EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.10.2015
COM(2015) 602 final
SPOROČILO KOMISIJE
Načrt za bolj usklajeno zunanje zastopanje euroobmočja v mednarodnih forumih
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.10.2015
COM(2015) 602 final
SPOROČILO KOMISIJE
Načrt za bolj usklajeno zunanje zastopanje euroobmočja v mednarodnih forumih
1. Uvod
Da bi dokončali evropsko monetarno unijo, morata biti večja odgovornost in integracija na ravni EU in euroobmočja povezani s krepitvijo institucij. Eno od področij, na katerih so v Pogodbi izrecno predvideni konkretni koraki za dosego tega cilja in jih zato lahko že danes sprejmemo, je zunanje zastopanje euroobmočja.
Euroobmočje je veliko odprto gospodarstvo z mednarodnimi političnimi odgovornostmi.
Gospodarski in finančni pomen euroobmočja 1 ter enotna monetarna in tečajna politika pomenita, da so politične odločitve in gospodarski razvoj euroobmočja vedno pomembnejše za svetovno gospodarstvo. Euro je uspešna in stabilna valuta, ki je skupna 19 državam članicam EU in več kot 330 milijonom državljanov. Svojim uporabnikom omogoča cenovno stabilnost in jih varuje pred zunanjo nestabilnostjo. Kljub nedavni krizi je euro še vedno druga najmočnejša valuta na svetu. V njem je denominirana skoraj četrtina svetovnih deviznih rezerv, skoraj šestdeset držav in ozemelj po vsem svetu pa je nanj neposredno ali posredno vezalo svoje valute.
Politični pomen euroobmočja se je v zadnjih letih močno povečal. Evropski semester je s sprejetjem tako imenovanega zakonodajnega šesterčka in dvojčka 2 ter Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji 3 povezal, okrepil in razširil spremljanje politik držav članic na ravni EU na ključnih makroekonomskih in proračunskih področjih. Evropski mehanizem za stabilnost je bil vzpostavljen kot stalni mehanizem za reševanje kriznih razmer v državah euroobmočja. Unija je vzpostavila tudi bančno unijo s centraliziranim nadzorom in reševanjem bank v euroobmočju, ki je odprta za vse druge države članice.
Zastopanje Unije navzven pri izvajanju njenih pooblastil v zvezi z euroobmočjem (v nadaljnjem besedilu: zunanje zastopanje euroobmočja) pa ni sledilo temu razvoju. Zato je euroobmočje manj uspešno pri zastopanju svojih interesov v mednarodnih finančnih institucijah. Napredek, dosežen pri nadaljnjem notranjem povezovanju euroobmočja, se mora odraziti tudi navzven, predvsem pri doseganju napredku na področju enotnega zunanjega ekonomskega zastopanja. Zunanje zastopanje je treba bolj uskladiti, da bo euroobmočje lahko imelo dejavnejšo vlogo v mednarodnih finančnih institucijah in učinkovito oblikovalo svojo prihodnjo vlogo v svetovni finančni arhitekturi. Ta koncept je že bil izpostavljen kot ena od ključnih prednostnih nalog v Načrtu Komisije za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo 4 .
V poročilu petih predsednikov o prihodnosti ekonomske in monetarne unije 5 iz junija 2015 je tudi poudarjeno, da je močnejši mednarodni glas sestavni del tekočih prizadevanj za izboljšanje ekonomskega upravljanje euroobmočja. In skupaj z razvojem EMU v smeri ekonomske, finančne in fiskalne unije bi bilo treba bolj poenotiti tudi njeno zunanje zastopanje.
Tudi Evropski parlament je pozval k enotnemu zunanjemu zastopanju euroobmočja 6 .
Na področju krepitve zunanjega zastopanja Unije in euroobmočja v številnih mednarodnih gospodarskih in finančnih forumih je bil dosežen bistven napredek, a so potrebni dodatni ukrepi za doseganje resnično enotnega zunanjega zastopanja.
To sporočilo zato določa načrt za čedalje enotnejše zunanje zastopanje EMU, glede katerega bi se lahko oblikovalo soglasje v Svetu in Evropskem parlamentu. Ta proces bi moral potekati postopno.
