati je upravno breme izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV za mala podjetja veliko, tehnične inovacije pa predstavljajo nove izzive za učinkovito pobiranje davkov. Komisija bo zato predlagala ukrepe za izvajanje akcijskega načrta za DDV, da se poenostavi sistem DDV za mala podjetja in postavijo temelji za sodobno, učinkovitejšo, podjetjem prijazno in dokončno ureditev sistema DDV po vsej Evropi, ki bo zaščiten pred goljufijami, pri čemer se bodo upoštevala mnenja platforme REFIT. Ključni element te reforme je bolj učinkovit in sorazmeren pristop do stopenj DDV.

5.    Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija

Evropa, ki varuje naše gospodarstvo in zagotavlja enake pogoje za delavce in podjetja. Euro kot uveljavljena svetovna valuta prinaša velike, pogosto nevidne gospodarske koristi. Države članice evrskega območja so letos zahvaljujoč nizkim obrestnim meram in denarni politiki Evropske centralne banke pri plačilih obresti za svoje dolgove privarčevale 50 milijard evrov. Komisija podpira cilje in načrte poročila petih predsednikov o dokončnem oblikovanju ekonomske in monetarne unije (EMU).

V beli knjigi o prihodnosti Evrope bodo določeni koraki za reformo EU s 27 državami članicami 60 let po Rimskih pogodbah. V zvezi s prihodnostjo EMU bo v beli knjigi predvidena priprava druge faze za njeno poglobitev v novih političnih in demokratičnih razmerah, vključno s pregledom Pakta za stabilnost in rast, usmerjenim v stabilnost, ter nadaljnjimi ukrepi na podlagi člena 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (vključitev vsebine te pogodbe v pravni okvir Evropske unije). Prav tako bomo pregledali Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), da se okrepi uspešnost in učinkovitost makro- in mikrobonitetnega nadzora skrbnega ter varnega poslovanja. Sprejetje predloga za enotno zastopanje euroobmočja v Mednarodnem denarnem skladu 30 bi bilo treba pospešiti.

Dokončanje bančne unije in v zvezi s tem sklenitev dogovora o predlogu za skupni evropski sistem jamstva za vloge 31 ostajata prednostni nalogi. Komisija bo glede na najnovejše ugotovitve na mednarodni ravni pregledala tudi dele bančne zakonodaje in predlagala ciljno usmerjene spremembe uredbe in direktive o kapitalskih zahtevah ter direktive o sanaciji in reševanju bank, da bi banke postale še odpornejše, hkrati pa bi se poenostavila pravila za tiste z manj zapletenim poslovnim modelom, kar bi spodbudilo naložbe, predvsem v MSP, ter okrepilo obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, zlasti z izvajanjem svetovnih standardov glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub za sistemske banke. Pospešitev napredka pri izvajanju unije kapitalskih trgov je ključnega pomena za spodbujanje večje delitve tveganja zasebnega sektorja v EMU. Sprejetje predlogov, ki so v obravnavi, o listinjenju 32 in prospektu 33 je treba pospešiti.

Komisija je zavezana k spodbujanju socialne konvergence k višjim standardom in krepitvi socialne razsežnosti evropskega povezovanja. Na podlagi dokazov, zbranih v okviru letošnjega javnega posvetovanja, bomo predlagali evropski steber socialnih pravic, ki bo določal načela Unije, zgrajene na socialni pravičnosti. Steber bo vključeval načela za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev v okviru evropskega socialnega tržnega gospodarstva. Prav tako bo vodilo politike pri doseganju poštenih in dinamičnih trgov dela, na katerih bo imel vsakdo priložnost uporabiti svoje sposobnosti, ter dobro delujočih in vzdržnih sistemov socialnega varstva, ki bodo odražali današnje hitro spreminjajoče se razmere. Spremljale ga bodo tudi druge podobne pobude, kot so pobude za obravnavanje izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se soočajo delovno aktivne družine.

6.    Trgovina: Razumen in uravnotežen prostotrgovinski sporazum z ZDA

Odprta Evropa, ki trguje s svojimi partnerji, hkrati pa krepi instrumente trgovinske zaščite. V današnjem globalnem gospodarstvu je trgovina bistvena za rast, delovna mesta in konkurenčnost. Trgovina prinaša delovna mesta – vsaka milijarda evrov, ustvarjena z izvozom, pomeni 14 000 dodatnih delovnih mest v celotni EU. Danes je več kot 30 milijonov delovnih mest oziroma sedmina vseh delovnih mest v EU odvisnih od izvoza v tujino. EU zato ostaja zavezana odprtemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih.

Komisija bo na podlagi uspešne mreže sporazumov Unije o prosti trgovini nadaljevala pogajanja z ZDA, Japonsko, državami Mercosurja, Mehiko, Tunizijo in državami ASEAN. Zavzemali se bomo za nove mandate za začetek pogajanj s Turčijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in Čilom. Delo bomo nadaljevali tudi v STO, vključno z večstranskimi sporazumi, prizadevali pa si bomo tudi za hitro ratifikacijo celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) s Kanado.

Prav tako smo odločeni zagotoviti, da trgovina ostane pravična. Posodobiti nameravamo evropske instrumente trgovinske zaščite, da bi zagotovili njihovo trajnost glede na nove gospodarske izzive, kot so presežna zmogljivost in spreminjajoče se pravne okoliščine, ter glede na iztekanje veljavnosti nekaterih določb iz protokolov o pristopu k STO. Nujno je, da Svet reši zastoj v zvezi z našim predlogom iz leta 2013 za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite, ki vključuje reformo pravila nižje dajatve 34 . Evropski svet je 21. oktobra 2016 pozval k nujnemu in uravnoteženemu dogovoru o stališču Sveta za celovito posodobitev vseh instrumentov trgovinske zaščite do konca leta 2016.

Glede na skupne vrednote EU in Združenih držav ter strateškega, političnega in gospodarskega pomena čezatlantskih odnosov je Komisija pripravljena na sklenitev ambicioznega ter uravnoteženega sporazuma o partnerstvu za trgovino in naložbe z visokimi standardi. Glede na bližajoče se volitve v ZDA in neizogibno upočasnitev pogajanj si bosta obe pogodbenici prizadevali utrditi napredek, ki je že bil dosežen. Komisija je pripravljena sodelovati z novo administracijo ZDA, takoj ko bo to mogoče, na podlagi mandata, ki je bil dodeljen Komisiji ter ponovno potrjen na zasedanju Evropskega sveta 21. oktobra 2016 35 .

Komisija bo prevzela tudi vodilno vlogo pri izvajanju svetovnega foruma o presežnih jeklarskih zmogljivostih pod okriljem skupine G-20.

