Uvod

Strategija Evropa 2020 je bila sprejeta leta 2010 v okviru celovite dolgoročne strategije EU za rast in delovna mesta. Za uresničitev cilja pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi strategija temelji na petih krovnih ciljih na področjih zaposlovanja, raziskav in razvoja, podnebja in energetike, izobraževanja ter boja proti revščini in socialni izključenosti, ki jih vsaka država članica preoblikuje v nacionalne cilje. Strategija se izvaja in spremlja v okviru evropskega semestra. Poleg tega služi kot splošen okvir za vrsto politik na ravni EU in nacionalni ravni. Strategija je zlasti namenjena usmerjanju načrtovanja in programiranja evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020.

Po prvih letih izvajanja strategije je na pol poti do leta 2020 Komisija začela javno posvetovanje, da bi ocenila dosedanje uresničevanje ciljev strategije. Dejstvo, da so prva leta izvajanja strategije Evropa 2020 sovpadla s hudo finančno in gospodarsko krizo, je znatno vplivalo na napredek pri doseganju ciljev te strategije. To je pomenilo tudi, da so imele kratkoročne politike pogosto neizogibno prednost pred dolgoročnimi pristopi. Ugotovitve zadnje raziskave Eurobarometer o strategiji Evropa 2020[1] kažejo, da državljani EU podpirajo splošno usmeritev EU v odgovor na krizo, saj je med anketiranci skoraj dvakrat več tistih, ki menijo, da je EU ubrala pravo pot za izhod iz krize in soočanje s svojimi izzivi, kot tistih, ki se s tem ne strinjajo.

To sporočilo navaja glavne ugotovitve javnega posvetovanja, ki je potekalo med majem in oktobrom 2014 za pridobivanje mnenja zainteresiranih strani o zasnovi in rezultatih strategije Evropa 2020. Spremlja ga posodobljeno poročilo o trenutnem stanju v zvezi s cilji strategije Evropa 2020[2].

Povzetek

Javno posvetovanje o strategiji Evropa 2020 je potekalo med 5. majem 2014 in 31. oktobrom 2014. Namen je bil zbrati izkušnje zainteresiranih strani, da bi se izkušnje, pridobljene v prvih letih izvajanja strategije, vključile v pregled.

Skupaj je bilo prejetih 755 prispevkov iz 29 držav. Socialni partnerji, interesne skupine in nevladne organizacije so najbolj zastopana kategorija anketirancev, sledijo vlade držav članic in javni organi, posamezni državljani in možganski trusti, akademski krogi, fundacije in nevladne organizacije.

Glavni izsledki javnega posvetovanja so naslednji:

– strategija Evropa 2020 velja za ustrezen splošni okvir za spodbujanje rasti in delovnih mest na ravni EU in na nacionalni ravni. Njeni cilji in prednostne naloge imajo pomembno vlogo glede na sedanje in prihodnje izzive;

– pet krovnih ciljev predstavlja ključne pospeševalce za delovna mesta in rast ter ohranja usmerjenost strategije;

– večina vodilnih pobud je dosegla svoj namen, vendar je njihova prepoznavnost še vedno slaba;

– obstajajo možnosti in potreba po izboljšanju izvajanja strategije, in sicer z večjo odgovornostjo in sodelovanjem na terenu.

1. Ozadje javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020

Evropska komisija je marca 2014 objavila sporočilo z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“[3], katerega namen je bil oceniti stališče Evropske unije in njenih držav članic glede izvajanja strategije štiri leta po njenem začetku ter pripraviti podlago za pregled strategije.