Zunanje zastopanje euroobmočja je še vedno močno razdrobljeno v Mednarodnem denarnem skladu (MDS), ki je prek svojih posojilnih instrumentov in nadzora ključni institucionalni akter v globalnem ekonomskem upravljanju. Komisija je zato hkrati predložila tudi zakonodajni predlog, ki določa ukrepe za vzpostavitev enotnega zastopanja euroobmočja v MDS. To ne posega v prihodnje dogodke, ki bi lahko zahtevali nadaljnjo krepitev zastopanja euroobmočja tudi v drugih mednarodnih forumih.
2. Trenutno zastopanje euroobmočja v mednarodnih forumih
Kljub pomembnim interesom euroobmočja je njegovo zunanje zastopanje v MDS trenutno zelo razdrobljeno in ne zelo učinkovito.
MDS je preko svojih posojilnih instrumentov in nadzora bistveni steber svetovnega ekonomskega in finančnega upravljanja. Skupaj s Komisijo in ECB je imel ključno vlogo pri oblikovanju programov za reševanje držav članic, ki jih je prizadela dolžniška kriza. Poleg tega okrepljen okvir upravljanja za usklajevanje ekonomskih politik in opazno zbliževanje regulacije in nadzora finančnega sektorja v okviru bančne unije pomenita, da bo moral MDS pri ocenjevanju nadzora in kriznega upravljanja v euroobmočju v prihodnosti upoštevati veliko več kot nacionalne vidike. Učinkovito zastopanje euroobmočja bi omogočilo, da bi euroobmočje v MDS posredovalo enotno sporočilo glede vprašanj, kot so ekonomska in fiskalna politika, makroekonomski nadzor, tečajne politike in finančna stabilnost. Skladnejše zastopanje bi koristilo tudi tretjim državam, zlasti zato, ker bi euroobmočje tako močneje in bolj dosledno prispevalo h globalni ekonomski in finančni stabilnosti.
Ob upoštevanju navedenega se to sporočilo in zakonodajni predlog, sprejet s sporočilom, osredotočata na MDS kot prvi korak pri krepitvi zunanjega zastopanja euroobmočja.
Cilj, da se zagotovi ustrezno zastopanje Unije na splošno in zlasti euroobmočja, očitno presega zgolj MDS in je pomemben tudi za več drugih mednarodnih forumov, od katerih so nekateri omenjeni v nadaljevanju.
Ustrezno zastopanje v skupinah G7 in G20 Uniji in euroobmočju omogoča, da prispevata na dnevni red svetovne politike in spodbujata evropske rešitve za globalne izzive na ključnih področjih, kot so usklajevanje makroekonomske politike, reforma finančne regulacije in davčna preglednost. Na ravni voditeljev skupine G7 Unijo in euroobmočje zastopata predsednik Evropskega sveta in predsednik Komisije. Na ravni finančnih ministrov skupine G7 in guvernerjev centralnih bank euroobmočje zastopajo predsednik Euroskupine, Komisija in Evropska centralna banka (ECB). Na ravni voditeljev držav in vlad skupine G20 Unijo in euroobmočje zastopata predsednik Evropskega sveta in predsednik Komisije. Kadar skupina G20 na sestankih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank obravnava zadeve v pristojnosti euroobmočja, stališča euroobmočja zastopata Komisija in ECB.
Odbor za finančno stabilnost (FSB) usklajuje mednarodno delo v zvezi s finančno regulacijo in je politično odgovoren skupini G20. Komisija in ECB sta članici, ki zastopata jurisdikcijo Unije. Komisija je tudi članica usmerjevalne skupine FSB za reševanje bank. Zastopstvo v FSB omogoča prispevke k razvoju in izvajanju učinkovitih regulativnih in nadzornih politik ter obravnavo ranljivosti v finančnih sistemih, ki so v interesu globalne finančne stabilnosti.
