OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1         Politični okvir

Javni sektor ima v gospodarstvu ključno vlogo kot regulativni organ, ponudnik storitev in delodajalec. Zagotavlja več kot 25 % vseh delovnih mest in pomeni velik delež gospodarske dejavnosti v državah članicah EU. Učinkovit in produktiven javni sektor lahko močno spodbuja gospodarsko rast s svojo podporo zasebnemu sektorju in njegovim upravljanjem. V času, ko se vlade spoprijemajo z izzivom zagotovitve finančne konsolidacije in si hkrati prizadevajo spodbuditi rast, konkurenčnost in zaposlovanje, obstajajo dobri razlogi za povečanje učinkovitosti, izboljšanje upravljanja, pospešitev izvajanja storitev in povečanje vključevanja uporabnikov v javnem sektorju[1].

Večletno delo v zvezi s temami, kot so interoperabilnost, e-uprava, odprti podatki, računalništvo v oblaku in socialne inovacije, je prineslo nabor zrelih konceptov in orodij. Osrednja novost je možnost, da odprti podatki, participativna orodja in interoperabilne platforme sprostijo izredno hitrost, učinkovitost in kakovost pri oblikovanju in zagotavljanju javnega blaga in storitev. Medsebojno povezane odprte vlade, ki sodelujejo med seboj, imajo zdaj dobre možnosti, da združijo prispevke iz različnih sektorjev na interoperabilen in varen način, uresničitev tega cilja pa bo ključen element za uspešno izgradnjo enotnega digitalnega trga.

Kot je Komisija omenila v svojem letnem pregledu rasti za leto 2013[2], čezmejna interoperabilnost spletnih storitev in digitalizacija evropskih javnih uprav pomembno prispevata k rasti in povečani učinkovitosti. Interoperabilnost med upravami je ključnega pomena za učinkovitejše in zmogljivejše zagotavljanje digitalnih storitev, izmenjava in ponovna uporaba obstoječih interoperabilnostnih rešitev pa bi lahko zmanjšali množenje stroškov. To so pomembni dejavniki produktivnosti, ki bi lahko izboljšali in posodobili javne uprave na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni[3].

Komisija je v odziv na sedanjo gospodarsko krizo sprejela še eno pomembno pobudo, in sicer strategijo Evropa 2020[4], s katero naj bi se EU spremenila v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Nekateri ključni izzivi, ki jih obravnava strategija, se nanašajo neposredno na posodobitev evropskih javnih uprav. Kot je poudarjeno v Evropski digitalni agendi[5], ki je vodilna pobuda strategije Evropa 2020, je interoperabilnost bistvenega pomena za čim boljši izkoristek družbenega in gospodarskega potenciala IKT, zato je lahko Evropska digitalna agenda uspešna le, če se zagotovi interoperabilnost. Steber Evropske digitalne agende „Interoperabilnost in standardi“ je povezan s prednostnimi nalogami politik drugih pomembnih pobud, kot so evropska strategija interoperabilnosti, evropski okvir interoperabilnosti[6] in strategija e-Komisija za obdobje 2012–2015[7].

Evropski svet je 24. in 25. oktobra 2013 sprejel sklepe, v katerih je poudaril, da bi bilo treba nadaljevati posodabljanje javnih uprav s hitrim uvajanjem storitev, kot so e-uprava, e-zdravje, e-izdajanje računov in e-naročila, ki temeljijo na interoperabilnosti. To bo prispevalo k novim in boljšim digitalnim storitvam za državljane in podjetja po Evropi, prihrankom ter povečanju učinkovitosti, preglednosti in kakovosti storitev v javnem sektorju.

Programi interoperabilnosti so od leta 1995, ko so bili prvič uvedeni, zelo napredovali. Komisija že vrsto let izkazuje svojo predanost rešitvam na področju interoperabilnosti. Danes je bistvenega pomena, da se doseže močna zavezanost vseh strani, če hočejo Komisija in države članice preoblikovati in posodobiti storitve po vsej Evropi. V zvezi s tem je interoperabilnost kot ključen element utrla pot do uresničitve cilja „učinkovitega in zmogljivega elektronskega čezmejnega in čez-sektorskega sodelovanja med […] upravami, […] kar omogoča zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti,“ kot je določeno v sklepu o prejšnjem programu (člen 1(2) sklepa ISA[8]).

Zato bo sedanji predlog za nadaljevanje programa interoperabilnosti Komisije veliko prispeval k posodobitvi evropskih javnih uprav, saj se odziva na resnične potrebe.

Predlog je povezan z drugimi pobudami, ki prispevajo k posodabljanju javnih uprav, kot so Evropska digitalna agenda, Obzorje 2020[9], instrument za povezovanje Evrope (IPE)[10] ter omrežja, kot so evropsko omrežje javne uprave (EUPAN), investicijski skladi in evropski strukturni skladi (pri zadnjih dveh z zagotavljanjem, da so financirani projekti v skladu z vseevropskimi okviri interoperabilnosti in specifikacijami). V nedavnem poročilu o spodbujanju inovacij v evropskem javnem sektorju[11] sta interoperabilnost in delo v okviru prejšnjega programa omenjena kot dejavnika, ki spodbujata digitalne inovacije in odpravljata ovire pri posodabljanju javnega sektorja.

Zato bi moral biti ta novi program osrednja referenčna točka in instrument, ki bo omogočil posodobitev javnega sektorja v Evropi na podlagi tehnologije IKT in s tem neprecenljivo prispeval k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga.

1.2         Pomen interoperabilnosti

Državljani lahko danes v Evropi prosto delajo in se selijo, podjetja pa lahko prosto trgujejo in poslujejo po vsej Uniji. Pri tem morajo pogosto vzpostaviti elektronske stike z upravami držav članic. Da bi države članice olajšale take stike, postopoma posodabljajo svoje uprave z izboljšanjem poslovnih procesov in infrastruktur IKT, s tem pa zmanjšujejo upravno breme in znižujejo stroške ter hkrati povečujejo zmogljivost in učinkovitost storitev, ki jih zagotavljajo uprave.