Na pol poti do leta 2020 je uresničitev ciljev za rast in delovna mesta negotova, zlasti zaradi vpliva krize. Posledice krize so še vedno zelo prisotne, zlasti na trgih dela, kjer brezposelnost na ravni EU ostaja zelo visoka, razmere pa se v posameznih državah članicah zelo razlikujejo. Eden glavnih razlogov za zaskrbljenost je brezposelnost mladih, ki ostaja visoka v več državah članicah, narašča pa tudi dolgotrajna brezposelnost. Na socialnem področju je kriza povzročila večjo izpostavljenost revščini in socialni izključenosti ter naraščanje neenakosti. Razmere so se še posebej poslabšale v nekaterih državah članicah, kjer sta v porastu hudo materialno pomanjkanje in delež gospodinjstev brez delovno aktivnih članov. Na višku krize so bili zaradi potrebe po zagotavljanju nadzora nad javno porabo omejeni odhodki za raziskave in razvoj v več državah članicah. Zdaj, ko se pozornost od izrednih razmer preusmerja v gradnjo trdnih temeljev za rast in delovna mesta, je pomembno, da države članice dajo prednost odhodkom, ki spodbujajo rast, kot so naložbe v raziskave in razvoj. Na rast še naprej vpliva tudi vrsta dolgoročnih trendov, na primer demografske spremembe, globalizacija in konkurenčnost mednarodnih partnerjev, izziv produktivnosti in digitalizacije, pa tudi pritisk na vire in okoljska vprašanja.

Kriza je prizadela tudi napredek pri doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020. Imela je očiten negativen učinek na zaposlovanje in raven revščine ter zavrla napredek pri uresničevanju drugih ciljev, z izjemo njenega učinka na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Kljub krizi pa je prišlo do pozitivnejših strukturnih gibanj, na primer višjih stopenj izobrazbe, razvoja bolj trajnostne mešanice energijskih virov in zmanjšanja ogljične intenzivnosti gospodarstva. Zato je EU kot celota na pravi poti, da izpolni ali se zelo približa svojim ciljem na področju izobraževanja, podnebja in energije. To pa ne velja za zaposlovanje, raziskave in razvoj ter zmanjšanje revščine, kjer je bil vpliv krize najhujši. Na vseh področjih si je treba še naprej prizadevati za utrjevanje napredka in nadaljnje pozitivne premike.

Cilji strategije Evropa 2020 so politične zaveze[4]. Politična narava ciljev je pomembna značilnost strategije in odraža glavno vlogo, ki bi jo v skladu z načelom subsidiarnosti morale prevzeti nacionalne vlade pri izvajanju strategije. Vendar na večini področij nacionalni cilji niso dovolj ambiciozni, da bi skupaj dosegli cilj, določen na ravni EU. Na primer, če bi vse države članice dosegle svoje nacionalne cilje, bi skupne naložbe v raziskave in razvoj na ravni EU znašale 2,6 % BDP do leta 2020, kar je nižje od cilja 3 %, ki ga je določila EU. Te različne stopnje zavezanosti se odražajo tudi v različnih stopnjah odzivanja politike in ambicioznosti po vsej EU.

Neenakomeren napredek pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 je mogoče delno pripisati tudi zamiku polnega učinka strukturnih reform na gospodarstvo. Čeprav se hitrost in kakovost strukturnih reform med državami članicami razlikujeta, je večina držav članic začela izvajati pomembne strukturne reforme svojih trgov dela, da bodo v prihodnje bolj odporni, trgov proizvodov in storitev, da bodo bolje delovali in spodbudili učinkovito razdelitev virov, ter javnih uprav, da bodo učinkovitejše. Vendar bo trajalo nekaj časa, preden bodo te reforme obrodile sadove v obliki konkretnih rezultatov, zato je njihovo hitro in temeljito izvajanje ključnega pomena.

Vedno večje razlike med državami članicami in pogosto tudi znotraj njih so zavirale napredek pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Kriza je povzročila naraščajočo vrzel med najbolj in najmanj uspešnimi državami članicami, namesto da bi prišlo do želene konvergence naših gospodarstev. Prav tako je opaziti naraščajočo vrzel med regijami znotraj držav članic in med njimi. V letu 2013 je bila na primer razlika med najvišjo in najnižjo uspešnostjo glede stopnje zaposlenosti prebivalstva v starosti od 20 do 64 let 26,9 odstotne točke, pri čemer so se stopnje zaposlenosti gibale od 52,9 % v Grčiji do 79,8 % na Švedskem. To je mogoče primerjati s stanjem leta 2000, ko je bila razlika med najbolj in najmanj uspešno državo 22,7 odstotne točke, stopnje zaposlenosti pa so se gibale med 55,3 % v Bolgariji in 78,0 % na Danskem.