Združeni narodi (ZN) občasno obravnavajo zadeve, ki so pomembne za euroobmočje, kot je bil nedavno na primer okvir za mednarodno prestrukturiranje dolga. Leta 2011 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo A/65/276 (OZN) o nadgradnji statusa opazovalke, ki ga je imela Unija, in o okrepitvi njenih pravic sodelovanja pri delu Generalne skupščine, kar Uniji med drugim omogoča nastopanje v imenu EU (in njenih držav članic), pri čemer ima enako težo kot druge večje skupine, predstavitve predlogov in sodelovanje v splošni razpravi, ki poteka vsako leto septembra 7 . Poleg nadgrajenega statusa opazovalke je Unija kot edina nedržavna udeleženka pogodbenica v več kot 50 večstranskih sporazumih in konvencijah, podpisanih v okviru Združenih narodov.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) redno organizira pregled gospodarskih gibanj v euroobmočju. Unija ima v OECD poseben status in enake pravice kot članice, a z dvema izjemama: nima pravice do glasovanja in ne prispeva v proračun OECD. Je polnopravna članica številnih odborov OECD, vključno z Odborom za razvojno pomoč.
Delo Svetovne banke se ne osredotoča posebej na euroobmočje. Unija kot taka ni zastopana v upravnem odboru Svetovne banke. Komisija ima status opazovalke v Odboru za razvoj (tj. na ministrski ravni).
Na splošno so predstavniki Unije in/ali euroobmočja prisotni v vseh forumih, ki se osredotočajo na euroobmočjem, razen v MDS. Vendar pa to ni vedno zagotovilo enotnega nastopanja euroobmočja. Interesi euroobmočja so zelo učinkovito zastopani, če so stališča vnaprej dobro usklajena, vendar se to ne dogaja vedno.
Glede na dinamično naravo globalne finančne arhitekture bi moralo ustrezno zunanje zastopanje euroobmočja veljati tudi za nove mednarodne finančne institucije. Vprašanje zunanjega zastopanja se je na primer pojavilo tudi v okviru razprav o oblikovanju novih volilnih skupin v Azijski banki za investicije v infrastrukturo (AIIB), v kateri je bilo 14 držav članic (od tega 10 članic euroobmočja) sprejetih kot ustanovne članice.
3. Ovire za učinkovitejše zunanje zastopanje v MDS
Učinkovito zunanje zastopanje euroobmočja in predstavljanje enotnega sporočila v MDS danes ovirajo ali celo preprečujejo številne organizacijske in institucionalne prepreke.
Močna razdrobljenost držav članic
Trenutna razdrobljenost držav članic euroobmočja v Izvršnem odboru MDS, v katerem je 19 držav članic euroobmočja trenutno razporejenih med sedem volilnih skupin 8 in dva sedeža, spodkopava učinkovitost zastopanja euroobmočja v MDS. Države članice euroobmočja, ki so v volilnih skupinah s tretjimi državami, zaradi različnih stališč ali notranjih ureditev posameznih volilnih skupin pogosto ne morejo podpreti skupnih stališč euroobmočja ali podpisati skupnih izjav euroobmočja. Posledično države članice pogosto ne morejo izraziti skupnih stališč o ključnih vprašanjih, vključno s kvotami v MDS, programi za prilagoditev, nadzorom ali drugimi političnimi vprašanji. Posledično je zastopanje euroobmočja oslabljeno, prizadevanja za izražanje skupnih stališč so ovirana, s tem pa je ovirana tudi sposobnost uveljavljanja enotne agende euroobmočja in skupnih prioritet.
Nezadostno zastopanje euroobmočja kot celote
Trenutno euroobmočje nima posebnega predstavnika z uradnim mandatom, ki bi predstavljal in zagovarjal politike in interese euroobmočja v Izvršnem odboru MDS. To nalogo ima trenutno predsednik EURIMF 9 . Trenutna ureditev ne upošteva bistvenih sprememb v notranjem upravljanju euroobmočja v preteklih letih. Razpršeno zastopanje skupaj z dejstvom, da euroobmočje nima svojega uradnega predstavnika, ki bi imel jasen mandat za zastopanje euroobmočja v Izvršnem odboru MDS, ni skladno s povečano pozornostjo, ki jo MDS namenja euroobmočju kot celoti, pri čemer pri nacionalnem nadzoru upošteva vidike euroobmočja in ocenjuje skupne politike euroobmočja, kot so kombinacija makroekonomskih politik, regulativna reforma finančnega sistema ali vprašanja v zvezi z bančno unijo.
