21.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 125/51

Samostojni poročevalec:

Ulrich SAMM

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) želi poudariti dejstvo, da ima digitalna tehnologija v našem gospodarstvu in družbi vse pomembnejšo vlogo. Občutne naložbe v digitalno infrastrukturo morajo biti ena glavnih prednostnih nalog, če želimo ostati konkurenčni in omogočiti ustvarjanje novih podjetij in delovnih mest, zlasti glede na naložbe glavnih tekmecev Evrope: ZDA in Azije.

1.2

EESO izraža zadovoljstvo s sporočilom in povezanimi pobudami EU, ki se nanašajo na evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), akcijski načrt za povezljivost 5G in sheme podpore za javne organe, ki želijo zagotoviti brezplačne brezžične povezave (WiFi4EU).

1.3

Zaradi razdrobljenosti ponudnikov omrežja v Evropi so potrebne smernice EU, če želimo doseči skladno, vseevropsko posodobitev v podporo enotnega digitalnega trga.

1.4

EESO ugotavlja, da so strateški cilji za leto 2025 ambiciozni, vendar realistični, čeprav so v glavnem odvisni od nacionalnega (zasebnega in javnega) financiranja, pri čemer EU financira sprožilne in usklajevalne projekte. EESO pri tem izraža zadovoljstvo z vzpostavitvijo evropske mreže kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave na regionalni/nacionalni ravni, ki bodo lokalnim upravam pomagale uporabiti in izkoristiti strukturne sklade, ter s podporo zanjo.

1.5

Zadovoljen je tudi z uvedbo sheme bonov, katere namen je zmanjšanje upravnih stroškov in obremenitev, zlasti za male skupnosti in MSP.

1.6

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) zagotavljajo precejšnja sredstva za širokopasovna omrežja visokih hitrosti. Pomembno vlogo ima tudi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI). EESO priporoča, da se ta vloga okrepi s podpiranjem obsežnih evropskih projektov za širokopasovna omrežja visokih hitrosti, tudi vzdolž osrednjega vseevropskega prometnega omrežja, in z opredelitvijo ustreznega finančnega in regulativnega okvira.

1.7

Gospodarske in družbene koristi te preobrazbe v gigabitno povezljivost bo v celoti mogoče doseči le, če bo Evropa lahko poskrbela za uvedbo visokozmogljivih omrežij na mestnih in podeželskih območjih ter v celotni družbi. Potrebne bodo javne naložbe, saj trg sam ne bo zagotovil pokritosti vseh oddaljenih območij in minimalnega digitalnega dostopa za ranljive pripadnike naše družbe.

1.8

EESO priznava pozitiven zagon v državah članicah glede širokopasovnih ciljev, ki so bili leta 2010 zastavljeni z Evropsko digitalno agendo in so referenca za politike ter nacionalne ali regionalne širokopasovne načrte.

1.9

EESO se z veseljem seznanja s pobudo brezplačne brezžične povezave WiFi4EU za vse Evropejce v javnih prostorih, javnih upravah, knjižnicah in bolnišnicah pa tudi zunanjih prostorih. Ta pobuda bi morala vsem zagotoviti možnost brezplačne internetne povezave, ki ima po vsej EU enako digitalno identiteto. EESO zlasti priporoča, da se glede digitalne identitete spoštuje uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (1), ki zagotavlja varstvo podatkov in javno varnost pred neustrezno rabo storitev (kot je terorizem).

2.1

Zelo visokozmogljiva internetna povezljivost je ključna infrastruktura za prenos podatkov, tako kot so ceste, železnice, pristanišča in letališča bistveni za prevoz blaga in ljudi. Ker je prenos podatkov za naše gospodarstvo in družbo vse bolj pomemben, je za našo družbo bistveno, da z vlaganjem v to infrastrukturo ostajamo konkurenčni in omogočamo nastanek novih podjetij in delovnih mest.

2.2

Internetna povezljivost je pomembna za enotni digitalni trg. Strategija za enotni digitalni trg, ki jo je maja 2015 objavila Komisija, je ustvarila ustrezno okolje in razmere za uvajanje naprednih digitalnih omrežij. EESO je pomen teh vprašanj obravnaval v več mnenjih (2), (3).

2.3

Pričakovanja, da se bo kakovost storitev internetne povezljivosti do leta 2025 izboljšala, so dobro dokumentirana (na primer v okviru javnega posvetovanja Evropske komisije).