Vendar take spremembe zaradi svoje nacionalne razsežnosti in pomanjkanja interoperabilnosti na evropski ravni zelo pogosto povzročijo elektronske ovire (v nadaljnjem besedilu: e-ovire), ki državljanom in podjetjem preprečujejo učinkovito uporabo javnih storitev ter ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga.

Hkrati pa izzivi, s katerimi se srečuje Evropa, vse bolj zahtevajo odgovore skupne politike in posledično združitev sil držav članic pri njihovem uresničevanju. Izvajanje širokega razpona zakonodajnih aktov je skupna odgovornost držav članic in Komisije ter zahteva sodelovanje prek meja in sektorjev z uporabo interoperabilnostnih rešitev IKT, ki so zdaj sestavni del večine zakonodajnih aktov in ključni instrument za tako sodelovanje.

1.3         Ozadje

Cilj programa za izmenjavo podatkov med upravami (IDA) za obdobje 1995–1999[12] je bil spodbuditi razvoj in delovanje čezevropskih telematskih omrežij, prek katerih bi si lahko uprave držav članic izmenjevale podatke med seboj in/ali z institucijami EU.

Cilj nadaljevalnega programa IDA II (1999–2004)[13][14] je bil povečati učinkovitost zagotavljanja e-vladnih storitev evropskim podjetjem in državljanom.

Cilj programa IDABC za obdobje 2005–2009[15] je bil zagotoviti interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom.

Cilj programa ISA za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave za obdobje 2010–2015[16] je bil podpreti sodelovanje med evropskimi javnimi upravami s pospeševanjem učinkovitega in zmogljivega elektronskega čezmejnega in čezsektorskega sodelovanja, ki omogoča zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Unije.

Dejavnosti v okviru omenjenih programov so pomembno prispevale k zagotavljanju interoperabilnosti pri elektronski izmenjavi informacij med evropskimi javnimi upravami. Evropski parlament je v svoji Resoluciji o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila (z dne 3. aprila 2012) priznal prispevek in ključno vlogo programa ISA pri snovanju, spodbujanju in podpiranju izvajanja interoperabilnostnih rešitev in okvirov za evropske javne uprave, pri doseganju sinergij ter spodbujanju ponovne uporabe infrastrukture, digitalnih storitev in programskih rešitev ter pri prenosu zahtev javnih uprav glede interoperabilnosti v specifikacije in standarde za digitalne storitve. Parlament je poleg tega pozval k povečanju finančnih sredstev za interoperabilnostne rešitve med javnimi upravami EU za obdobje 2014–2020.

Ker se bo program ISA zaključil 31. decembra 2015, je potreben nov program EU za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane, ki bo:

· posnel stanje celotnega interoperabilnostnega okolja v Evropi, ga analiziral in preprečil njegovo razdrobljenost;

· omogočil, spodbudil in podprl celosten pristop k zbiranju, ocenjevanju, razvoju, uveljavljanju, industrializaciji, upravljanju, izboljševanju in vzdrževanju interoperabilnostnih rešitev, vključno s tistimi, ki spodbujajo ponovno uporabo podatkov in njihovo izmenjavo, v podporo čezmejnemu in čezsektorskemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami ter med upravami, podjetji in državljani; ter

· spodbudil in podprl ponovno uporabo, vključevanje in zbliževanje obstoječih rešitev, vključno s tistimi iz drugih političnih področij Unije.

Novi program bo prispeval k obvladovanju izzivov in zagotavljanju kontinuitete ter hkrati nudil forum za izmenjavo zamisli in izkušenj.

1.4         Povezane pobude EU in interoperabilnost na drugih političnih področjih

V širšem smislu so se dejavnosti v okviru prejšnjega programa ISA stalno usklajevale s tekočim delom v okviru podpornega programa za politiko IKT (PPP IKT) okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP) in/ali z notranjo strategijo Komisije za IKT ter z dejavnostmi v okviru evropskega akcijskega načrta za e-vlado za obdobje 2011–2015. Program ISA je podprl te in podobne pobude, če so prispevale k interoperabilnosti med javnimi upravami EU.

Program ISA je bil dobro usklajen tudi s programom instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), ki je finančni instrument Unije za vseevropska omrežja na področju prometa, energije in telekomunikacij. IPE podpira uporabo in delovanje ključnih čezmejnih digitalnih storitev. Predlagani program dopolnjuje IPE, saj njegov obseg vključuje razvoj storitev do operativne ravni, če je to potrebno, preden so vključene v IPE. Je tudi eden od programov, ki omogočajo inovacije v javnem sektorju v Evropi in prispevajo k njim.

Interoperabilnost je veliko prispevala tudi na področju računalništva v oblaku. Kot je Komisija navedla v svojem sporočilu „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“[17], je interoperabilnost pomembna pri podpiranju oblikovanja novih javnih storitev na podlagi standardov, „ki bodo interoperabilne, skalabilne in naravnane na potrebe mobilnega prebivalstva in podjetij, ki želijo imeti koristi od evropskega enotnega digitalnega trga“. Predlagani program bo upošteval dejavnosti v okviru evropske pobude za računalništvo v oblaku v zvezi z interoperabilnostjo.

Interoperabilnost omogoča oblikovanje politik EU in uspešno izvajanje na sektorski ravni. Naslednja politična področja so med tistimi, katerih učinkovito in uspešno izvajanje temelji na interoperabilnosti:

· notranji trg: Direktiva št. 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu[18] od držav članic zahteva, da ponudnikom storitev omogočijo, da lahko vse postopke in formalnosti, ki so potrebni za zagotavljanje storitve zunaj matične države, opravijo s pomočjo čezmejnih elektronskih sredstev. Poleg tega Direktiva 2012/17/EU[19] na področju prava družb zahteva, da se zagotovi interoperabilnost centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb držav članic prek osrednje platforme. Medsebojna povezanost registrov družb bo zagotovila čezmejno izmenjavo informacij med registri ter olajšala dostop državljanov in podjetij na ravni EU do podatkov o družbah, s tem pa bo povečala pravno varnost poslovnega okolja v Evropi;

· okolje: direktiva INSPIRE[20] zahteva sprejetje skupnih izvedbenih pravil, ki določajo tehnične ureditve za interoperabilnost, ter prilagoditev nacionalnih infrastruktur, da se zagotovita čezmejna interoperabilnost in dostopnost prostorskih podatkov in storitev v Uniji;