Trenutno ima status opazovalke v Izvršnem odboru MDS samo ECB, ki tako lahko sodeluje pri določenih temah, povezanih z njenimi monetarnimi pristojnostmi. Zato je mogoče zastopanje euroobmočja okrepiti, predvsem z imenovanjem posebnega predstavnika euroobmočja za vse relevantne teme.
Nezadostno usklajevanje na ravni euroobmočja
Dogovor o zastopanju euroobmočja na mednarodni ravni v kontekstu ekonomske in monetarne unije, zlasti pri zadevah v MDS, je bil sprejet na zasedanju Evropskega sveta na Dunaju leta 1998.
Trenutno usklajevanje poteka le na ravni Unije, na ravni euroobmočja pa ni posebnega usklajevanja. Usklajevanje skupnih sporočil o vprašanjih politike MDS poteka v Odboru za ekonomska in finančna vprašanja (EFC) in njegovi stalni delovni skupini za vprašanja, povezana z MDS (SCIMF). Ta skupna sporočila se nato za seje odbora MDS posredujejo predstavnikom držav članic v Skladu (EURIMF). Predstavniki držav članic se nato lahko odločijo, da izdajo skupne izjave. To se redno dogaja pri vprašanjih, kot so nadzor euroobmočja in program Unije za ocenjevanje finančnega sektorja (FSAP). Ni pa to ni standardni postopek pri drugih zadevah, o katerih se države članice zato dogovarjajo za vsak primer posebej. Usklajevanje poteka tudi o sporočilih v zvezi z državami euroobmočja, ki so v programu za prilagoditev, in posvetovanjih z državami članicami po členu IV.
V zadnjih letih je bil na področju usklajevanj dosežen precejšen napredek, in sicer z dodatno okrepitvijo dogovorov o sodelovanju leta 2007, izvolitvijo predsednika EURIMF, izboljšanjem delovnih odnosov med Ekonomsko-finančnim odborom in EURIMF ter z večjim usklajevanjem članic EURIMF glede strategij Izvršnega odbora. A trenutni dogovori o usklajevanju so še vedno omejeni. Obstaja veliko primerov, v katerih usklajevanje o ključnih dokumentih MDS ni bilo najboljše ali v katerih so se države članice odločile podpreti svoja nacionalna stališča, namesto da bi zastopale skupna stališča Unije. To slabi sposobnost držav članic v MDS, da bi uveljavile vprašanja, ki so v skupnem interesu euroobmočja.
4. Proti bolj usklajenemu in učinkovitejšemu zunanjemu zastopanju v MDS
Glede na ključno vlogo MDS v globalnem ekonomskem in finančnem upravljanju trenutne razmere zahtevajo okrepitev usklajenosti in enoten glas euroobmočja v MDS.
Ureditve za bolj usklajeno in učinkovitejše zunanje zastopanje euroobmočja v MDS bi bilo treba določiti in se o njih dogovoriti brez odlašanja, izvajati pa postopno, da bi vsem akterjem – na ravni Unije in mednarodni ravni – omogočili uvedbo potrebnih pravnih in institucionalnih prilagoditev.
Predvideti bi bilo treba tridelni pristop: (i) okrepljeno usklajevanje med državami članicami euroobmočja; (ii) izboljšano zastopanje euroobmočja v MDS in (iii) ko bodo izvedene potrebne prilagoditve upravljanja MDS, enotno zastopanje in en sedež za euroobmočje.
Kljub osredotočenosti na euroobmočje mora okrepljeno zastopanje euroobmočja ohranjati in še naprej krepiti usklajevanje tudi z državami članicami, ki niso v euroobmočju, da bi ohranili celovitost enotnega trga in Unije kot celote. Potrebno je tudi boljše sodelovanje z drugimi članicami MDS.