CILJI STRATEGIJE EVROPA 2020 NA RAVNI EU || NAJNOVEJŠI PODATKI

Povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva med 20. in 64. letom starosti na vsaj 75 % || 68,4 % (2013)

Povečanje naložb v raziskave in razvoj na 3 % BDP || 2,02 % (2013)

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z letom 1990 || zmanjšanje za 17,9 % (2012)

Povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije na 20 % || 14,1 % (2012)

Povečanje deleža energijske učinkovitosti (izmerjenega v smislu porabe primarne energije in končne porabe energije) za 20 % || poraba primarne energije: povečanje energijske učinkovitosti za 11,9 % (2013), Končna poraba energije: povečanje energijske učinkovitosti za 12,8 % (2013),

Zmanjševanje stopnje zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja na manj kot 10 % || 12,0 % (2013)

Povečanje deleža prebivalstva med 30 in 34 letom starosti, ki je končalo terciarno izobraževanje, na vsaj 40 % || 36,9 % (2013)

Rešitev vsaj 20 milijonov ljudi pred nevarnostjo revščine in socialne izključenosti (enakovreden cilju 96,6 milijona EUR) || 121,6 milijonov ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost (2013)[5]

Vir: Evropska komisija

Glede na to je bil eden od ciljev javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020 pridobiti poglobljeno poznavanje izvajanja strategije na terenu. Kot partnerstvo med EU in njenimi državami članicami je uspeh strategije zlasti odvisen od zavezanosti in sodelovanja nacionalnih vlad, parlamentov, lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev, drugih zainteresiranih strani ter civilne družbe. Zato je bilo pomembno zbrati mnenja vseh udeležencev pri izvajanju strategije ter se učiti iz njihovih izkušenj in dobrih praks.

2. Ključni podatki javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020

Javno posvetovanje o strategiji Evropa 2020 je potekalo med 5. majem 2014 in 31. oktobrom 2014. Za izboljšanje njegove prepoznavnosti in spodbujanje sodelovanja pri njem je bilo uporabljenih več orodij. Poleg sporočila javnega posvetovanja na spletišču Vaš glas v Evropi je bilo na posebnem spletišču[6] mogoče izpolniti vprašalnik ali predložiti dokument o stališču, objavljene pa so bile tudi povezave na glavne dokumente v zvezi s strategijo Evropa 2020. Komisija je ta vprašalnik pripravila za zbiranje mnenj o prvih letih izvajanja strategije in predlogov za njen nadaljnji razvoj. To spletišče vsebuje tudi razdelek, kjer so objavljeni prejeti prispevki[7].

V javnem posvetovanju je sodelovalo 755 anketirancev. Porazdelitev odgovorov po državah kaže, da jih je bila velika večina iz Belgije, kjer prevladujejo interesne skupine na evropski ravni. Stopnja udeležbe je bila zelo nizka v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Udeleženci iz tretjih držav so bili iz Norveške, Švice, Kanade in Združenih držav. Udeleženci odražajo širok razpon zainteresiranih strani, ko gre za strategijo Evropa 2020. Najbolj zastopana kategorija so bili socialni partnerji, interesne skupine in nevladne organizacije (41 %), sledijo jim vlade in javni organi držav članic, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi (20 %), posamezni državljani (19 %) ter možganski trusti, akademski krogi in fundacije (14 %). Podjetja predstavljajo 6 % anketirancev, kar je razmeroma nizek odstotek, kot protiutež pa je višje število interesnih skupin, ki jih zastopajo.