· notranje zadeve in pravosodje: učinkovitost temelji na povečanju interoperabilnosti in sinergij med evropskimi zbirkami podatkov prek sistemov, kot so vizumski informacijski sistem (VIS), schengenski informacijski sistem II (SIS II), evropski daktiloskopski sistem (Eurodac) in portal e-pravosodje;

· carine, obdavčevanje in trošarine: več kot 20 let izkušenj z upravljanjem vseevropskih sistemov IKT, ki vključujejo vse države članice in podpirajo poslovne storitve, ki so financirane v okviru programov Fiscalis 2013[21] in Carina 2013[22] ter jih izvajajo in upravljajo Komisija in nacionalne uprave, je pokazalo, da je interoperabilnost ključni dejavnik uspešnosti. Sredstva, ustvarjena v okviru programov Fiscalis 2013 in Carina 2013, so „takšna kot so“ na voljo za izmenjavo in ponovno uporabo z drugih političnih področij;

· zdravje: Direktiva 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu določa pravila za lažji dostop do varnega in visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva. Direktiva določa izrecne določbe za doseganje večje interoperabilnosti nacionalnih sistemov IKT za elektronsko izmenjavo zdravstvenih podatkov. Evropska agencija za zdravila, nacionalni organi in Komisija upravljajo evropsko telematsko omrežje na farmacevtskem področju. To omrežje zagotavlja praktične rešitve za racionalizacijo izdajanja dovoljenj za zdravila in interoperabilno evropsko mrežo za farmakovigilanco;

· zdravje živali in varnost hrane: v zadnjih 10 letih so se uporabljale in postopoma izboljševale učinkovite rešitve v podporo celotni verigi sledljivosti živali in proizvodov živalskega izvora ter obveščanja v zvezi s tem. Vsi udeleženci v verigi (od podjetij do uprav) so vključeni v sistem TRACES. Elektronska izmenjava med udeleženci (vključno s tretjimi državami) temelji na mednarodnih standardih (UNCEFACT), uvaja pa se tudi sistem elektronskih podpisov, ki bo omogočil elektronsko obdelavo skoraj vseh uradnih dokumentov;

· evropski skladi: vse izmenjave podatkov v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi telesi potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov[23], kar spodbuja interoperabilnost z okviri držav članic in EU ter upravičencem omogoča, da vse zahtevane informacije pošljejo samo enkrat;

· informacije javnega sektorja: Direktiva 2013/37/EU[24] določa, da bi morali organi javnega sektorja, če je to mogoče in primerno, dokumente dati na voljo v odprtih in strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, z največjo stopnjo natančnosti in ločljivosti, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost;

· elektronska identiteta: predlog Komisije za uredbo o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu[25] poudarja, da EU potrebuje učinkovit okvir, ki bo omogočil čezmejno interoperabilnost in izboljšal usklajevanje shem nacionalnega nadzora v zvezi z elektronsko identifikacijo in avtentikacijo, ki sta sprejeti po vsej EU;

· standardizacija IKT: Uredba (EU) št. 1025/2012 o evropski standardizaciji[26] omenja interoperabilnost kot bistveni rezultat standardizacije in navaja, da je za zagotovitev interoperabilnosti na enotnem trgu in izboljšanje možnosti izbire za uporabnike v EU na področju IKT primerno spodbujati uporabo ustreznih tehničnih specifikacij na ravni Unije ali zahtevati skladnost z njimi. V zvezi s tem bi moral ta program spodbujati in, kjer je to primerno, podpirati delno ali popolno standardizacijo obstoječih interoperabilnostnih rešitev;

· priprava evropske statistike: v Uredbi (ES) št. 223/2009[27] o evropski statistiki, ki postavlja temelje evropskega statističnega sistema (ESS), in poznejšem sporočilu Komisije 404 (2009)[28] o „metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje“ je interoperabilnost ključnega pomena za povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnih bremen in izboljšanje kakovosti statističnih podatkov EU za državljane, podjetja in oblikovalce politik v EU;

· na področju javnih naročil direktive 2014/25/EU, 2014/24/EU in 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. marca 2014 od držav članic zahtevajo, da izvajajo elektronsko javno naročanje. Določajo, da morajo biti orodja in naprave, ki se uporabljajo za sporočanje z elektronskimi sredstvi, ter njihove tehnične lastnosti interoperabilni z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni uporabi. Direktiva 2014/55/EU[29] o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, ki jo je Parlament sprejel 11. marca 2014, se nanaša na razvoj evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov pri oddaji javnih naročil, ki bo zagotovil interoperabilnost med sistemi za izdajanje elektronskih računov po vsej EU.

Vendar je treba za zagotovitev, da se bo v celoti izkoristil potencial vseh navedenih sektorskih pobud, obravnavati čezsektorsko interoperabilnost in jo vključiti v obseg tega programa.

1.5         Utemeljitev predloga

Države članice bi morale posodobiti svoje uprave in zagotoviti interoperabilne digitalne storitve na nacionalni in evropski ravni, da se omogočijo učinkoviti stiki z državljani in podjetji.

Izzivi, s katerimi se soočajo javne uprave, še vedno vključujejo notranjo organizacijsko zapletenost, pomanjkanje okvirov, arhitektur IKT in orodij, ki omogočajo interoperabilnost, ter kulturno razdrobljenost in pomanjkanje sodelovanja med razpršenimi institucionalnimi subjekti.

V vmesni oceni programa ISA za leto 2012[30] je bilo ugotovljeno, da je program pomemben za zadovoljevanje potreb držav članic, saj v evropskih upravah še vedno obstajajo potrebe, ki so jih poskušali zadovoljiti pretekli in sedanji programi Komisije, tj. IDA, IDABC in ISA.

Zato je ta program potreben, da bi:

– spodbudil sodelovanje med državami članicami in Komisijo;

– posnel stanje celotnega interoperabilnostnega okolja v Evropi in ga analiziral;

– omogočil, spodbudil in podprl celosten pristop k zbiranju, ocenjevanju, razvoju, uveljavljanju, industrializaciji, upravljanju, izboljševanju in vzdrževanju interoperabilnostnih rešitev, vključno s tistimi, ki spodbujajo ponovno uporabo podatkov in njihovo izmenjavo, v podporo čezmejnemu in čezsektorskemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami, podjetji in državljani; ter

– hkrati spodbudil in podprl ponovno uporabo, vključevanje in zbliževanje obstoječih rešitev, vključno s tistimi, ki izvirajo iz drugih političnih področij Unije.