1) Krepitev usklajevanja med državami članicami euroobmočja
a) Sedanje dogovore euroobmočja o usklajevanju glede zadev v zvezi z MDS bi bilo treba okrepiti. Države članice so se leta 2007 dogovorile o pripravi skupnih izjav euroobmočja o vprašanjih, ki so neposredno in izključno povezana s skupno politiko euroobmočja. Ta dogovor bi bilo treba okrepiti in razširiti, da bi določal zahteve za sistematične skupne izjave o vseh vprašanjih v zvezi s politiko MDS, državami in nadzorom, ki so pomembna za euroobmočje. Kriza je pokazala, da je za euroobmočje izjemno pomembno, da govori z enim glasom, zlasti v zvezi s programi MDS, finančnimi ureditvami in politikami o reševanju kriz. Okrepljeno usklajevanje bo povečalo obseg tem, o katerih države članice euroobmočja podajajo skupne izjave Izvršnemu odboru.
Trenutne dogovore in strukture bi bilo treba nadgraditi:
(1) Vzpostavitev okvira za redna posvetovanja: Sistematična izmenjava informacij in dokumentov med Komisijo in MDS temelji na sporazumu iz leta 1972. Komisija namerava posodobiti ta dogovor in zaprositi za okvir za redna posvetovanja, da bi se upoštevale trenutne razmere glede skupnega interesa. To pomeni posredovanje dokumentov, ki jih osebje pripravi o horizontalnih vprašanjih v zvezi z euroobmočjem (npr. poročila po členu IV za euroobmočje in države članice Unije/euroobmočja, programi za oceno finančnih sektorjev za države članice euroobmočja ter dokumenti o državah v programu Unije) takrat, ko se ti dokumenti posredujejo izvršnim direktorjem.
(2) Nadgradnja infrastrukture za usklajevanje: Pododbor Ekonomsko-finančnega odbora za vprašanja MDS (SCIMF) bi bilo treba spremeniti v pododbor Ekonomsko-finančnega odbora za vse mednarodne finančne institucije. Trenutno se o temah, povezanih z MDS, ki so pomembne za euroobmočje, razpravlja neposredno v delovni skupini Euroskupine. Razmisliti bi bilo treba o ustanovitvi pododbora SCIMF/EFC v sestavi euroobmočja. Ta „Euro SCIMF“ bi poročal delovni skupini Euroskupine. Podobno bi bilo treba v Washingtonu poleg EU EURIMF, ki že obstaja, oblikovati tudi EURIMF v sestavi euroobmočja.
(3) Posodobitev obstoječih dogovorov o usklajevanju glede zadev v zvezi z MDS v Bruslju: Trenutne delovne ureditve za usklajevanje v zvezi z MDS bi bilo treba okrepiti. Obseg usklajevanja bi bilo treba razširiti na vse zadeve, ki so pomembne za euroobmočje. Zahtevati bi bilo treba, da se bolj sistematično izdajajo skupne izjave namesto izjav posameznih držav članic. Ta posodobitev bi lahko vključevala tudi boljše dolgoročno načrtovanje usklajevanja v obliki skupnega delovnega programa EURIMF/SCIMF, povečano osredotočenost na zadeve v zvezi z MDS v Ekonomsko-finančnem odboru in delovni skupini Euroskupine ter v delovnih načrtih Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) in Euroskupine, pa tudi rednejše poročanje predsednika EURIMF Ekonomsko-finančnemu odboru in delovni skupini Euroskupine. Euroskupina bi morala izdajati skupne izjave o vprašanjih MDS, v katerih je politično enotno stališče euroobmočja bistveno.
(4) Izboljšanje usklajevanja v Washingtonu: Spremembe načina dela v Bruslju se morajo odražati tudi pri EURIMF v Washingtonu, na primer: (i) redna srečanja EURIMF v zvezi z zadevami, ki so pomembne za euroobmočje, na podlagi delovnega programa MDS. To dolgoročno načrtovanje bi moralo pomagati tudi pri usmerjanju dela v Bruslju; (ii) sistematično izdajanje skupnih izjav; (iii) če skupne izjave ni mogoče izdati, zagotavljanje, da se v posameznih izjavah, ki jih izdajo države članice, uporabijo skupna sporočila o skupnih politikah euroobmočja, kot sta fiskalna in monetarna politika; (iii) članice EURIMF bi se morale še bolj sistematično dogovarjati o skupnih strategijah Odbora. Države članice bi se morale izogibati izražanju nasprotnih mnenj v Izvršnem odboru.
b) Krepitev dogovorov euroobmočja o usklajevanju glede zadev v zvezi z MDS bi morala potekati sočasno s povečanjem odgovornosti do Sveta in Evropskega parlamenta. Zdajšnje izjave, namenjene spomladanskim in letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada, bi morala nadomestiti izjava Euroskupine. Evropski parlament bi moral biti v celoti obveščen o teh izjavah.