Porazdelitev anketirancev po kategorijah zainteresiranih strani

 

Vir: Evropska komisija

Porazdelitev po področjih odraža vključujoč značaj strategije Evropa 2020. Večina udeležencev je v svojih odgovorih zajela vsa področja strategije, vključno z gospodarskimi in finančnimi zadevami, konkurenčnostjo, industrijo, enotnim trgom, zaposlovanjem, raziskavami, razvojem in inovacijami, digitalnim gospodarstvom, podnebjem, energijo in gospodarno rabo virov, izobraževanjem in usposabljanjem ter revščino in socialno izključenostjo. Porazdelitev prispevkov, ki se osredotočajo na specifično področje, je na splošno uravnotežena.

Poleg uradnih odgovorov na javno posvetovanje so v razpravi o pregledu strategije sodelovale tudi institucije EU in nacionalne institucije. Na pobudo italijanskega predsedstva Sveta so pregled obravnavali v večini področnih sestav Sveta. Na podlagi izsledkov te razprave je predsedstvo decembra 2014 predstavilo povzetek v okviru seje Sveta za splošne zadeve[8]. Vse od uvedbe strategije ima pomembno vlogo Evropski parlament, tudi pri spodbujanju nacionalnih parlamentov k sodelovanju. V zadnjih mesecih je potekalo več izmenjav mnenj z nacionalnimi parlamenti o strategiji Evropa 2020 in njenem nadaljnjem razvoju.

Razprava o pregledu strategije Evropa 2020 je vzbudila velik interes in mobilizirala zainteresirane strani, vključene v izvajanje strategije. Odbor regij prek svoje platforme za spremljanje in Evropski ekonomsko-socialni odbor sta bila še posebej dejavna, saj sta organizirala izmenjavo mnenj ter razprave na različnih področjih strategije Evropa 2020. Podobno je bila v državah članicah organizirana vrsta dogodkov s podporo uradnikov Evropske komisije, pristojnih za evropski semester, in sicer o strategiji kot celoti ali o nekaterih njenih značilnostih. Ti dogodki so obogatili dialog z vsemi zainteresiranimi akterji, vzpostavili povezave med različnimi mrežami zainteresiranih strani ter pomagali pridobiti izkušnje in dobre prakse na terenu, ki se bodo upoštevale pri pregledu strategije.

3. Ključni rezultati javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020

3.1 Področje uporabe in cilji strategije Evropa 2020 so še vedno ustrezni

Obstaja velika podpora za strategijo EU za rast in delovna mesta. Velika večina anketirancev (86 %) meni, da Evropa v prihodnjih letih potrebuje celovito in splošno srednjeročno strategijo za delovna mesta in rast, medtem ko jih ima le nekaj (14 %) o tem mešano ali negativno mnenje. Slednji, predvsem posamezni državljani, menijo, da bi se morala EU osredotočiti na izvajanje obstoječih instrumentov ali da je družbeni, gospodarski in okoljski razvoj pomembnejši kot rast sama po sebi ali da bi morali nosilci odločanja opustiti zamisel o neskončni rasti. Velika večina udeležencev povezuje strategijo s svojim področjem ukrepanja in ceni njen krovni značaj. Pomembnost triptiha „pametna, trajnostna in vključujoča rast“ je bila sprejeta pozitivno.

Strategija Evropa 2020 obravnava današnje in jutrišnje izzive. Prispevki, prejeti v okviru javnega posvetovanja, kažejo na močno povezanost med področji, ki so jih udeleženci opredelili kot prednostne naloge, in področji, ki so opredeljena v strategiji Evropa 2020.

3.2 Sedanjih pet krovnih ciljev je pomembnih in se tudi medsebojno krepijo

Anketiranci v veliki meri pozdravljajo cilje kot uporaben instrument za izvajanje strategije. Večina (87 %) meni, da so cilji koristno orodje za izvajanje in spremljanje strategije Evropa 2020, saj delujejo kot merila uspešnosti, ki pomagajo usmeriti pozornost na nekatera ključna področja. Nekateri prispevki (10 %) navajajo možnosti za izboljšanje, priznavajo pa tudi, da so cilji dragocen instrument. Več anketirancev v svojih prispevkih poudarja, da se je treba izogniti prevelikemu številu ciljev in tako ohraniti usmerjen pristop. Le nekaj anketirancev (3 %) meni, da so cilji neuporabni. Nekateri anketiranci poudarjajo pomen dopolnjevanja vseh kvantitativnih ocen napredka pri doseganju ciljev s kvalitativno analizo. Komisija se strinja s pomenom kvalitativne analize in vrednotenjem, ki se izvajata zlasti v okviru evropskega semestra.