7.    Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju

Evropa, ki varuje in ohranja naše vrednote svobode, demokracije in pravne države. Varnost na naših mejah in znotraj njih je ključna in skupna skrb glede na trenutne grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Grožnje terorizma še nikoli ni bilo tako močno čutiti v Evropi. Evropski agendi za varnost bodo sledili ukrepi za vzpostavitev varnostne unije in za okrepitev nadzora na naših mejah. To bo vključevalo evropski sistem za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS), ki zagotavlja avtomatizirano preverjanje državljanov tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma za potovanje v schengensko območje. Ta sistem bo dopolnjeval sistem vstopa in izstopa za državljane tretjih držav, ki ga je Komisija že predlagala 36 in o katerem bi se bilo, skupaj z našim predlogom za sistematične kontrole državljanov EU, ki prečkajo zunanje meje EU, treba dogovoriti čim prej 37 . Predstavili bomo tudi izboljšave schengenskega informacijskega sistema. Prav tako bomo bolje povezali naše obstoječe ter prihodnje sisteme za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in upravljanja meja ter pri tem nadaljevali delo, ki poteka v okviru strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost. Predstavili bomo tudi pobudo o dostopu do elektronskih dokazov, ki imajo vedno večji pomen pri zagotavljanju uspešnih kazenskih preiskav in pregona v boju proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu.

V naslednjih mesecih bo Komisija še naprej izvajala akcijski načrt EU za boj proti financiranju terorizma in bo v zvezi s tem predstavila predloge o usklajenih sankcijah za preprečevanje pranja denarja, nedovoljenega prenosa gotovine in nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine ter za zamrznitev in odvzem premoženja nezakonitega izvora. Prizadevamo si tudi za okrepitev Europola in zlasti zagotavljanja virov za Evropski center za boj proti terorizmu. Mesečno bomo poročali o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije 38 ter z Evropskim parlamentom in Svetom sodelovali za pravočasno sklenitev dogovora o ključnih ukrepih za preprečevanje zlorabe strelnega orožja ter za kriminalizacijo terorističnega ravnanja, vključno s potovanji tujih terorističnih bojevnikov.

Pravica do varnosti ne sme nikoli ogrožati spoštovanja drugih temeljnih pravic, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov. Evropska uredba o varstvu podatkov 39 bo veljala od leta 2018 in Komisija bo poskrbela, da bo enako visoka raven varstva osebnih podatkov veljala tudi za evropske institucije, organe, agencije in urade. V tem smislu bo Komisija preučila tudi nove sklepe o ustreznosti varstva pri izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami, da se zagotovijo visoki standardi pri prenosu osebnih podatkov v tretje države. V okviru programa REFIT bomo predstavili revizijo direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, da se ta posodobi na podlagi najnovejšega tehnološkega razvoja in ob upoštevanju mnenja platforme REFIT. Prav tako bomo ocenili nadaljnje možnosti za horizontalne ali nadaljnje sektorske ukrepe na ravni EU za zaščito žvižgačev, ki razkrijejo nezakonito ravnanje.

Nadaljevali bomo delo za pristop Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pri čemer bomo v celoti upoštevali sodno prakso Sodišča EU. In ker neodvisni, učinkoviti pravosodni sistemi podpirajo gospodarsko rast ter spoštovanje temeljnih pravic, bomo še naprej sodelovali z Evropskim parlamentom in državami članicami za spodbujanje in zaščito načela pravne države.

8.    V smeri nove migracijske politike

Evropa, ki varuje svoje meje in dosega rezultate na področju odgovorne migracijske politike. Upravljanje migracijskih tokov ob hkratnem zagotavljanju zatočišča tistim, ki ga iščejo, še naprej predstavlja vsakodnevni izziv. V zadnjem letu je Komisija pospešila delo v sodelovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in državami članicami v okviru evropske agende o migracijah, da bi se omogočil hiter in usklajen odziv na begunsko krizo in začrtal dolgoročen okvir, ki bi temeljil na načelih solidarnosti in odgovornosti.

Odločenost EU pri odpravljanju posledic krize je vodilo k neprimerljivemu vsakodnevnemu delovanju na terenu. Komisija, agencije EU in države članice si skupaj prizadevajo za reševanje življenj na morju in za pomoč državam članicam na prvi črti. Odzivu EU na begunsko krizo je bilo namenjenih več kot 15 milijard EUR iz proračuna EU. Izjava EU in Turčije je odločilen korak pri preprečevanju tihotapljenja migrantov, urejenemu upravljanju migracijskih tokov in preprečevanju smrtnih žrtev. V letu 2017 bo Komisija ohranila intenzivnost svojega dela, da bi zagotovila neposredno podporo beguncem in njihovo vključevanje v gostiteljske skupnosti v Evropi ter v tretjih državah. S tem naj bi se izboljšalo upravljanje migracij v najbolj izpostavljenih obmejnih območjih, okrepil boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, zlasti mladoletnikov brez spremstva, in zagotovilo vračanje migrantov brez urejenega statusa.

Na območju, kjer velja načelo prostega gibanja, so naše zunanje meje bolj kot kdaj koli prej naša skupna odgovornost. Sprejeti so bili ukrepi, da bi se schengensko območje prostega gibanja ljudi vrnilo k običajnim razmeram. EU je z delujočo evropsko mejno in obalno stražo v manj kot letu dni ustanovila trajen sistem za zagotovitev varovanja mej ter preprečevanje in odpravljanje pomanjkljivosti pri kontrolah oseb, ki vstopajo v EU.

Stalna zmogljivost za upravljanje migracij na verodostojen in trajnosten način zahteva vzpostavitev cele vrste migracijskih instrumentov. Vsi potrebni elementi so trenutno v obravnavi v Evropskem parlamentu in Svetu. Hitro sprejetje ključnih predlogov, kot so reforma dublinskih pravil za skupni evropski azilni sistem 40 , preoblikovanje Evropskega azilnega podpornega urada v samostojno Agencijo EU za azil 41 , okrepitev sistema Eurodac 42 , novi okvir za preselitev 43 ter ukrepi za ustrezno upravljanje zakonite migracije 44 , je bistvenega pomena za zagotavljanje celovitega in skladnega pristopa, ki ga potrebuje EU pri soočanju z izzivom migracij.

Na podlagi prvih rezultatov nedavnega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah 45 morajo institucije EU in države članice nadaljevati prizadevanja, da bi migracijska vprašanja ostala središče kakovostnih odnosov z vsemi ključnimi partnerskimi državami izvora in tranzita ter pogoj za njih. Države izvora in tranzita so začele tesneje sodelovati na področju preprečevanja neregularnih migracij ter vračanja. Prav tako bomo morali vzpostaviti učinkovite pravne poti v Unijo, in sicer prek zakonitega priseljevanja ali preselitve.

Naslednje leto bomo ocenili različna delovna področja v okviru strategije, da se zagotovi celovit pregled napredka v smeri bolj učinkovitega in trajnostnega upravljanja migracij ter opredelijo področja, na katerih so potrebna nadaljnja prizadevanja.