Ključni dejavnik uspeha vsake interoperabilnosti, zlasti na področju IKT, je njena obravnava na pravi pravni ravni, ki lahko zagotovi največje učinke. Zagotoviti bi bilo treba, da se učinki predlagane zakonodaje na IKT ocenijo in izmerijo v zgodnji fazi zakonodajnega postopka EU in da se potrebe v zvezi z IKT ugotovijo pravočasno, kar bi omogočilo nemoteno izvajanje zakonodaje po začetku njene veljavnosti.

Ta program bo podprl in spodbudil ocenjevanje učinkov predlagane ali sprejete zakonodaje Unije na IKT ter načrtovanje uvedbe rešitev v podporo izvajanju take zakonodaje.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKOV

2.1         Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Mnenja deležnikov o prihodnosti programa ISA (ta predlog) so bila zbrana v petih krogih uradnih posvetovanj z državami članicami med marcem 2013 in januarjem 2014. Opravljena so bila tudi posvetovanja z dvanajstimi GD Komisije[31], katerih pripombe so bile upoštevane v predlogu.

Komisija je državam članicam na dveh uradnih sejah odbora ISA in treh srečanjih usklajevalne skupine ISA predstavila trenutno stanje v zvezi s pripravo pravne podlage za novi program ISA. Ker se je v tem procesu večkrat sestala z državami članicami, je lahko zbrala njihove povratne informacije o predlagani zakonodaji.

Komisija je države članice najprej obvestila, da namerava marca 2013 uvesti nov pravni sklep o nasledniku programa ISA. Na srečanju usklajevalne skupine ISA oktobra 2013 je predstavila osnutek zakonodajnega akta in pozvala države članice, naj predložijo povratne informacije.

Povratne informacije, ki jih je 16 držav članic[32] predložilo novembra 2013, so pokazale, da:

· bi se morala nova zakonodaja osredotočiti na preprečevanje podvajanja prizadevanj in usklajevanje z drugimi programi EU (to je navedlo 10 držav članic);

· bi bilo treba nadaljevati spremljanje rezultatov, ki bi moralo vključevati količinsko opredelitev koristi programa (to je navedlo sedem držav članic);

· bi moral novi program ISA prispevati k interoperabilnosti v najširšem smislu z uporabo arhitekturnega modela ali orodja, kot je evropska kartografija interoperabilnosti (to je navedlo šest držav članic); in

· program bi se moral opirati na pristop, ki temelji na potrebah (to je navedlo šest držav članic).

Druge manjše pripombe so bile naslednje:

· v pregled zakonodaje bi bilo treba vključiti različne interesne skupine (npr. državljane, podjetja, akademike) in zagotoviti, da zakonodaja obravnava njihovo situacijo;

· nova zakonodaja bi morala poudariti pomen ponovne uporabe podatkov, sredstev in rešitev;

· posebne navedbe v zakonodaji bi morale spodbuditi poenostavitev postopkov v zvezi s posodobitvijo javnih uprav; ter

· novi program bi moral imeti vlogo spodbujevalca ali inkubatorja za sodelovanje med državami članicami in za medinstitucionalno sodelovanje, da bi zagotovil dejansko uvedbo rešitev in njihovo trajnost, ne da bi se pri tem podvajala prizadevanja.

Najnovejše povratne informacije držav članic so bile zbrane na seji odbora ISA 16. januarja 2014, ko je bil predstavljen in dogovorjen časovni načrt za sprejetje novega programa. Poleg tega je bilo dogovorjeno, da bi morale javne uprave ostati osrednja točka, da bi se zagotovila celovita interoperabilnost, čeprav bi bilo treba zakonodajo razširiti na državljane in podjetja.

2.2         Ocena učinkov

Ocena učinkov tega programa je temeljila na meta-oceni na podlagi prejšnjih ocen programa (vmesna ocena programa ISA iz leta 2012 in pregled izvajanja evropske strategije interoperabilnosti) ter na povratnih informacijah držav članic.

V večinoma pozitivni vmesni oceni ISA je bilo ugotovljeno, da je bil program ISA usklajen s prednostnimi nalogami politike Komisije in potrebami držav članic, da je bilo njegovo izvajanje učinkovito in skladno ter da je ustvaril rezultate, ki so jih službe Komisije in države članice ponovno uporabile. Vendar je vmesna ocena izpostavila tudi nekatere pomanjkljivosti in podala priporočila za ukrepanje v zvezi s:

· komunikacijo in osveščanjem,

· vključenostjo deležnikov in neprekinjenim projektnim vodenjem ter

· preprečevanjem prekrivanj in podvajanj dela, povečanjem možnosti ponovne uporabe in zagotavljanjem trajnosti.

Poleg tega po mnenju ocenjevalcev štiri priporočila od enajstih iz končne ocene predhodnega programa (IDABC) še vedno veljajo za program ISA.

Ta program upošteva priporočila iz vmesnega poročila in predvideva določene dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti, hkrati pa si prizadeva utrditi, spodbuditi in razširiti obstoječe dejavnosti programa ISA. Novi program bo zlasti prispeval k določitvi, oblikovanju in upravljanju interoperabilnostnih rešitev, ki bodo nato dane na voljo drugim institucijam in organom Unije ter nacionalnim, regionalnim in lokalnim javnim upravam za neomejeno uporabo, s tem pa bo pospešil njihovo čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje. Program bo tudi samostojno razvijal interoperabilnostne rešitve ali dopolnjeval in podpiral druge pobude Unije, saj bo poskusno izvajal interoperabilnostne rešitve kot „inkubator za rešitve“ ali zagotavljal njihovo trajnost kot „most za rešitve“.

S tem bo prispeval k zmanjšanju stroškov in upravnih bremen zaradi čezmejnega sodelovanja za vse zadevne strani, nadalje izboljšal notranji trg in prosto gibanje v EU brez upravnih e-ovir ter prispeval k hitri uvedbi sistemov IKT, ki podpirajo izvajanje zakonodaje EU.