2) Izboljševanje zastopanja euroobmočja s preoblikovanjem volilnih skupin v MDS
Volilne skupine bi bilo treba postopno preoblikovati, da bi v MDS nastale volilne skupine, v katerih bi bile samo države euroobmočja. Delo na tem področju bi bilo treba začeti čim prej. Takšen premik bi okrepil glas in učinkovitost euroobmočja v Izvršnem odboru. Prav tako bi pripomogel, da bi euroobmočje postalo ključni akter pri oblikovanju politik in strategij MDS.
V MDF imajo države članice in države članice euroobmočja pogosto več skupnega interesa, kot ga imajo z drugimi državami članicami MDS. Hkrati je Unija vzpostavila številne tesne vezi z državami kandidatkami in sosednjimi državami Unije, s katerimi ima skupne interese. Te vezi bi bilo treba pri preoblikovanju volilnih skupin MDS ohraniti.
Svet bi se moral dogovoriti o skupnem okviru z načeli za prerazporeditev držav članic Unije in euroobmočja v MDS, da bi se omogočilo tesnejše sodelovanje:
1) Leta 2010 so se razvite evropske države zavezale, da bodo zmanjšale svojo zastopanost v Izvršnem odboru MDS za vsaj dva sedeža najpozneje do prvih volitev v Izvršni odbor MDS po začetku veljavnosti reforme kvot iz leta 2010. Velik del te zaveze je že izpolnjen. Države članice bi morale preostale spremembe izvesti v skladu s ciljem prerazporeditve držav članic v volilne skupine z državami članicami euroobmočja in tako, da se okrepi skladnost zastopanja.
2) Po ratifikaciji reforme iz leta 2010 bi lahko dve veliki državi članici, ki trenutno še imata posamična sedeža (Francija in Nemčija), svoji volilni skupini odprli drugim evropskim državam z ustrezno vključenostjo v njuno upravljanje.
3) Več držav članic Unije in euroobmočja je trenutno v skupini s tretjimi državami, ki imajo pogosto bistveno drugačne interese. Te države članice bi si morale prizadevati za premik v volilne skupine, v katerih bi bile samo države članice.
4) Države članice euroobmočja bi se morale prerazporediti v manj volilnih skupin, v katerih je zastopano samo euroobmočje. Poleg tega bi se morale vse države članice srednjeročno premakniti v skupne volilne skupine, ki bi po možnosti vključevale tudi države kandidatke in sosednje države.
5) Zadnji korak bi moral biti, da se države članice euroobmočja premaknejo v eno volilno skupino, kot je navedeno v razdelku 3.
Države članice bi se morale dogovoriti, da bodo v Svetu razpravljale o napredku v zvezi z večjo usklajenostjo zastopanja euroobmočja v Skladu pred vsakimi volitvami v Izvršni odbor MDS, tj. vsaki dve leti. Prihodnje spremembe ureditev volilnih skupin bi bilo treba izvesti tako, da bi se povečala usklajenost zastopanja euroobmočja.
3) Premik v smeri enotnega zastopanja euroobmočja
Komisija je danes poleg izboljšanega usklajevanja in preoblikovanja volilnih skupin predstavila pravni predlog za doseganje enotnega zastopanja euroobmočja, da bi se v Izvršnem odboru MDS učinkoviteje uveljavljali interesi euroobmočja. To je skladno z razmisleki v poročilu petih predsednikov o večji osrednji vlogi Euroskupine pri promociji in zastopanju interesov euroobmočja in prihodnje finančne uprave za euroobmočje. Zato bi bilo treba po uvedbi potrebnih prilagoditev upravljanja MDS vzpostaviti enoten sedež za euroobmočje. Komisija kot rok za vzpostavitev enotnega sedeža predlaga leto 2025.