Večji del udeležencev se je izrekel za ohranitev nespremenjenih sedanjih petih krovnih ciljev. Velika večina anketirancev (78 %) meni, da sedanji cilji zadostujejo. Nekateri anketiranci predlagajo, da se dodajo novi cilji, drugi pa dvomijo glede ustreznosti cilja, povezanega s terciarno izobrazbo, ter poudarjajo pomen prilagajanja spretnosti potrebam trga dela, da bi se izognili neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo. Treba je poudariti, da cilji ne odražajo vseh politik ali ambicij EU, temveč gre za reprezentativne meritve tiste vrste sprememb, ki jih zagovarja strategija Evropa 2020. Nekateri cilji, ki jih predlagajo udeleženci, na primer okvirni cilji za učinkovito rabo virov in delež industrije v BDP, so že vključeni v druge politike EU. Poleg tega iz javnega posredovanja ni razvidna jasna hierarhična razporeditev ciljev. Približno polovica anketirancev meni, da so cilji enako pomembni in medsebojno odvisni, da se medsebojno krepijo in da skupaj prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti.

3.3 Vodilne pobude so dosegle svoj namen

Vodilne pobude so na splošno dosegle svoj namen, ukrepe na njihovih območjih pa je treba izvajati v drugi obliki. Na splošno udeleženci menijo, da je namen vodilnih pobud izboljšati uspešnost EU pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Vendar je znatno število udeležencev (32 %), vključno z vladami in predstavniškimi organizacijami, podalo mešano oceno: zdi se, da so vodilne pobude dosegle svoj namen, saj so spodbudile celo vrsto prednostnih ukrepov. Vendar je njihovo dodano vrednost zasenčilo pomanjkanje ozaveščenosti in prekrivajoči se politični ukrepi, tako da so postale nepotrebne. Nekateri anketiranci navajajo, da ni povezave med vodilnimi pobudami in njihovimi širšimi področji politike, drugi pa menijo, da prihaja do nejasnosti zaradi prekrivanja in pomanjkanja prednostnega razvrščanja vodilnih pobud. Zato anketiranci menijo, da bi jih bilo treba nadomestiti z bolj usklajenimi in splošnimi političnimi programi.

3.4 Boljše uresničevanje in izvajanje strategije bi bilo pomembno in zaželeno

Obstajajo možnosti za boljše uresničevanje strategije Evropa 2020. Na vprašanje, ali so vidne koristi strategije Evropa 2020, je večina (60 %) anketirancev odgovorila pozitivno, vendar jih je veliko (40 %) to zanikalo in izpostavilo več vrzeli pri izvajanju ter predlagalo načine za njihovo odpravo.

Na uspešno izvajanje strategije so vplivale pomanjkljivosti pri ozaveščanju, sodelovanju in izvrševanju. Prvič, prispevki, prejeti v okviru javnega posvetovanja, kažejo na pomanjkljivo poznavanje strategije, in sicer neposredno, ko anketiranci navajajo, da na nekatera vprašanja ne morejo odgovoriti, ali posredno, ko odgovori kažejo na nepravilno razumevanje vsebine ali cilja strategije. Drugič, manj kot polovica anketirancev (46 %) trdi, da so vpleteni v strategijo, tri četrtine (77 %) pa jih izraža pripravljenost za sodelovanje pri strategiji. Iz prispevkov izhaja tudi več koristnih dobrih praks, kot je odbor zainteresiranih strani, ki ga je ustanovila danska vlada in združuje približno 30 organizacij, kot so poslovna združenja, sindikati, občine ter nevladne organizacije. Anketiranci podpirajo okrepljeni okvir izvrševanja za zagotovitev uspešnosti strategije, in sicer prek ustrezne ravni ambicioznosti in načinov izvrševanja. Več kot polovica anketirancev (58 %) meni, da je pomembno in primerno imeti nacionalne cilje, vendar skoraj tretjina (28 %) poudarja, da bi morali biti dovolj ambiciozni, EU pa bi morala povečati zavezanost držav članic s krepitvijo svojih postopkov spremljanja.