Če ta program ne bo sprejet, bo obstoječa podpora učinkovitemu in zmogljivemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami ukinjena, zato se bodo povečali stroški in napor. Poleg tega bi lahko širjenje neskladnih rešitev nenamerno ustvarilo nove e-ovire ali povečalo obstoječe e-ovire ter s tem oviralo nemoteno delovanje notranjega trga in prosto gibanje, kar je v nasprotju s ciljem posodobitve evropskih javnih uprav.

Podobno uvajanje in upravljanje novih interoperabilnostnih rešitev ne bi več prispevali k zagotavljanju zmogljive in učinkovite izmenjave podatkov med evropskimi javnimi upravami. Brez novega programa bi bilo veliko manj pobud EU v podporo interoperabilnosti, ki je predpogoj za zagotavljanje čezmejnih ali čezsektorskih spletnih digitalnih storitev evropskih javnih uprav.

Z uvedbo tega programa bo EU pomembno prispevala k zagotavljanju nemotenega sodelovanja med evropskimi javnimi upravami v neposredno korist držav članic, podjetij in državljanov.

Program bo dodal gospodarsko vrednost s podpiranjem ustreznega delovanja notranjega trga prek rešitev, ki bodo zagotovile:

(a)        krajše odzivne čase pri stikih javnih uprav z državljani in podjetji;

(b)        določitev in ponovno uporabo obstoječih rešitev za zadovoljitev podobnih potreb podjetij; ter

(c)        avtomatizacijo čezmejnih in čezsektorskih transakcij, kar bo prihranilo sredstva in čas.

Dodana bi bila socialna vrednost, saj bodo programske dejavnosti sčasoma koristile državljanom in podjetjem kot uporabnikom čezmejnih in čezsektorskih elektronskih javnih storitev, ki izkoriščajo take skupne rešitve.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1         Povzetek predlagane zakonodaje

Ta program je naslednik programa ISA ter bo utrdil, spodbudil in razširil njegove dejavnosti.

Novi program bo zlasti:

· prispeval k določitvi, oblikovanju in upravljanju interoperabilnostnih rešitev, ki bodo nato dane na voljo drugim institucijam in organom Unije ter nacionalnim, regionalnim in lokalnim javnim upravam za neomejeno uporabo, s tem pa bo pospešil njihovo čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje;

· samostojno razvijal interoperabilnostne rešitve ali dopolnjeval in podpiral druge pobude Unije, saj bo poskusno izvajal interoperabilnostne rešitve kot „inkubator za rešitve“ ali zagotavljal njihovo trajnost kot „most za rešitve“; ter

· ocenil učinke obstoječe in predlagane zakonodaje EU na IKT.

3.2         Pravna podlaga

Da bi Unija pomagala doseči cilje iz členov 26 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ter državljanom Evropske unije, gospodarskim subjektom ter regionalnim in lokalnim skupnostim omogočila, da v polni meri izkoristijo vzpostavitev območja brez notranjih meja, v skladu s členom 170 PDEU prispeva k vzpostavljanju in razvoju vseevropskih omrežij z dejavnostmi za spodbujanje njihove medsebojne povezljivosti in interoperabilnosti ter dostopa do teh omrežij.

V skladu s členom 172 PDEU (prej člen 156 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) „Evropski parlament in Svet sprejmeta smernice in druge ukrepe, navedene v členu 171(1), po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij. Smernice in projekte skupnega interesa, ki se nanašajo na ozemlje ene od držav članic, mora odobriti ta država članica“.

3.3         Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost EU.

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga, saj njihovo nepovezano ravnanje ne bi moglo zagotoviti interoperabilnostnih učinkov, potrebnih za čezmejne in čezsektorske elektronske javne storitve, ter ne bi moglo uvesti skupnih rešitev v podporo sodelovanju med evropskimi javnimi upravami.

Ukrepanje EU bo lažje doseglo cilje predloga, saj bo program vzpostavil in upravljal interoperabilnostne rešitve v podporo nemotenemu sodelovanju med javnimi upravami prek meja in sektorjev, s čimer bo omogočil zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti EU.

Zato ima program po svoji naravi jasno razsežnost EU. Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

3.4         Načelo sorazmernosti

Program bo podprl zagotavljanje skupnih rešitev, tj. skupnih okvirov, generičnih orodij in skupnih storitev, ki jih, kadar je to primerno, uporabljajo evropske javne uprave za izmenjavo informacij prek meja ali sektorjev. Če ni določeno drugače, je uporaba takih rešitev prepuščena presoji držav članic.

Vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov in generičnih orodij bosta financirani prek programa, medtem ko bodo uporabo takih okvirov in orodij financirali uporabniki na zadevni upravni ravni. Program bo financiral vzpostavljanje, industrializacijo (tj. razvoj rešitev, primernih za praktično uporabo) in izboljšanje skupnih storitev, vendar bo njihovo dejansko upravljanje financiral le, če lahko koristi interesom EU. V drugih primerih bodo uporabo storitev, vključno z njihovim upravljanjem na decentralizirani podlagi, financirali uporabniki.

Rešitve, vzpostavljene s programom, bodo zmanjšale finančno in upravno breme, ki ga nosijo evropske javne uprave pri medsebojnem sodelovanju. Predlog je zato skladen z načelom sorazmernosti.

3.5         Izbira instrumentov

Tako kot pri prejšnjem programu ISA je predlagani pravni akt sklep Evropskega parlamenta in Sveta, ker je v tem primeru sklep najprimernejše sredstvo za zagotovitev skladnosti z načelom sorazmernosti.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančna sredstva za izvajanje novega programa ISA2 v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2020 znašajo 130 928 000 EUR. Predlagani znesek je skladen z veljavnim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

Nadaljnje podrobnosti so na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena k predlogu.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

Države kandidatke

Predlagani akt je odprt za sodelovanje držav kandidatk.