2.4

Osnovni širokopasovni dostop, ki ga ima danes na voljo skoraj vsak Evropejec, ni več dovolj. V naslednjih desetih letih bodo za najrazličnejše aplikacije, kot so internet stvari (večinoma brezžičen), računalništvo v oblaku, visokozmogljivo računalništvo in masovni podatki, naslednja generacija televizijskih sprejemnikov ter virtualna in nadgrajena resničnost, potrebna zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (gigabitna povezljivost).

2.5

Pri kakovostnem prenosu podatkov so pomembne ne samo hitrost, ampak tudi latenca (zakasnitev) in zanesljivost. Veliko manjša omrežna zakasnitev, kot je mogoče sedaj, in visoka zanesljivost bosta omogočili nove aplikacije, ki zahtevajo hitro povratno krmiljenje, kot so povezana in avtomatizirana vožnja, kirurgija na daljavo, tipni internet in natančna navigacija.

2.6

Sporočilo COM(2016) 587 final in spremljevalni delovni dokument služb Komisije SWD(2016) 300 final predstavljata vizijo evropske gigabitne družbe, ki naj bi se uresničila s tremi strateškimi cilji za leto 2025:

Vsi trije cilji so ključni za rast in delovna mesta v Evropi, za konkurenčnost Evrope in za evropsko kohezijo.

3.1

Evropa se mora odzvati na posodobitev digitalne infrastrukture, ki jo izvajajo njeni glavni tekmeci v ZDA in Aziji. Njena prednost so nižje maloprodajne cene spletnih storitev zaradi večje konkurence na notranjem trgu, slabost pa je veliko večja razdrobljenost ponudnikov omrežja. Očitno bodo torej potrebne smernice EU, če želimo doseči skladno, vseevropsko posodobitev v podporo enotnega digitalnega trga.

3.2

V tem smislu EESO izraža zadovoljstvo s sporočilom in povezanimi pobudami EU, ki jih je že obravnaval v posebnih mnenjih (4), (5), (6), (7):

Program podpore za javne oblasti, ki želijo uvesti brezplačen brezžični dostop do interneta.

3.3

EESO priznava, da so bili cilji glede širokopasovne povezave, ki so bili leta 2010 zastavljeni z Evropsko digitalno agendo, do danes sprejeti v vseh državah članicah in veljajo za referenco za politike v državah članicah. Mnoge države članice so svoje nacionalne ali regionalne načrte za širokopasovne povezave dejansko uskladile s temi cilji.

3.4

EESO je tudi zadovoljen, da so bili cilji sprejeti kot referenčna točka pri pravilih in smernicah tako evropskih strukturnih in investicijskih skladov in instrumenta za povezovanje Evrope (IPE – širokopasovne povezave) kot v smernicah državne pomoči za širokopasovne povezave.

3.5

Strateški cilji za leto 2025, predstavljeni v tem sporočilu, določajo časovni razpored razvoja evropske visokozmogljive širokopasovne infrastrukture. Izhajajo iz predpostavke pospešenega vlaganja v ambicioznem, a še vedno realističnem obsegu:

Do 1. julija 2018 se oceni vpliv na stroške širokopasovnih projektov, ki jih financira EU, ter objavijo smernice o spodbujanju najboljših praks.

3.6

Gospodarske in družbene koristi te digitalne preobrazbe bo v celoti mogoče doseči le, če bo Evropa lahko poskrbela za širšo uvedbo in uporabo zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih in mestnih območjih ter v celotni družbi. Vendar pa trg ne more rešiti vseh težav. Konkretno, ne more:

Za dosego ciljev v celotni EU in za vse Evropejce bodo torej potrebne sheme javne podpore.

4.1

EESO pozdravlja vzpostavitev in podpiranje evropske mreže kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave na regionalni in nacionalni ravni, ki bo ključna za podeželska območja in manjše skupnosti. Lokalnim upravam bo pomagala pri uporabi in izkoriščanju strukturnih skladov s posredovanjem primerov najboljše prakse in svetovanjem. To bo velik korak naprej tudi za razvijajoča se podeželska območja.

4.2

Strategije in instrumenti EU so tehnološko nevtralni. Vendar je dobro znano, da lahko optimalno delovanje dejansko zagotovijo le optična vlakna. Stara monopolna podjetja (npr. Deutsche Telekom) ne bi smela ovirati nameščanja optičnih kablov, medtem ko še naprej vlagajo v svojo infrastrukturo bakrenih parov.