Za namen predloga sklepa Sveta o določitvi ukrepov za vzpostavitev enotnega zastopanja euroobmočja v MDS, ki se predlaga skupaj s tem sporočilom, Komisija predlaga model, po katerem bi posamezne države članice ostale članice MDS. Posledično bi bila vsaka država članica euroobmočja med drugim še naprej upravičena do posojil MDS.
Za enotni sedež euroobmočja bi potrebovali (i) pravila o notranjem upravljanju volilne skupine ali skupin euroobmočja in (ii) mehanizem za usklajevanje za smernice v zvezi s stališči, ki bodo v imenu euroobmočja zavzeta v Izvršnem odboru MDS. Pri tem bi se lahko oprli na nadgrajene strukture v Bruslju, vključno z Euroskupino in delovno skupino Euroskupine.
Komisija kot prehodno ureditev do vzpostavitve enotnega sedeža euroobmočja predlaga, da se euroobmočju v Izvršnem odboru zagotovi status opazovalca. Status opazovalca za euroobmočje, ki bi ga v Izvršnem odboru zastopal predstavnik države članice euroobmočja, ki je že član Odbora, ob podpori Komisije in Evropske centralne banke, bi ustrezno odražal vlogo euroobmočja v svetovnem gospodarstvu ter spremembe upravljanja ekonomske in finančne politike, do katerih je prišlo od začetka krize. Predstavnik euroobmočja bi tako lahko uradno zastopal euroobmočje na zasedanjih Odbora MDS, na katerih se razpravlja o politikah euroobmočja ter izboljševal prepoznavnost euroobmočja in njegov mednarodni profil pomembnega svetovnega akterja. Razlika med takšnim zastopanjem euroobmočja in trenutno ureditvijo je v posebnem mandatu, ki bi ga imel enotni predstavnik euroobmočja, ko bi ga Euroskupina izvolila. Trenutno Unijo kot celoto predstavlja predsednik EURIMF, ki ga izvolijo izvršni direktorji za EU v Washingtonu. Ta ukrep bi pospremil nov dogovor z MDS o izmenjavi informacij in posvetovanju.
5. Zastopanje v drugih mednarodnih forumih, zlasti v zvezi z vprašanji, ki so pomembna za bančno unijo
Kot je navedeno v oddelku 2, prisotnost predstavnikov Unije in/ali euroobmočja v forumih, kot je MDS, ni vedno zagotovila enotnega nastopanja euroobmočja. Interesi euroobmočja so zelo učinkovito zastopani, če so stališča vnaprej dobro usklajena, vendar se to ne dogaja vedno. Komisija si bo zato prizadevala za nadaljnje izboljšanje usklajevanja v vseh mednarodnih forumih, zlasti na področjih, na katerih se ekonomska in monetarna unija še poglablja, na primer v zvezi z vprašanji, ki so pomembna za bančno unijo.
Komisija bo sodelovala z državami članicami, da v prihodnjih mesecih oblikuje okrepljene mehanizme za usklajevanje stališč za Odbor za finančno stabilnost in po potrebi za druge zadevne organe, ki določajo standarde, v zvezi z euroobmočjem in, kadar je to mogoče, za Unijo kot celoto. Ti mehanizmi bi lahko na primer vključevali močnejšo zavezanost spoštovanju skupnih stališč, sprejetih v relevantnih forumih za usklajevanje stališč EU, redne razprave o vprašanjih glede stališč in usklajevanja na najvišji ravni v okviru ustreznih nadzornih ali političnih organov odločanja, in sicer pred ključnimi mednarodnimi srečanji in po njih.
6. Sklepne ugotovitve
Zunanje zastopanje euroobmočja je treba okrepiti, da se euroobmočju omogoči dejavnejša in enotna vloga v mednarodnih institucijah in forumih. To bi na podlagi krepitve doseženega notranjega upravljanja euroobmočja predstavljalo pomemben korak k večji teži euroobmočja v svetovni ekonomiji. Euroobmočju bi dalo priložnost za sodelovanje pri nadaljnjem razvoju pravil mednarodne finančne arhitekture in za prispevanje k dokončanju zunanje razsežnosti ekonomske in monetarne unije.