2014/0185 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2)

Interoperabilnost kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[33],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[34],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Ministri so v več ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru, 19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju in 19. aprila 2010 v Granadi) Komisijo pozvali, naj spodbudi sodelovanje med državami članicami z uvedbo čezmejnih in čezsektorskih interoperabilnostnih rešitev, ki bodo zagotovile učinkovitejše in varnejše javne storitve. Poleg tega so države članice ugotovile, da je treba boljše javne storitve izvajati z manjšo porabo virov ter da je potencial e-uprave mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah.

(2)       Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. maja 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Evropska digitalna agenda“[35], ki je ena od vodilnih pobud njene strategije Evropa 2020[36], poudarila, da je interoperabilnost bistvenega pomena za čim boljši izkoristek družbenega in gospodarskega potenciala IKT ter da je zato lahko digitalna agenda uspešna le, če se zagotovi interoperabilnost.

(3)       Komisija je v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Za interoperabilnost evropskih javnih storitev“[37] z dne 16. decembra 2010 predstavila evropsko strategijo interoperabilnosti  in evropski okvir interoperabilnosti.

(4)       Interoperabilnost na ravni Unije lajša uspešno izvajanje politik. Omogoča zlasti učinkovito in uspešno izvajanje naslednjih politik:

(5)       Na področju notranjega trga Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta[38] od držav članic zahteva, da ponudnikom storitev omogočijo, da lahko vse postopke in formalnosti, ki so potrebni za zagotavljanje storitve zunaj matične države, opravijo s pomočjo čezmejnih elektronskih sredstev.

(6)       Direktiva 2012/17/EU[39] na področju prava družb zahteva, da se zagotovi interoperabilnost centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb držav članic prek osrednje platforme. Medsebojna povezanost registrov družb bo zagotovila čezmejno izmenjavo informacij med registri ter olajšala dostop državljanov in podjetij na ravni EU do podatkov o družbah, s tem pa bo povečala pravno varnost v poslovnem okolju v Evropi.

(7)       Na področju okolja Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta[40] zahteva sprejetje skupnih izvedbenih pravil, ki določajo tehnične ureditve za interoperabilnost. Zahteva zlasti prilagoditev nacionalnih infrastruktur, da se zagotovita čezmejna interoperabilnost in dostopnost prostorskih podatkov in storitev v Uniji.

(8)       Na področju notranjih zadev in pravosodja je povečana interoperabilnost med evropskimi zbirkami podatkov osnova za vizumski informacijski sistem (VIS)[41], schengenski informacijski sistem II (SIS II)[42], evropski daktiloskopski sistem (Eurodac)[43] in portal e-pravosodje[44]. Poleg tega je Svet 24. septembra 2012 sprejel sklepe, v katerih je pozval k uvedbi evropskega zakonodajnega identifikatorja (European Legislation Identifier – ELI) in poudaril potrebo po interoperabilnem iskanju in izmenjavi pravnih informacij, objavljenih v nacionalnih uradnih listih, z uporabo enotnih identifikatorjev in strukturiranih metapodatkov.

(9)       Interoperabilnost je ključni dejavnik za uspeh na področju carin, obdavčevanja in trošarin ter pri upravljanju vseevropskih sistemov IKT, ki vključujejo vse države članice in podpirajo interoperabilne poslovne storitve, ki so financirane v okviru programov Fiscalis 2013 in Carina 2013 ter jih izvajajo in upravljajo Komisija in nacionalne uprave. Sredstva, ustvarjena v okviru programov Fiscalis 2013 in Carina 2013, so na voljo za izmenjavo in ponovno uporabo z drugih političnih področij.

(10)     Na področju zdravstva Direktiva 2011/24/EU[45] določa pravila za lažji dostop do varnega in visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva. Vzpostavila je mrežo e-zdravje za premagovanje izziva v zvezi z interoperabilnostjo elektronskih zdravstvenih sistemov. Mreža lahko sprejme smernice o najmanjšem nizu podatkov za čezmejno izmenjavo v primeru nenačrtovane ali nujne oskrbe in o čezmejnem izdajanju e-receptov.

(11)     Na področju evropskih skladov člen 122 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[46] zahteva, da vse izmenjave podatkov med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi telesi potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov. Ti sistemi morajo spodbujati interoperabilnost z okviri držav članic in Unije ter upravičencem omogočati, da vse zahtevane informacije pošljejo samo enkrat.

(12)     Na področju informacij javnega sektorja Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta[47] poudarja, da bi morali organi javnega sektorja, kjer je to mogoče in primerno, dokumente dati na voljo v odprtih in strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, z največjo stopnjo natančnosti in ločljivosti, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost.

(13)     Na področju elektronske identitete predlog Komisije z dne 4. junija 2012 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu[48] poudarja, da mora Unija ustvariti učinkovit okvir, ki bo omogočil čezmejno interoperabilnost in izboljšal usklajevanje shem nacionalnega nadzora v zvezi z elektronsko identifikacijo in avtentikacijo, ki sta sprejeti po vsej EU.

(14)     Na področju standardizacije IKT Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[49] navaja interoperabilnost kot bistveni rezultat standardizacije.

(15)     Na področju raziskav in inovacij Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Obzorja 2020[50] jasno navaja, da so interoperabilnostne rešitve in standardi na področju IKT ključnega pomena za sklepanje industrijskih partnerstev na ravni Unije. Sodelovanje na skupnih in odprtih tehnoloških platformah s posrednimi učinki in učinki vzvoda bo številnim deležnikom omogočilo, da izkoristijo nova dognanja in oblikujejo nadaljnje inovacije.

(16)     Na področju javnih naročil direktive 2014/25/EU[51], 2014/24/EU[52] in 2014/23/EU[53] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. marca 2014 od držav članic zahtevajo, da izvajajo elektronsko javno naročanje. Določajo, da morajo biti orodja in naprave, ki se uporabljajo za sporočanje z elektronskimi sredstvi, ter njihove tehnične lastnosti interoperabilni z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni uporabi. Poleg tega Direktiva 2014/55/EU[54] o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, ki jo je Parlament sprejel 11. marca 2014, obravnava razvoj evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov pri oddaji javnih naročil, ki bo zagotovil interoperabilnost med sistemi za izdajanje elektronskih računov po vsej EU.