9.     Močnejši svetovni akter

Evropa, ki ščiti, varuje tudi naše interese onstran naših meja. Evropa je mehka sila svetovnega pomena. V okviru globalne strategije in spremenjene evropske sosedske politike bo EU še naprej uporabljala vse razpoložljive instrumente v podporo svojim partnerjem pri gospodarski in politični stabilizaciji, reformah ter krepitvi odpornosti. Komisija bo z državami kandidatkami prek širitvene politike še naprej ustvarjala skupno stabilnost in blaginjo.

Vendar v vse bolj konfliktnem svetu mehka moč ni dovolj. Komisija bo zato konec tega leta predstavila evropski obrambni akcijski načrt, ki bo opredelil, kako lahko politike in instrumenti EU zagotovijo, da bosta industrijska baza in usposobljenost delovne sile omogočili uresničitev obrambnih zmogljivosti, določenih na podlagi sedanjih in prihodnjih varnostnih izzivov. Komisija bo po tem predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada za spodbujanje raziskav in inovacij ter prispevanje h krepitvi evropske obrambne tehnološke in industrijske baze ter za nadaljnje spodbujanje razvoja ključnih obrambnih zmogljivosti. Poleg tega se bodo predlagali nadaljnji ukrepi na področju javnih naročil za obrambo.

Predlog Komisije za spremembo instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ki je v obravnavi, je namenjen odpravljanju vrzeli v sposobnosti Evropske unije za podporo partnerskim državam pri samostojnem preprečevanju in obvladovanju kriz, zlasti prek krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. Zaradi neposrednih nevarnosti za stabilnost in mir ter s tem tudi za razvoj v nekaterih ključnih partnerskih državah je pomembno, da Evropski parlament in Svet čim prej sprejmeta ta predlog.

Evropska unija si bo še naprej prizadevala za rešitev potekajočih konfliktov in kriz v sosedstvu in drugod ter bo prispevala k prizadevanjem Združenih narodov in drugih mednarodnih akterjev na tem področju. Komisija in visoka predstavnica bosta sprejeli strategijo EU za Sirijo, ki bo opredelila, kako lahko Evropa še naprej zagotavlja humanitarno pomoč in prispeva k politični tranziciji, stabilizaciji in obnovi za ponovno izgradnjo miroljubne države ter pluralistične in strpne civilne družbe v Siriji.

Afrika bo še naprej eden ključnih strateških partnerjev Evropske unije, sedanja begunska kriza pa je ponovno poudarila, kako pomembno je vlagati v trajnostne in dobre odnose z afriškimi državami v duhu deljene odgovornosti. Partnerski okvir in posebna sredstva iz nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko ter novega evropskega načrta za zunanje naložbe (EIP) 46  odražajo našo zavezo sodelovanju z našimi afriškimi partnerji in skupnemu reševanju svetovnih izzivov. V okviru priprav na 5. vrh EU-Afrika, ki bo potekal konec leta 2017, bomo predlagali nov pristop EU, ki bi opredelil strateške cilje in prednostne naloge EU v njenih odnosih z Afriko. Ta pristop bo prispeval tudi k afriškemu stebru okvira po izteku sporazuma iz Cotonouja, ki ga bo Komisija predstavila v kratkem, in bo prav tako poudaril ključni pomen naših trgovinskih odnosov z afriškimi partnerji.

Kot je bilo že napovedano, bo Komisija predlagala tudi prenovljeno Evropsko soglasje o razvoju, uskladila našo razvojno politiko z agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter zagotovila, da bo v celoti izpolnjevala svojo vlogo pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

10. Unija demokratičnih sprememb

Evropa, ki prevzame odgovornost, posluša in dosega rezultate. Vzpostavitev Unije demokratičnih sprememb, ki ima med desetimi prednostnimi nalogami, ki si jih je zastavila ta Komisija, najbolj krovni pomen, še nikoli ni bila bolj nujna. V tem odločilnem času je prihodnost Unije odvisna od tega, ali Evropejci zaupajo njenim sposobnostim, da jih zavaruje, opolnomoči in zaščiti ter jim pomaga oblikovati pozitivno in trajnostno perspektivo za njihovo prihodnost.

Boljši predpisi, odgovornost in preglednost so še naprej temelji delovanja te Komisije in vse institucije EU morajo ta načela uporabljati na dosleden in predan način, če želimo ponovno pridobiti zaupanje naših državljanov. Komisija bo tesno sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom za zagotovitev, da se Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje izvaja in uporablja v celoti, z obema institucijama pa bo prav tako sodelovala v konstruktivnih pogajanjih o našem nedavnem predlogu za obvezen register za preglednost, ki bo zajemal Evropski parlament, Svet in Komisijo. Komisija bo predlagala tudi spremembe okvirnega sporazuma z Evropskim parlamentom, da se zagotovi, da lahko člani Komisije kandidirajo na volitvah v Evropski parlament.

Komisija bo predlagala zakonodajo za uskladitev obstoječih aktov z določbami Pogodbe o delegiranih in izvedbenih aktih, s čimer bi se postopno odpravil regulativni postopek s pregledom. Prav tako bomo ocenili demokratično legitimnost obstoječih postopkov za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov ter preučili možnosti za spremembo obstoječih postopkov za sprejetje nekaterih sekundarnih aktov.

Za zagotovitev, da imajo pravni instrumenti EU želen učinek, namerava Komisija okrepiti svoja prizadevanja za uporabo, izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU. To vključuje sveženj ukrepov za boljše izvrševanje pravil enotnega trga in, na področju varstva okolja, predlog v okviru programa REFIT za poenostavitev okoljskega poročanja po zadnjem preverjanju ustreznosti, pa tudi ukrepe za olajšanje dostopa do pravnega varstva in podporo zagotavljanju skladnosti z okoljskimi predpisi v državah članicah.

III.    Pospešitev izvajanja desetih prednostnih nalog s strani treh institucij

Naš načrt, ki sledi predsednikovemu govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016 47 , ne odraža le pričakovanj državljanov in naše dialoge z neposredno izvoljenimi poslanci Evropskega parlamenta 48 in Svetom, v katerem so zastopane vse nacionalne vlade 49 , kakor tudi prispevkov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 50 ter Odbora regij 51 , temveč je v celoti usklajen tudi s prednostnimi nalogami, ki jih je opredelilo 27 voditeljev držav ali vlad v Bratislavi 52 .

Ta Komisija bo v prihodnjem letu osredotočena na doseganje rezultatov, vendar tega ne moremo doseči sami. Konstruktiven dialog z Evropskim parlamentom in Svetom pred predstavitvijo tega delovnega programa je vzpostavil skupno razumevanje prednostnih nalog v skladu z novim Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje 53 . Komisija meni, da ta sporazum predstavlja skupno zavezo osredotočanju na velika in nujna vprašanja, ob prizadevanju za preproste, na dokazih temelječe, predvidljive in sorazmerne zakone, ki državljanom in podjetjem zagotavljajo največje koristi.