Anketiranci poudarjajo možnosti za boljše uresničevanje strategije Evropa 2020. Bolj ciljno usmerjeno komuniciranje in obveščanje, intenzivnejša izmenjava izkušenj in dobrih praks med državami članicami, sodelovanje vseh zadevnih ravni zainteresiranih strani, skrbno spremljanje napredka ter uvajanje spodbud za večjo zavezanost k ciljem strategije so glavne rešitve, za katere se zavzemajo anketiranci.

3.5 Povzetek glavnih pridobljenih izkušenj

Na podlagi prejetih prispevkov Komisija ugotavlja naslednje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v zvezi s strategijo Evropa 2020.

PREDNOSTI • Velika podpora vseevropski strategiji za rast in delovna mesta • Usklajenost področij, ki jih zajema strategija Evropa 2020, z izzivi, s katerimi se je treba soočiti • Ustrezni cilji, ki se medsebojno krepijo • Že dosežen oprijemljiv napredek: EU je na pravi poti, da izpolni ali se zelo približa ciljem na področju izobraževanja, podnebja in energije || POMANJKLJIVOSTI • Premajhna prepoznavnost in učinkovitost vodilnih pobud • Potreba po boljšem uresničevanju in izvajanju strategije • Nezadostna vključenost ustreznih zainteresiranih strani • Daleč od izpolnitve ciljev na področju zaposlovanja, raziskav in razvoja ter zmanjševanja revščine

PRILOŽNOSTI • Udeleženci, ki želijo imeti dejavno vlogo pri strategiji • Pozorno spremljanje strategije v okviru evropskega semestra • Usklajevanje strategije Evropa 2020 s prednostnimi nalogami Komisije (delovna mesta, rast in naložbe) || NEVARNOSTI •  Kriza je še povečala razlike med državami članicami in znotraj njih •  Politična narava ciljev in pomanjkanje ambicioznosti držav članic

Zaključek

Komisija bo rezultate javnega posvetovanja upoštevala pri nadaljnjem razmisleku o načinu izvajanja strategije Evropa 2020 v prihodnosti. Poleg izida javnega posvetovanja bo Komisija upoštevala prispevke Evropskega parlamenta, Sveta, nacionalnih parlamentov in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter Odbora regij. Zagotovila bo tudi, da bodo vsi predlogi v celoti skladni s trenutnimi prizadevanji za krepitev ekonomske in monetarne unije.

V skladu z delovnim programom Komisije za leto 2015 bo Komisija pred koncem leta predstavila predloge za pregled strategije Evropa 2020.

[1] Standardni Eurobarometer 81, pomlad 2014, Poročilo o strategiji Evropa 2020.

[2] Publikacija „Smarter, greener, more inclusive? Indicators to support the Europe 2020 strategy“, izdaja iz leta 2015, Eurostat.

[3] COM(2014) 130 final.

[4] Izjema so cilji pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uporabi energije iz obnovljivih virov, ki jih podpira pravno zavezujoč okvir na ravni EU, vključno z vrednostmi, ki jih je treba doseči na nacionalni ravni.

[5] Cilj je izmerjen za EU27, saj niso na voljo podatki za Hrvaško v letu 2008, tj. v referenčnem letu za izračun cilja.

[6] http://ec.europa.eu/europe2020/public-consultation/index_sl.htm, v okviru splošnega spletišča o strategiji Evropa 2020

[7] http://ec.europa.eu/europe2020/public-consultation/contributions/index_sl.htm

[8] http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16559-2014-INIT/sl/pdf