4.3

Le nekaj držav, kot so Malta, Litva, Belgija in Nizozemska, že ima skoraj celovito pokritje z dostopovnimi omrežji naslednje generacije (NGA). Drugod pokritje s temi omrežji še ni tako napredovalo. Nekatere države članice s trenutno manj razvito infrastrukturo so bile celo sposobne preskočiti nekaj tehnoloških korakov. Nameščanje optičnih kablov jim daje prednost.

4.4

EDUROAM je največji in najuspešnejši sistem brezplačnega brezžičnega gostovanja po vsem svetu: razvit je bil v EU za akademske kroge. Milijonom študentom in drugim akademikom daje brezplačen brezžični dostop do interneta. EESO je zadovoljen, da bi lahko bil ta uspešni primer zgled za pobudo brezplačne brezžične povezave WiFi4EU za vse Evropejce v javnih prostorih, javnih upravah, knjižnicah in bolnišnicah pa tudi nemoteno dostopnih zunanjih prostorih. Ta pobuda bi morala vsem zagotoviti možnost brezplačne internetne povezave, ki ima po vsej EU enako digitalno identiteto. EESO zlasti priporoča, da se glede digitalne identitete spoštuje uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki zagotavlja varstvo podatkov in javno varnost pred neustrezno rabo storitev (kot je terorizem).

4.5

Lokalne oblasti bodo naprave (kable, antene ipd.) plačale z boni, ki so namenjeni podpori MSP. Podjetja, ki bodo ta material namestila, bodo bone v plačilo poslala EU. Poleg zmanjšanja upravnih stroškov in obremenitev bo ta sistem omogočil lahek nadzor in cilje glede kakovosti.

4.6

EESO pozdravlja cilj navzdolnje in navzgornje simetrije za vse spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, saj bo to bistveno za številne prihodnje aplikacije.

4.7

EESO poziva k oblikovanju sheme, ki bo ranljivim končnim uporabnikom zagotovila razumno in ustrezno povezljivost, s katero bodo lahko socialno in ekonomsko sodelovali v sodobni družbi. WiFi4EU bi bil lahko eden od elementov za to.

4.8

Regulativne spodbude ponudnikom omrežij v podporo ciljev sporočila COM(2016) 587 final ne bi smele biti v nasprotju z drugimi pomembnimi cilji, kot je omrežna nevtralnost.

4.9

Dolgoročno bi morali tudi prebivalci podeželskih območij imeti koristi od zdrave konkurence in svobode izbire internetnih ponudnikov. Regulativni ukrepi bi zato morali uvesti tudi spodbude za tovrstno konkurenco.

4.10

Tehnologija 5G ne bo samo omogočila novih mobilnih aplikacij, ampak bo tudi premostitvena tehnologija, ki bo na podeželska območja hitreje prinesla zelo hitre povezave. Stabilnost in zanesljivo pasovno širino, ki jo potrebujejo številne nove aplikacije, pa lahko zagotovi samo optična infrastruktura.

5.1

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da se je močno povečalo financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za visokohitrostna širokopasovna omrežja, z 2,7 milijarde EUR v obdobju 2007–2013 na 6 milijard EUR v obdobju 2014–2020. Večina teh naložb naj bi bila v obliki nepovratnih sredstev. Z učinkom vzvoda nacionalnega oziroma regionalnega sofinanciranja in zasebnega sofinanciranja naj bi bilo v širokopasovne povezave v programskem obdobju 2014–2020 vloženih 9–10 milijard EUR. To bo bistveno za komercialne naložbe v zagotavljanje visokohitrostne povezljivosti prebivalstva na podeželju.

5.2

Pomembno vlogo ima tudi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki bi se lahko še okrepila s podpiranjem obsežnih evropskih projektov za širokopasovna omrežja visokih hitrosti, tudi vzdolž vseevropskega prometnega omrežja, industrijskih gigabitov in industrije 4.0 ter z zastopnikom GD CONNECT v usmerjevalnem odboru EFSI. Hkrati bi morala biti Komisija proaktivna pri opredeljevanju ustreznega finančnega in regulativnega okvira.

5.3

Instrument za povezovanje Evrope ima na digitalnem področju na voljo 150 milijonov EUR proračunskih sredstev za podporo uvajanju najsodobnejše širokopasovne infrastrukture, z uporabo finančnih instrumentov prek Evropske investicijske banke. Širokopasovni element instrumenta za povezovanje Evrope naj bi po pričakovanjih pritegnil najmanj 1 milijardo EUR dodatnih naložb prek posebnega sklada za širokopasovno omrežno infrastrukturo, kar bi EFSI lahko še dopolnil.