EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.1.2016
COM(2016) 21 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o pregledu ustreznosti opredelitve „sprejemljivega kapitala“ v skladu s členom 517 Uredbe (EU) št. 575/2013
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.1.2016
COM(2016) 21 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o pregledu ustreznosti opredelitve „sprejemljivega kapitala“ v skladu s členom 517 Uredbe (EU) št. 575/2013
KAZALO
1. Uvod
2. Razlika med „sprejemljivim kapitalom“ in „kapitalom“
3. Področje uporabe pojma „sprejemljiv kapital“
4. Ustreznost pojma „sprejemljiv kapital“
5. Zaključek
1. Uvod
Kapitalske zahteve, ki se uporabljajo za investicijska podjetja z omejenimi investicijskimi storitvami, bonitetna obravnava kvalificiranih deležev institucije zunaj finančnega sektorja ter opredelitev „velikih izpostavljenosti“ institucije in njene omejitve so do 31. decembra 2013 temeljile na opredelitve „kapitala“ 1 .
Opredelitev „kapitala“ je bila 1. januarja 2014 nadomeščena z opredelitvijo „sprejemljivega kapitala“ za uporabo na zgoraj navedenih področjih, ki jih ureja Uredba št. (EU) 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja z dne 26. junija 2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba o kapitalskih zahtevah ali CRR).
Opredelitev „sprejemljivega kapitala“ je bil uvedena, ne da bi bila izvedena ocena učinka. Vendar je izvajanje novega režima odvisno od triletnega prehodnega obdobja (ki se zaključi 31. decembra 2016) 2 in ga je treba pregledati, preden se izvede v celoti.
Poročilo izpolnjuje obveznost iz člena 517 uredbe o kapitalskih zahtevah, v skladu s katerim Komisija pregleda in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ali se opredelitev „sprejemljivega kapitala“ ustrezno uporablja za namene naslova III dela 2 in dela 4 CRR, ter, če meni, da je to potrebno, predloži zakonodajni predlog.
Poročilo temelji na mnenju, ki ga je po posvetovanju z nacionalnimi pristojnimi organi Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA) predložil 17. februarja 2015 3 .
2. Razlika med „sprejemljivim kapitalom“ in „kapitalom“
S členom 4(1)(71) uredbe o kapitalskih zahtevah je bila uvedena nova kapitalska osnova, imenovana „sprejemljiv kapital“, za uporabo v naslovu III dela 2 in dela 4 ter členu 97 iste uredbe.
V skladu s tem členom je „sprejemljiv kapital“ opredeljen kot vsota temeljnega kapitala in dodatnega kapitala. Vendar vsota dodatnega kapitala, ki se prizna kot „sprejemljiv kapital“, na koncu prehodnega obdobja ne sme presegati ene tretjine temeljnega kapitala 4 .
Pojem „sprejemljiv kapital“ je tako bolj omejujoč kot pojem „kapital“, saj se znesek instrumentov dodatnega kapitala, ki presega prag ene tretjine, ne prizna kot „sprejemljiv kapital“ 5 .
Nasprotno pa ni omejitve za vključitev dodatnega kapitala v „kapital“, saj ta zajema le vsoto temeljnega in dodatnega kapitala 6 .
Pojem „sprejemljiv kapital“ je bil v CRR uveden, da se omejijo spodbude kreditnim institucijam in investicijskim podjetjem za zmanjšanje regulativnih omejitev, in sicer z izdajanjem samo dodatnega kapitala (npr. dodatni kapital bi tem institucijam omogočil, da povečajo izpostavljenost do nasprotnih strank ali obseg kvalificiranih deležev, saj je to enostavnejše od izdajanja temeljnega kapitala).
Kakovost dodatnega kapitala je dejansko nižja od kakovosti temeljnega kapitala. Medtem ko se temeljni kapital uporablja za pokrivanje izgub v primeru delujočih podjetij, se dodatni kapital lahko uporablja samo za pokrivanje v primeru podjetij v stečaju.
3. Področje uporabe pojma „sprejemljiv kapital“
„Sprejemljiv kapital“ se uporablja kot kapitalska osnova od 1. januarja 2014 za naslednje namene:
1.Opredelitev bonitentne obravnave kvalificiranih deležev zunaj finančnega sektorja.