Kot je navedeno zgoraj, se to sporočilo osredotoča na MDS kot prvi korak za krepitev zunanjega zastopanja euroobmočja.
Zato Komisija poziva Svet, naj sprejme sklep o določitvi ukrepov za vzpostavitev enotnega zastopanja euroobmočja v MDS najpozneje do leta 2025; naj doseže nov dogovor o usklajevanju euroobmočja glede zadev v zvezi z MDS, vključno z odgovornostjo, in dogovor o skupnem okviru, s katerim bi preoblikovali volilne skupine z državami članicami euroobmočja in določili načela, kako izpolniti zavezo v zvezi z dvema sedežema iz reforme kvot in upravljanja MDS iz leta 2010; naj preoblikuje SCIMF v pravi pododbor Ekonomsko-finančnega odbora za vse mednarodne finančne institucije v Bruslju, vključno s sestavo, ki bi zastopala le euroobmočje in bi veljala tudi za EURIMF v Washingtonu.
Komisija si bo prizadevala za nadaljnje izboljšanje usklajevanja v vseh mednarodnih forumih. Posvetila se bo zlasti področjem, na katerih se EMU še poglablja. Komisija bo sodelovala z državami članicami, da v prihodnjih mesecih oblikuje okrepljene mehanizme za usklajevanje stališč za Odbor za finančno stabilnost in po potrebi za druge zadevne organe, ki določajo standarde, v zvezi z euroobmočjem in, kadar je to mogoče, za Unijo kot celoto.
Za spremljanje doseženega napredka in opredelitev potreb po nadaljnjih izboljšavah bo Komisija redno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija bo prav tako ocenila razmere na tem področju v okviru predstavitve svoje bele knjige pred drugo fazo dokončanja EMU spomladi 2017, kot je predvideno v poročilu petih predsednikov.
Preglednica 1: Pregled zastopanja Unije in euroobmočja v relevantnih mednarodnih finančnih institucijah
|
Institucija |
Trenutni status Unije |
|
MDS |
Unija v MDS nima formalnega statusa. Komisija ima status opazovalke v Mednarodnem monetarnem in finančnem odboru, ne pa v Izvršnem odboru MDS. ECB ima status opazovalke v Mednarodnem monetarnem in finančnem odboru ter Izvršnem odboru. |
|
G7 |
Na ravni voditeljev Unijo skupaj zastopata predsednik Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta. Na zasedanjih finančnih ministrov skupine G7 Unijo zastopajo Komisija, ECB in predsednik Euroskupine. |
|
G20 |
Unija je polnopravna članica skupine G20. Na ravni voditeljev Unijo skupaj zastopata predsednik Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta. Na zasedanjih finančnih ministrov Unijo zastopajo Komisija, predsedstvo Sveta in ECB. |
|
Odbor za finančno stabilnost |
Unija je polnopravna članica Odbora za finančno stabilnost. Drugi člani Odbora za finančno stabilnost so države skupine G20 in številna druga pomembna gospodarstva in mednarodne organizacije. |
|
OECD |
Unija ima v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj poseben status, ki ga opredeljuje Dopolnilni protokol št. 1 h Konvenciji OECD in razlaga mnenje pravne službe OECD. Unija ima enake pravice kot člani, a z dvema izjemama: nima pravice do glasovanja in ne prispeva v proračun OECD. Je polnopravna članica številnih odborov OECD, zlasti Odbora za razvojno pomoč. |
|
Svetovna banka |
Unija kot taka ni zastopana v Izvršnem odboru Svetovne banke. Komisija ima status opazovalke v Odboru za razvoj (tj. na ministrski ravni). |
|
Banka za mednarodne poravnave |
ECB ima v Banki za mednarodne poravnave polni sedež. Članstvo v Banki za mednarodne poravnave je omejeno na centralne banke. |
|
EBRD |
Članstvo Evropske banke za obnovo in razvoj obsega 64 vlad, Unijo in Evropsko investicijsko banko (EIB). Unija kot taka je delničarka (3,05 % vseh glasov) Banke. |