(17)     Interoperabilnost je tudi temeljni element instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[55], ki se nanaša na področje širokopasovne infrastrukture in storitev. Uredba 2014/283/EU[56] o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja izrecno navaja, da operativne prednostne naloge, ki prispevajo k doseganju ciljev IPE, vključujejo interoperabilnost, povezljivost, trajnostno vzpostavitev, delovanje in nadgradnjo vseevropskih infrastruktur za digitalne storitve ter njihovo usklajevanje na ravni Unije.

(18)     Svet je na politični ravni večkrat pozval k še večji interoperabilnosti v Evropi in k nadaljevanju prizadevanj za posodobitev evropskih javnih uprav. 24. in 25. oktobra 2013 je sprejel sklepe, v katerih je poudaril, da bi bilo treba nadaljevati posodabljanje javnih uprav s hitrim uvajanjem storitev, kot so e-uprava, e-zdravje, e-izdajanje računov in e-naročila, ki temeljijo na interoperabilnosti.

(19)     Vidik interoperabilnosti v enem sektorju je povezan s tveganjem, da bi sprejetje različnih ali nezdružljivih rešitev na nacionalni ali sektorski ravni ustvarilo nove e-ovire, ki bi ovirale ustrezno delovanje notranjega trga in s tem povezana prosta gibanja, ter negativno vplivalo na odprtost in konkurenčnost trgov ter na zagotavljanje storitev splošnega interesa za državljane in podjetja. Za zmanjšanje tega tveganja bi morale države članice in Unija okrepiti skupna prizadevanja za preprečevanje razdrobljenosti trga in za zagotovitev čezmejne ali čezsektorske interoperabilnosti pri izvajanju zakonodaje, hkrati pa zmanjšati upravna bremena in stroške ter spodbujati skupno dogovorjene rešitve IKT in hkrati zagotoviti ustrezno upravljanje.

(20)     Več zaporednih programov je poskušalo zagotoviti skladen razvoj in izvajanje globalnih in sektorskih strategij interoperabilnosti, pravnih okvirov, smernic, storitev in orodij za izpolnjevanje zahtev vseevropskih politik, kot so:

– program IDA (1999–2004), vzpostavljen z Odločbo 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta[57] ter Sklepom št. 1720/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta[58],

– program IDABC (2005–2009), vzpostavljen s Sklepom 2004/387/ES o e-vladnih storitvah[59], in

– program ISA (2010–2015), vzpostavljen s Sklepom št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta[60].

(21)     Dejavnosti v okviru programov IDA, IDABC in ISA so pomembno prispevale k zagotavljanju interoperabilnosti pri elektronski izmenjavi informacij med javnimi upravami Unije. Evropski parlament je v svoji Resoluciji o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila (z dne 3. aprila 2012)[61] priznal prispevek in ključno vlogo programa ISA pri snovanju, spodbujanju in podpiranju izvajanja interoperabilnostnih rešitev in okvirov za evropske javne uprave, pri doseganju sinergij ter spodbujanju ponovne uporabe rešitev ter pri prenosu zahtev javnih uprav glede interoperabilnosti v specifikacije in standarde za digitalne storitve.

(22)     Ker se bo Sklep št. 922/2009/ES prenehal uporabljati 31. decembra 2015, je potreben nov program Unije za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2), ki bo posnel stanje celotnega interoperabilnostnega okolja v Evropi, ga analiziral in preprečil njegovo razdrobljenost. Program bo omogočil, spodbudil in podprl celosten pristop k zbiranju, ocenjevanju, razvoju, uvajanju, industrializaciji, upravljanju, izboljševanju in vzdrževanju interoperabilnostnih rešitev, vključno s tistimi, ki spodbujajo ponovno uporabo podatkov in njihovo izmenjavo, v podporo čezmejnemu in čezsektorskemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami ter med upravami, podjetji in državljani. Poleg tega bo spodbudil ponovno uporabo, vključevanje in zbliževanje obstoječih rešitev, vključno s tistimi, ki izvirajo iz drugih političnih področij Unije.

(23)     Rešitve, ki se bodo uvedle in upravljale v okviru programa ISA2, bi morale v največji možni meri pripadati skladnemu okolju storitev, ki bodo pospešile sodelovanje med evropskimi javnimi upravami, podjetji in državljani, ter zagotavljati, pospeševati in omogočati čezmejno ali čez-sektorsko interoperabilnost.

(24)     Državljani in podjetja bi morali imeti tudi koristi od skupnih interoperabilnih storitev za stranke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ter so rezultat boljšega povezovanja postopkov in izmenjave podatkov prek zalednih služb evropskih javnih uprav.

(25)     Program ISA2 bi moral biti instrument za posodobitev javnega sektorja v Uniji.

(26)     Interoperabilnost je neposredno povezana s standardi in skupnimi specifikacijami ter odvisna od njihove uporabe. Program ISA2 bi moral spodbujati in, kjer je to primerno, podpirati delno ali popolno standardizacijo obstoječih interoperabilnostnih rešitev. To bi bilo treba doseči s sodelovanjem z drugimi dejavnostmi standardizacije na ravni Unije ter z evropskimi organizacijami za standardizacijo in drugimi mednarodnimi organizacijami za standardizacijo.

(27)     Posodobitev javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije Evropa 2020. V zvezi s tem letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 2011, 2012 in 2013, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti in rasti. To je jasno izraženo v priporočilih za posamezne države članice, ki pozivajo k posebnim ukrepom za reformo javne uprave.

(28)     Uredba (EU) št. 1303/2013 vsebuje tematski cilj „izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava“. V zvezi s tem bi se moral program ISA2 povezati s programi in pobudami, ki prispevajo k posodobitvi javnih uprav, kot je npr. Evropska digitalna agenda, ter s povezanimi omrežji, kot je npr. evropsko omrežje javne uprave (EUPAN), in si prizadevati za razvoj sinergij z njimi.

(29)     Interoperabilnost evropskih javnih uprav zadeva vse ravni uprave: evropsko, lokalno, regionalno in nacionalno. Zato je pomembno, da rešitve upoštevajo njihove potrebe, pa tudi potrebe državljanov in podjetij, kjer je to ustrezno.