Zato z zanimanjem pričakujemo sodelovanje z Evropskim parlamentom in Svetom v naslednjih tednih, da bi dosegli dogovor o skupni izjavi treh predsednikov, ki bo določila širše cilje ter prednostne naloge za leto 2017 in opredelila predloge, ki si zaslužijo prednostno obravnavo v zakonodajnem postopku. To je nova skupna zaveza iz Medinstitucionalnega sporazuma 54 . Ta delovni program je osnova za skupni razmislek in opozarja na predloge, ki čakajo na obravnavo 55 ter za katere Komisija meni, da je najpomembnejše, da se sprejmejo hitro. To bi Uniji omogočilo, da predloge oblikuje v konkretne ukrepe in doseže rezultate, kjer je to najbolj potrebno.

(1)

Priloga I.

(2)

Priloga II.

(3)

 Z izjemo standardnega obračuna DDV, saj se je letos moral umakniti prejšnji predlog Komisije zaradi pomanjkanja podpore Sveta v zakonodajnem postopku. Primeri nadaljnjih ukrepov Komisije v okviru letošnjega delovnega programa vključujejo: predloga za spremembo zakonodaje EU o e-zasebnosti in DDV (glej Prilogo I) ter predlog za izvedbeni akt v skladu z direktivo o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (glej Prilogo II).

(4)

Priloga V.

(5)

 Priloga IV.

(6)

Sklep Komisije z dne 25.11.2014 o objavi informacij o sestankih članov Komisije z organizacijami ali samozaposlenimi osebami (C(2014) 9051 final) in Sklep Komisije z dne 25.11.2014 o objavi informacij o sestankih generalnih direktorjev Komisije z organizacijami ali samozaposlenimi osebami (C(2014) 9048 final).

(7)

COM(2016) 627 final.

(8)

http://ec.europa.eu/priorities/docs/pg_sl.pdf.

(9)

V tem kontekstu bo Komisija svoje komunikacijske dejavnosti v letu 2017 osredotočila na svoje prioritete na podlagi ukrepov za institucionalno komuniciranje v letih 2017–18 v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 (C (2016) 6838 z dne 25. oktobra 2016).

(10)

COM(2016) 646 final.

(11)

Da bi nadalje podprli izvajanje v praksi, smo pred kratkim predlagali dopolnitev obstoječih sredstev pobude za zaposlovanje mladih z dodatnima 2 milijardama EUR za obdobje 2017–2020.

(12)

Kakor je navedeno zgoraj, je bil Evropski sklad za strateške naložbe v samo enem letu uporabljen v 27 državah članicah, sprožil pa je naložbe v višini 138 milijard EUR, vključno z novimi sredstvi za skoraj 300 000 malih in srednjih podjetij.

(13)

COM(2016) 581 final.

(14)

COM(2016) 603 final.

(15)

COM(2015) 634 final, COM(2015) 635/2 final.

(16)

COM(2016) 593 final, COM(2016) 594 final, COM(2016) 595 final, COM(2016) 596 final.

(17)

COM(2016) 289 final.

(18)

COM(2015) 627 final.

(19)

COM(2016) 285 final.

(20)

COM(2016) 287 final.

(21)

COM(2016) 590 final, COM(2016) 591 final.

(22)

COM(2016) 43 final.

(23)

COM(2016) 589 final.

(24)

COM(2016) 52 final in COM(2016) 53 final/2.

(25)

COM(2015) 337 final/2.

(26)

COM(2016) 482 final/2.

(27)

COM(2016) 479 final.

(28)

COM(2016) 683 in COM(2016) 685.

(29)

COM(2016) 686 in COM(2016) 687.

(30)

COM(2015) 603 final.

(31)

COM(2015) 586 final/2.

(32)

COM(2015) 472 final/2.

(33)

COM(2015) 583 final.

(34)

COM(2013) 192 final.

(35)

Sklepi Evropskega sveta, Bruselj, 20. in 21. oktobra 2016, točka 14: „... Komisijo prav tako poziva, naj nadaljuje pogajanja z ZDA, da bo lahko oblikovala ambiciozen, uravnotežen in celovit prostotrgovinski sporazum.“

(36)

COM(2016) 194 final in COM(2016) 196 final.

(37)

COM(2015) 670 final.

(38)

Prvo poročilo Komisije o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, sprejeto 12. oktobra 2016 (COM(2016) 670 final).

(39)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016).

(40)

COM(2016) 270 final/2.

(41)

COM(2016) 271 final.

(42)

COM(2016) 272 final/2.

(43)

COM(2016) 468 final.

(44)

COM(2016) 378 final.

(45)

COM(2016) 385 final.

(46)

 COM(2016) 581 final.

(47)

  http://ec.europa.eu/priorities/state-union-2016_sl . Glej tudi pismo o nameri, ki sta ga predsednik in prvi podpredsednik Komisije naslovila na predsednika Evropskega parlamenta in Sveta. Na podlagi tega je prvi podpredsednik Komisije 20. septembra razpravljal s Svetom za splošne zadeve, Komisija pa se je 3. in 4. oktobra sestala s konferenco predsednikov odborov.

(48)

  http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2016-0312+0+DOC+XML+V0//SL

(49)

Pismo predsednika Sveta za splošne zadeve predsedniku in prvemu podpredsedniku Komisije z dne 4. oktobra.

(50)

  http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/eesc_contribution-to-ec--2017-workprogramme_en.pdf

(51)

  https://toad.cor.europa.eu/corwipdetail.aspx?folderpath=RESOL-VI%2f010&id=24254  

(52)

  http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/09/16-bratislava-declaration-and-roadmap/

(53)

  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2016:123:FULL&from=EN

(54)

Točka 7 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje.

(55)

 Priloga III.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 25.10.2016

COM(2016) 710 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Delovni program Komisije za leto 2017

Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti

{SWD(2016) 400 final}

Priloga I: nove pobude

Št.	Naslov	Opis 1
Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe
1.	Pobuda za mlade	Pobuda vključuje predlog za ustanovitev evropske solidarnostne enote (zakonodajna/nezakonodajna pobuda) in prednostne ukrepe za izvajanje vidikov programa znanj in spretnosti, ki se nanašajo na mlade, vključno z okvirom za kakovost vajeništev in predlogom za večjo mobilnost vajencev (zakonodajna pobuda); predlog za posodobitev šolstva in visokošolskega izobraževanja (nezakonodajna pobuda; drugo četrtletje leta 2017) ter predlog za boljše spremljanje poklicne poti diplomantov pa tudi mladih s poklicno izobrazbo in usposabljanjem (nezakonodajna pobuda; drugo četrtletje leta 2017).
2.	Izvajanje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo	To vključuje strategijo o uporabi, ponovni uporabi in recikliranju plastike (nezakonodajna pobuda; zadnje četrtletje leta 2017); ukrepe v zvezi z vodo: predlog uredbe o minimalnih zahtevah glede kakovosti ponovno uporabljene vode (vključno z oceno učinka; člen 192 PDEU; drugo četrtletje leta 2017); revizijo direktive o pitni vodi v okviru programa REFIT (vključno z oceno učinka; člen 192(1) PDEU; zadnje četrtletje leta 2017); pobudo za obravnavo pravnih, tehničnih ali praktičnih ovir na področju medsebojnega delovanja zakonodaje o kemikalijah, izdelkih in odpadkih (nezakonodajna pobuda; zadnje četrtletje leta 2017) ter okvir za spremljanje krožnega gospodarstva (nezakonodajna pobuda; tretje četrtletje leta 2017).
3.	Finančni okvir po letu 2020	Celovit predlog za naslednji večletni finančni okvir, vključno za lastna sredstva (zakonodajna/nezakonodajna pobuda; člen 312 PDEU).
Povezan enotni digitalni trg
4.	Izvajanje strategije za enotni digitalni trg	Vmesni pregled izvajanja strategije za enotni digitalni trg
Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost
5.	Izvajanje strategije za energetsko unijo: potovanja in mobilnost z nizkimi emisijami	Revizija več ključnih zakonodajnih aktov, na katere je bilo opozorjeno v akcijskem načrtu o mobilnosti z nizkimi emisijami, v okviru programa REFIT: strategij za avtomobile/kombinirana vozila, tovorna vozila in avtobuse za obdobje po letu 2020 (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; drugo četrtletje leta 2017); direktive o čistih vozilih (vključno z oceno učinka; člen 192 PDEU; drugo četrtletje leta 2017) ter direktiv o evrovinjeti in evropskem elektronskem cestninjenju (EETS) (vključno z oceno učinka; člen 91 PDEU; drugo četrtletje leta 2017). Ta pobuda vključuje izvajanje mednarodnega sporazuma o emisijah iz zrakoplovov (ICAO) (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 192 PDEU; prvo četrtletje leta 2017).
Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo
6.	Izvajanje strategije za enotni trg	Rezultati bodo vključevali revizijo zakonodaje o blagu v okviru programa REFIT (zakonodajna/nezakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 43/114/207 PDEU; drugo četrtletje leta 2017); pobudo glede prava družb za olajšanje uporabe digitalnih tehnologij v vseh fazah življenjskega cikla podjetja ter čezmejnih združitev in delitev (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; tretje do zadnje četrtletje leta 2017); pobudo za usklajeno ocenjevanje zdravstvene tehnologije (zakonodajna/nezakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; zadnje četrtletje leta 2017); ukrepe za boljše izvrševanje pravil enotnega trga v okviru širšega svežnja ukrepov za izvrševanje, vključno s predlogom za enotni digitalni portal (zakonodajna/nezakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 114 PDEU; prvo četrtletje leta 2017) in predlogom za mehanizem za zbiranje informacij o enotnem trgu (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; prvo četrtletje leta 2017); posodobitev mreže SOLVIT (nezakonodajna pobuda; prvo četrtletje leta 2017) ter krepitev vloge nacionalnih organov za varstvo konkurence za učinkovitejše izvrševanje pravil (zakonodajna/nezakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; drugo četrtletje leta 2017).
7.	Pravičnejša obdavčitev podjetij	Pobuda vključuje izvajanje akcijskega načrta za DDV s predlogi v okviru programa REFIT za dokončni sistem DDV in stopnje DDV (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 113 PDEU; tretje četrtletje leta 2017); boljše upravno sodelovanje in sveženj za poenostavitev, da bi se zmanjšala bremena za podjetja in davčne uprave (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 113 PDEU; zadnje četrtletje leta 2017); predlog za seznam EU z jurisdikcijami tretjih držav, ki ne spoštujejo standardov dobrega davčnega upravljanja (nezakonodajna pobuda; tretje četrtletje leta 2017), ter izvajanje mednarodnega sporazuma o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS) z zakonodajo EU (zakonodajna/nezakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; drugo četrtletje leta 2017).
8.	Izvajanje vesoljske strategije za Evropo	Zakonodajni predlog o storitvah vladnih satelitskih komunikacij (vključno z oceno učinka; člen 189 PDEU; zadnje četrtletje leta 2017) ter predlog za ukrepe za olajšanje uveljavljanja vesoljskih storitev in podatkov na trgu (zakonodajna/nezakonodajna pobuda).
9.	Izvajanje akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov	V vmesnem pregledu (nezakonodajna pobuda; drugo četrtletje leta 2017) se bo ocenil napredek pri izvajanju unije kapitalskih trgov in opredelili se bodo morebitni dodatni ukrepi, ki so potrebni za izboljšanje financiranja gospodarstva. Novi ukrepi bodo vključevali okvir za produkt osebnega pokojninskega zavarovanja na ravni EU (zakonodajna/nezakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 114 PDEU; drugo četrtletje leta 2017); revizijo Uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) v okviru programa REFIT (vključno z oceno učinka; člen 114 PDEU; prvo četrtletje leta 2017); akcijski načrt o maloprodajnih finančnih storitvah (nezakonodajna pobuda; prvo četrtletje leta 2017) ter dodatne delegirane akte za olajšanje financiranja infrastrukturnih podjetij s strani institucionalnih vlagateljev (vključno z oceno učinka; zadnje četrtletje leta 2016).
Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija
10.	Močna Unija, zgrajena na močni ekonomski in monetarni uniji	Bela knjiga o prihodnosti Evrope (nezakonodajna pobuda; prvo četrtletje leta 2017), ki bo določala ukrepe za reformo EU s 27 državami članicami 60 let po Rimskih pogodbah, bo zajemala tudi prihodnost EMU, da bi pripravila drugo fazo poglobitve EMU v novih političnih in demokratičnih razmerah (vključno s pregledom Pakta za stabilnost in rast, usmerjenim v stabilnost, ter nadaljnjimi ukrepi na podlagi člena 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (vključitev vsebine te pogodbe v pravni okvir EU)). Pobuda bo vključevala tudi pregled Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), da bi se okrepila učinkovitost in uspešnost makro- in mikrobonitetnega nadzora.
11.	Evropski steber socialnih pravic	Potem ko bo opravljeno javno posvetovanje, bodo v okviru pobude predstavljeni predlog za steber socialnih pravic (prvo četrtletje leta 2017) in podobne pobude, kot so pobuda za obravnavanje izzivov, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine (zakonodajna/nezakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 153/157 PDEU); pobuda o dostopu do socialne zaščite (zakonodajna/nezakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 153/292); izvajanje direktive o delovnem času (nezakonodajna pobuda) ter revizija direktive o pisni izjavi v okviru programa REFIT, s katero se uvaja obveznost delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih pogodbe ali delovnega razmerja (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 153.1(b)/154 PDEU).
Trgovina: razumen in uravnotežen prostotrgovinski sporazum z ZDA
12.	Izvajanje strategije „Trgovina za vse“	Poleg nadaljevanja in zaključitve dvostranskih pogajanj (npr. z Japonsko) ter začetka novih pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z Avstralijo (vključno z oceno učinka; prvo četrtletje leta 2017), Čilom (vključno z oceno učinka; drugo četrtletje leta 2017) in Novo Zelandijo (vključno z oceno učinka; prvo četrtletje leta 2017), ta pobuda vključuje nadaljnjo krepitev instrumentov trgovinske zaščite EU s predlogom za spremembo protidampinške zakonodaje EU (vključno z oceno učinka; zadnje četrtletje leta 2016) v skladu s sporočilom Komisije z dne 18. oktobra 2016.
Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju
13.	Sveženj o varstvu podatkov	Sveženj (prvo četrtletje leta 2017) bo vključeval uskladitev pravil o varstvu osebnih podatkov, ki jih obdelujejo institucije EU, z novimi splošnimi pravili o varstvu podatkov (zakonodajna pobuda; člen 16 PDEU); revizijo direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah v okviru programa REFIT (vključno z oceno učinka; člen 114/16 PDEU) ter okvir za sklepe o ustreznosti varstva pri izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami.
14.	Napredek pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije	Izvajanje agende za varnostno unijo in akcijskega načrta za boj proti financiranju terorizma s predlogom za uskladitev kaznivih dejanj pranja denarja in sankcij (zakonodajna pobuda; člen 83 PDEU; zadnje četrtletje leta 2016); predlogom za krepitev vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 82 PDEU; zadnje četrtletje leta 2016), ter predlogoma za boj proti nedovoljenemu prenosu gotovine (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 33/114 PDEU; zadnje četrtletje leta 2016) in nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine (zakonodajna pobuda, vključno z oceno učinka; člen 207 PDEU; zadnje četrtletje leta 2016). Ta pobuda vključuje tudi predlog za evropski sistem za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS) (zakonodajna pobuda; člen 77(2)(b) in (d)(a) PDEU; zadnje četrtletje leta 2016) ter nadaljnje ukrepe na podlagi dela strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost.
V smeri nove migracijske politike
15.	Izvajanje evropske agende o migracijah	Vmesni pregled izvajanja evropske agende o migracijah ter utrditev in horizontalni pregled napredka na različnih delovnih področjih, vključno z izvajanjem novega okvira za migracijska partnerstva s tretjimi državami.
Močnejši svetovni akter
16.	Izvajanje evropskega obrambnega akcijskega načrta	Vključuje predlog za evropski obrambni sklad in ukrepe za izboljšanje uporabe in učinkovitosti pravil o javnem naročanju (zakonodajna/nezakonodajna pobuda).
17.	Izvajanje globalne strategije EU	Vključuje prizadevanja za spodbujanje državne, gospodarske, okoljske/podnebne in družbene odpornosti v tretjih državah, zlasti v sosednjih državah EU in širših okoliških regijah (nezakonodajna pobuda).
18.	Strategija EU za Sirijo	Strategija bo določala, kako lahko EU pomaga ponovno vzpostaviti mir in stabilnost ter pluralistično in strpno civilno družbo v Siriji (nezakonodajna pobuda; prvo četrtletje leta 2017).
19.	Partnerstvo med EU in Afriko: nov zagon	Pobuda bo opredeljevala strateške cilje in prednostne naloge EU v njenih odnosih z Afriko (nezakonodajna pobuda; drugo četrtletje leta 2017).
Unija demokratičnih sprememb
20.	Posodobitev postopkov v odboru	Predlogi za uskladitev pravil o sekundarni zakonodaji s posodobljenimi pravili Pogodbe (zakonodajna pobuda; prvo četrtletje leta 2017) ter ocena demokratične legitimnosti obstoječih postopkov za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov (nezakonodajna pobuda; prvo četrtletje leta 2017).
21.	Bolj strateški pristop k izvrševanju prava EU	Ukrepi za okrepitev prizadevanj na področju uporabe, izvajanja in izvrševanja prava EU (nezakonodajna pobuda; zadnje četrtletje leta 2016) v skladu s prednostnimi nalogami Komisije; konkretni predlogi za zagotovitev boljšega izvrševanja pravil enotnega trga (glej točko 6 zgoraj) ter pobude v okviru programa REFIT za zagotovitev pravilnega izvajanja in izvrševanja okoljske zakonodaje, vključno z zagotavljanjem skladnosti z okoljskimi predpisi (nezakonodajna pobuda; tretje četrtletje leta 2017), dostopa do pravnega varstva (nezakonodajna pobuda; prvo četrtletje leta 2017) ter spremljanja, preglednosti in poročanja (zakonodajna/nezakonodajna pobuda; drugo četrtletje leta 2017).