V skladu z novim režimom člen 89 CRR določa, da pristojni organi uporabijo eno od naslednjih bonitetnih obravnav za kvalificirane deleže v podjetjih, ki opravljajo nefinančne dejavnosti:
-prepoved, (i) da kvalificiran delež preseže 15 % „sprejemljivega kapitala“ institucije in (ii) da skupni portfelj kvalificiranih deležev preseže 60 % „sprejemljivega kapitala“ institucije;
-uporaba uteži tveganja v višini 1250 % za zneske, ki presegajo pragova 15% in 60 %.
2.Opredelitev kapitalskih zahtev za investicijska podjetja z omejenimi investicijskimi storitvami. Investicijska podjetja iz členov 95(1), 96(1) in točke 2(c) člena 4(1) CRR morajo imeti „sprejemljiv kapital“ v višini vsaj ene četrtine stalnih splošnih stroškov predhodnega leta, kakor je določeno v členu 97 CRR.
3.Opredelitev velike izpostavljenosti. Velika izpostavljenost je izpostavljenost institucije do ene same nasprotne stranke, katere vrednost je enaka ali presega 10 % „sprejemljivega kapitala“ institucije, kakor je določeno v členu 392 CRR.
4.Določitev najvišjega zneska, nad mejo katerega institucije ne smejo biti izpostavljene eni sami nasprotni stranki. Izpostavljenost institucije do ene same nasprotne stranke ne sme preseči 25 % njenega „sprejemljivega kapitala“ (razen če ni določeno drugače), kakor je določeno v členu 395 CRR.
V skladu s členom 494 CRR za uporabo opredelitve „sprejemljivega kapitala“ velja triletni prehodni režim, ki se je začel leta 2014. Medtem ko so leta 2014 kreditne institucije in investicijska podjetja še vedno lahko priznala dodatni kapital kot „sprejemljiv kapital“ v višini do 100 % temeljnega kapitala, lahko od leta 2015 priznajo dodatni kapital kot „sprejemljiv kapital“ v višini do 75 % , od leta 2016 pa v višini do 50% temeljnega kapitala.
Ko se bo prehodno obdobje končalo, bo sistem EU dodatni kapital, ki se prizna kot „sprejemljiv kapital“, omejil na eno tretjino temeljnega kapitala, pri čemer se bodo zahteve Unije približale nedavno izdanim baselskim standardom o veliki izpostavljenosti, ki dodatnega kapitala ne upošteva za namene uporabe režima velike izpostavljenosti 7 .
4. Ustreznost pojma „sprejemljiv kapital“
Opravljeno je bilo posvetovanje z EBA in nacionalnimi organi, da se zberejo informacije o učinku novega režima na institucije. Izkušnje, pridobljene v prvem letu uporabe pojma „sprejemljiv kapital“, niso zbujale posebnih pomislekov. EBA je v svojem poročilu ugotovila, da ni prejela nobenih „pomislekov s strani institucij glede uporabe opredelitev“ in nobenih „empiričnih dokazov, ki bi pripeljali do zaključka, da bi nova strožja kapitalska baza za režim večje izpostavljenosti imela znaten škodljiv učinek na izpostavljenost institucij“.
Vendar so rezultati ocene so odvisni od pridobljenih izkušenj, ki pa so omejene. Nov sistem se uporablja od leta 2014, vendar se bo v celoti izvajal šele leta 2016.
Podatki bodo lahko ustrezno zbrani šele na koncu prehodnega obdobja.
5. Zaključek
Analiza razpoložljivih informacij do zdaj še ni razkrila specifičnih vprašanj, zaradi katerih bi se lahko podvomilo o ustreznosti uporabe opredelitve „sprejemljivega kapitala“ za namene naslova III dela 2 in dela 4 ter člena 97 uredbe o kapitalskih zahtevah.
Zato se v tej fazi ne zdi primerno predlagati zakonodajnega predloga o spremembi sedanjega sistema.
Vendar bo Komisija v sodelovanju z EBA nadaljevala nadzor nad uporabo novega režima in na podlagi zbranih podatkov preučila, ali naj se opredelitev „sprejemljivega kapitala“ ohrani.
Izkušnje, ki so jih pridobili pristojni organi pri izvajanju opredelitve „sprejemljivega kapitala“ v prehodnem obdobju, bodo Komisiji v pomoč pri preučitvi, ali bi bile spremembe sedanjega sistema upravičene.