(1)

Komisija v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje v tej prilogi navaja dodatne informacije, če so na voljo, o pobudah, ki so vključene v njen delovni program. Te informacije, ki so navedene v oklepajih pod opisom posamezne pobude, so zgolj okvirne in se lahko spremenijo med pripravljalnim postopkom, zlasti zaradi rezultatov ocene učinka.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 25.10.2016

COM(2016) 710 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Delovni program Komisije za leto 2017

Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti

{SWD(2016) 400 final}

Priloga II: pobude v okviru programa REFIT 1

Št.	Naslov	Opis 2
Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe
1.	Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO)	Izvedbeni akt o standardnem formatu ter pogostosti poročanja (Direktiva 2012/19/EU; člen 16(3); zadnje četrtletje leta 2017). Nadaljnji ukrep na podlagi mnenja platforme REFIT.
Povezan enotni digitalni trg
2.	ENISA (Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij)	Revizija Uredbe št. 526/2013 (uredba o ENISA) o mandatu, ciljih in nalogah Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (vključno z oceno učinka, zadnje četrtletje leta 2017).
3.	Uredba o domenskih imenih	Revizija Uredbe (ES) št. 733/2002 o izvajanju domene „.eu“ najvišje ravni (TLD) in Uredbe (ES) št. 874/2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni (vključno z oceno učinka; člen 173 PDEU; tretje četrtletje leta 2017). V zadnjem desetletju se je trg domen najvišje ravni bistveno spremenil, kar pomeni tako strateške izzive kot tudi priložnosti za domeno .eu najvišje ravni.
Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost
4.	Kombinirani prevoz	Revizija Direktive 92/106/EGS o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti ter zagotovitev nadaljnjega spodbujanja intermodalnega prevoza v EU (vključno z oceno učinka; zadnje četrtletje leta 2017). Ta revizija je ukrep na podlagi ocene iz leta 2016.
Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo
5.	Uredba o splošnih skupinskih izjemah (USSI) 2015	Revizija Uredbe Komisije št. 651/2014, ki uvaja določbe o izvzetju pristanišč in letališč v Uredbo Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Uredba Sveta 2015/1589; prvo četrtletje leta 2017).
6.	Splošni režim za trošarino	Revizija Direktive 2008/118/ES za uskladitev in zagotovitev skladnosti med carinsko in trošarinsko zakonodajo, izboljšanje pravne varnosti in zagotovitev enotne uporabe zakonodaje EU (vključno z oceno učinka; člen 113 PDEU; zadnje četrtletje leta 2017).
7.	Revizija strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače	Revizija Direktive Sveta 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (vključno z oceno učinka; člen 113 PDEU; zadnje četrtletje leta 2017).
8.	Usposabljanje, kvalifikacije in licence v cestnem prometu	Revizija Direktive 2003/59/ES o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih vozil za prevoz blaga ali potnikov (vključno z oceno učinka; člen 91 PDEU; zadnje četrtletje leta 2016). Nadaljnji ukrep na podlagi ocene iz julija 2016.
9.	Boljše delovanja trga za avtobusni prevoz	Revizija Uredbe (ES) št. 1073/2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006, da bi se izboljšala konkurenca na domačih trgih avtobusnega prevoza ter zagotovil nediskriminatoren dostop do terminalov in druge infrastrukture (vključno z oceno učinka; člen 91 PDEU; zadnje četrtletje leta 2017). Ta revizija je ukrep na podlagi ocene iz leta 2016.
10.	Dostop do trga cestnega prevoza blaga v EU	Revizija Uredbe (ES) št. 1072/2009 in Uredbe (ES) št. 1071/2009 za njuno poenostavitev, olajšanje izvajanja in okrepitev enakih konkurenčnih pogojev (vključno z oceno učinka; člen 91 PDEU; drugo četrtletje leta 2017). Ta revizija je ukrep na podlagi ocene iz leta 2016.
11.	Izboljšanje socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom	Revizija Uredbe (ES) št. 561/2006, Direktive 2002/15/ES in Direktive 2006/22/ES za zagotovitev resnično enakih konkurenčnih pogojev v sektorju cestnega prometa in ustreznih delovnih pogojev (vključno z oceno učinka; drugo četrtletje leta 2017). Ta revizija je ukrep na podlagi ocene iz leta 2016.
12.	Kodeks za mala plovila	Predlog priporočila Sveta za olajšanje in poenostavitev gradnje malih potniških plovil in čezmejnega trgovanja z njimi ter njihove registracije (člen 100(2) PDEU; zadnje četrtletje leta 2017). Nadaljnji ukrep na podlagi preverjanja ustreznosti zakonodaje EU o varnosti potniških ladij v okviru programa REFIT.
13.	Najem vozil	Revizija Direktive 2006/1/ES o uporabi vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz blaga, da bi se optimizirala razporeditev virov in povečala prožnost pri organizaciji dejavnosti prometa za prevoz blaga ter s tem povečala produktivnost podjetij (vključno z oceno učinka; člen 91 PDEU; drugo četrtletje leta 2017). Ta revizija je ukrep na podlagi ocene iz leta 2016.
14.	Varnost cestne infrastrukture in predorov	Revizija Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture in Direktive 2004/54/ES o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju, da bi se izboljšala varnost v cestnem prometu in prakse upravljanja varnosti predorov v vseevropskem cestnem omrežju, zagotovili enaki konkurenčni pogoji na področju upravljanja varnosti ter zmanjšala upravna bremena. Nadaljnji ukrep na podlagi dveh ocen iz leta 2015 (vključno z oceno učinka; člen 91 PDEU; zadnje četrtletje leta 2017).
Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija
15.	Čezmejna plačila	Zakonodajna revizija Uredbe (ES) št. 924/2009 o čezmejnih plačilih za razširitev njenega področja uporabe na vse valute, ki niso euro, za izboljšanje razkrivanja informacij pri čezmejnih plačilih in zmanjšanje provizij za take transakcije, zlasti tiste, namenjene v države članice zunaj euroobmočja ali iz njih (člen 114 PDEU; zadnje četrtletje leta 2017).
Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju
16.	Schengenski informacijski sistem	Revizija Uredbe 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (člen 77(2)(b) in (d) ter člena 82 in 87 PDEU; zadnje četrtletje leta 2016). Pobuda je nadaljnji ukrep na podlagi ocene izvajanja SIS II, ki je zahtevana v pravni podlagi (Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep Sveta 2007/533/PNZ). Nadaljnji ukrep na podlagi ocene iz leta 2016.
17.	Zakonodaja o varstvu potrošnikov	Revizija Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, Direktive 98/6/ES o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov, Direktive 1999/44/ES o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij, Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu, Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, Direktive 2009/22/ES o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov in Direktive 2011/83/EU o pravicah potrošnikov (vključno z oceno učinka; zadnje četrtletje leta 2017). Revizija je nadaljnji ukrep na podlagi preverjanja ustreznosti in ocene.
V smeri nove migracijske politike
18.	Vizumski informacijski sistem	Predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 767/2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje ter Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (vizumski zakonik) (vključno z oceno učinka; člen 77(2)(a) in (b) ter člen 87 PDEU). Nadaljnji ukrep na podlagi ocene iz leta 2016.

(1)

V tej prilogi so naštete zakonodajne pobude v okviru programa REFIT, ki bodo predvidoma sprejete leta 2017. Ta priloga tako dopolnjuje pobude v okviru programa REFIT, naštete v Prilogi I skupaj z novimi pobudami.

(2)

Komisija v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje v tej prilogi navaja dodatne informacije, če so na voljo, o pobudah, ki so vključene v njen delovni program. Te informacije, ki so navedene v oklepajih pod opisom posamezne pobude, so zgolj okvirne in se lahko spremenijo med pripravljalnim postopkom, zlasti zaradi rezultatov ocene učinka.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 25.10.2016

COM(2016) 710 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Delovni program Komisije za leto 2017

Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti

{SWD(2016) 400 final}

Priloga III: prednostni predlogi v obravnavi

Št.	Pobuda	Popoln naslov	Sklic
Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe
1.	EFSI 2.0	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe	COM/2016/0597 final – 2016/0276 (COD) 14. 9. 2016
2.	Sveženj o krožnem gospodarstvu	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi	COM/2015/0593 final – 2015/0272 (COD)
3.		Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih	COM/2015/0594 final – 2015/0274 (COD)
4.		Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih	COM/2015/0595 final – 2015/0275 (COD)
5.		Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži	COM/2015/0596 final – 2015/0276 (COD)
6.	Vmesni pregled večletnega finančnega okvira	Predlog UREDBE SVETA o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020	COM/2016/0604 final – 2016/0283 (APP) 14. 9. 2016
7.	Finančna uredba/omnibus	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in o spremembi Uredbe (ES) št. 2012/2002, uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014, (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta	COM/2016/605 final – 2016/0282 (COD) 14. 9. 2016
Povezan enotni digitalni trg
8.	Čezmejna prenosljivost storitev spletnih vsebin na notranjem trgu	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu	COM/2015/0627 final – 2015/0284 (COD) 9. 12. 2015
9.	Digitalne pogodbe	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin	COM/2015/0634 final – 2015/0287 (COD) 9. 12. 2015
10.		Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o nekaterih vidikih pogodb o spletni in drugi prodaji blaga na daljavo	COM/2015/0635 final/2 – 2015/0288 (COD) 20. 6. 2016
11.	Reforma telekomunikacij	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev)	COM/2016/0590 final – 2016/0288 (COD) 14. 9. 2016
12.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije	COM/2016/0591 final – 2016/0286 (COD) 14. 9. 2016
13.	Reforma avtorskih pravic	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu	COM/2016/0593 final – 2016/0280 (COD) 14. 9. 2016
14.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil glede uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuzijskih hiš in retransmisije televizijskih ter radijskih programov	COM/2016/0594 final – 2016/0284 (COD) 14. 9. 2016
15.		Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določenih dovoljenih uporabah del ali drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ter o spremembi Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi	COM/2016/0596 final – 2016/0278 (COD) 14. 9. 2016
16.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o čezmejni izmenjavi med Unijo in tretjimi državami izvodov v dostopnem formatu določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko in sorodnimi pravicami, v korist slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja	COM/2016/0595 final – 2016/0279 (COD) 14. 9. 2016
17.	Sistem bonov za brezžična omrežja za Evropo (WiFi4EU) za lokalne organe	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) št. 283/2014 v zvezi s spodbujanjem internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih	COM/2016/0589 final – 2016/0287 (COD) 14. 9. 2016
18.	Avdiovizualne medijske storitve	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere	COM/2016/0287 final – 2016/0151 (COD) 25. 5. 2016
19.	Predlog za preprečevanje neupravičenega geografskega blokiranja	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES	COM/2016/0289 final – 2016/0152 (COD) 25. 5. 2016
20.	Uporaba frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji	Predlog SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji	COM/2016/043 final – 2016/027 (COD) 2. 2. 2016
Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost
21.	Sistem EU za trgovanje z emisijami	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb	COM/2015/0337 final/2 – 2015/0148 (COD) 3. 9. 2015
22.	Odločba o porazdelitvi prizadevanj	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami	COM/2016/0482 final/2 – 2016/0231 (COD) 20. 7. 2016
23.	Sveženj za zanesljivost oskrbe s plinom	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010	COM/2016/052 final – 2016/030 (COD) 16. 2. 2016
24.		Predlog SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št. 994/2012/EU	COM/2016/053 final/2 – 2016/031 (COD) 2. 6. 2016
Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo
25.	Unija kapitalskih trgov – listinjenje	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi skupnih pravil za listinjenje in vzpostavitvi evropskega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012	COM/2015/0472 final/2 – 2015/0226 (COD) 15. 2. 2016
26.	Unija kapitalskih trgov – prospekt	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje	COM/2015/0583 final – 2015/0268 (COD) 30. 11. 2015
27.	Napotitev delavcev	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev	COM/2016/0128 final – 2016/070 (COD) 8. 3. 2016
28.	Odobritev in nadzor trga vozil	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o odobritvi in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila	COM/2016/031 final – 2016/014 (COD) 27. 1. 2016
Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija
29.	Evropski sistem jamstva za vloge	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge	COM/2015/0586 final/2 – 2015/0270 (COD) 8. 6. 2016
30.	Program za podporo strukturnim reformam	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013	COM/2015/0701 final – 2015/0263 (COD)
Trgovina: razumen in uravnotežen prostotrgovinski sporazum z ZDA
31.	Hitra ratifikacija celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma s Kanado	Predlog SKLEPA SVETA o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani	COM/2016/0443 final – 2016/0205 (NLE) 5. 7. 2016
		Predlog SKLEPA SVETA o podpisu, v imenu Evropske unije, celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani	COM/2016/0444 final – 2016/0206 (NLE) 5. 7. 2016
		Predlog SKLEPA SVETA o začasni uporabi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani	COM/2016/0470 final – 2016/0220 (NLE) 5. 7. 2016
32.	Instrumenti trgovinske zaščite	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti	COM/2013/0192 – 2013/0103 (COD) 10. 4. 2013
Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju
33.	Evropski javni tožilec	Predlog UREDBE SVETA o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva	COM/2013/0534 final – 2013/0255 (APP) 17. 7. 2013
34.	Direktiva o strelnem orožju	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja	COM/2015/0750 final – 2015/0269 (COD) 18. 11. 2015
35.	Direktiva o boju proti terorizmu	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu	COM/2015/0625 final – 2015/0281 (COD) 2. 12. 2015
36.	Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)	Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ	COM/2016/07 final – 2016/02 (COD) 19. 1. 2016
37.	Sistem vstopa/izstopa (pametne meje)	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011	COM/2016/0194 final – 2016/0106 (COD) 6. 4. 2016
38.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa	COM/2016/0196 final – 2016/0105 (COD) 6. 4. 2016
V smeri nove migracijske politike
39.	Reforma skupnega evropskega azilnega sistema	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)	COM/2016/0270 final/2 – 2016/0133 (COD) 4. 5. 2016
40.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010	COM/2016/0271 final – 2016/0131 (COD) 4. 5. 2016
41.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev)	COM/2016/0272 final/2 – 2016/0132 (COD) 4. 5. 2016
		Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)	COM/2016/0465 final/2 – 2016/0222 (COD) 15. 9. 2015
42.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas	COM/2016/0466 final – 2016/0223 (COD) 13. 7. 2016
43.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU	COM/2016/0467 final – 2016/0224 (COD) 13. 7. 2016
44.	Novi okvir Unije za preselitev	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta	COM/2016/0468 final – 2016/0225 (COD) 13. 7. 2016
45.	Krizni mehanizem za premestitev	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi kriznega mehanizma za premestitev in spremembi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva	COM/2015/0450 final – 2015/0208 (COD) 9. 9. 2015
46.	Seznam varnih držav	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU	COM/2015/0452 final – 2015/0211 (COD) 9. 9. 2015
47.	Zakonik o schengenskih mejah/ kontrole na zunanjih mejah	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z okrepljenim preverjanjem podatkov v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah	COM/2015/0670 final – 2015/0307 (COD) 15. 12. 2015
Močnejši svetovni akter
48.	Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju v tretjih državah	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru	COM/2016/0447 final/2 – 2016/0207 (COD) 5. 7. 2016
49.	Načrt za zunanje naložbe	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem skladu za trajnostni razvoj (EFSD) ter ustanovitvi jamstva EFSD in jamstvenega sklada EFSD	COM/2016/0586 final – 2016/0281 (COD) 14. 9. 2016
50.		Predlog SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije	COM/2016/0583 final – 2016/0275 (COD) 14. 9. 2016
51.		Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe	COM/2016/0582 final – 2016/0274 (COD) 14. 9. 2016