(30)     Prizadevanja nacionalnih uprav se lahko podprejo s posebnimi instrumenti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Tesno sodelovanje v okviru programa ISA2 bi moralo čim bolj povečati pričakovane koristi teh instrumentov z zagotovitvijo, da so financirani projekti usklajeni z vseevropskimi okviri interoperabilnosti in specifikacijami, kot je EIF.

(31)     Ta sklep za celotno obdobje trajanja programa ISA2 določa finančna sredstva, ki so za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom ključna referenca v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013[62] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

(32)     Treba bi bilo razmisliti o možnosti uporabe predpristopnih sredstev za spodbujanje udeležbe držav kandidatk v programu ISA2 ter za pospeševanje sprejetja in nadaljnjega uvajanja rešitev, zagotovljenih v okviru programa, v navedenih državah.

(33)     Program ISA2 naj bi prispeval k izvajanju morebitnih nadaljevalnih pobud v zvezi s strategijo Evropa 2020 in Evropsko digitalno agendo. Da bi se preprečilo morebitno podvajanje prizadevanj, bi moral upoštevati druge programe Unije na področju rešitev, storitev in infrastruktur IKT, predvsem IPE iz Uredbe št. 1316/2013/EU in Obzorje 2020 iz Uredbe (EU) št. 1291/2013.

(34)     Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[63].

(35)     Komisija bi morala v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z vzpostavljenim tekočim delovnim programom sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, če to zahtevajo izredno nujni razlogi.

(36)     Cilj tega sklepa je spodbuditi zmogljivo in učinkovito elektronsko čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami ter med upravami, državljani in podjetji, da se omogoči zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Unije. Ker države članice z nepovezanim sodelovanjem ne bi mogle zadostno doseči tega cilja, saj bi bila vzpostavitev usklajevanja na evropski ravni, če bi bila izvedena na nacionalni ravni, za države članice zelo zapletena in draga, je mogoče cilj zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lažje doseči na ravni Unije, zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena 1 ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1 Vsebina in cilj

1.           Ta sklep vzpostavlja program za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane za obdobje 2016–2020 (v nadaljnjem besedilu: program ISA2).

Program ISA2 spodbuja zmogljivo in učinkovito elektronsko čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami in med upravami ter državljani in podjetji, da se omogoči zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Unije.

2.           Unija prek programa ISA2 določi, oblikuje in upravlja interoperabilnostne rešitve za izvajanje politik Unije. Te rešitve nato da na voljo drugim institucijam in organom Unije ter nacionalnim, regionalnim in lokalnim javnim upravam za neomejeno uporabo, kar bo spodbudilo njihovo čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje.

3.           Program ISA2 samostojno razvija interoperabilnostne rešitve ali dopolnjuje in podpira druge pobude Unije s poskusnim izvajanjem interoperabilnostnih rešitev kot inkubator za rešitve ali z zagotavljanjem njihove trajnosti kot most za rešitve.

4.           Program ISA2 je naslednik programa Unije za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, ki je bil uveden s Sklepom št. 922/2009/ES (v nadaljnjem besedilu: program ISA), ter utrjuje, spodbuja in širi njegove dejavnosti.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „interoperabilnost“ pomeni zmožnost neenakih in različnih organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih in dogovorjenih skupnih ciljih, ki vključujejo izmenjavo informacij in znanja med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo podatkov med zadevnimi sistemi informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT);

(2) „interoperabilnostne rešitve“ pomeni skupne okvire, skupne storitve in generična orodja, ki spodbujajo sodelovanje med različnimi organizacijami ter jih samostojno financira in razvija program ISA2 ali jih razvija v sodelovanju z drugimi pobudami Unije na podlagi ugotovljenih zahtev evropskih javnih uprav;

(3) delovati kot „inkubator za rešitve“ pomeni razvijati ali podpirati interoperabilnostne rešitve v njihovi poskusni fazi, preden postanejo primerne za uporabo v okviru drugih programov ali pobud Unije;

(4) delovati kot „most za rešitve“ pomeni nadalje razvijati in podpirati popolnoma delujoče interoperabilnostne rešitve, preden se začnejo zagotavljati v okviru drugih programov ali pobud Unije;

(5) „skupni okviri“ pomeni specifikacije, standarde, metodologije, smernice, skupna semantična sredstva ter podobne pristope in dokumente;

(6) „skupne storitve“ pomeni organizacijske in tehnične zmogljivosti za zagotavljanje skupnih rezultatov uporabnikom, vključno z operacijskimi sistemi, aplikacijami in digitalnimi infrastrukturami generične narave, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih političnih ali geografskih področjih, skupaj z njihovim podpornim operativnim upravljanjem;

(7) „generična orodja“ pomeni sisteme, referenčne in skupne platforme, platforme za sodelovanje ter generične komponente, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih političnih ali geografskih področjih;

(8) „ukrepi“ pomeni projekte, rešitve, ki so že v operativni fazi, in spremljevalne ukrepe;

(9) „projekt“ pomeni časovno omejeno zaporedje jasno opredeljenih nalog, ki zadovoljujejo ugotovljene potrebe uporabnikov na podlagi postopnega pristopa;

(10) „spremljevalni ukrepi“ pomeni:

– strateške ukrepe in ukrepe za osveščanje;

– ukrepe v podporo upravljanju programa ISA2;

– ukrepe v zvezi z izmenjavo izkušenj ter izmenjavo in spodbujanjem dobrih praks;

– ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe obstoječih interoperabilnostnih rešitev;

– ukrepe za izgradnjo skupnosti in povečanje zmogljivosti; ter

– ukrepe za vzpostavitev sinergij s pobudami, povezanimi z interoperabilnostjo, na drugih področjih politike Unije;

(11) „evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA)“ pomeni arhitekturo generične strukture, ki vsebuje sklop načel in smernic, ki se uporabljajo za uvajanje interoperabilnostnih rešitev v Evropski uniji;

(12) „evropska kartografija interoperabilnosti (EIC)“ pomeni zbirko interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave, ki so jih zagotovile institucije Unije in države članice ter so predstavljene v enotni obliki in izpolnjujejo posebna merila glede ponovne uporabe in interoperabilnosti, ki jih je mogoče predstaviti v okviru EIRA.

Člen 3 Dejavnosti

Program ISA2 podpira in spodbuja:

(a) ocenjevanje, izboljševanje, uvajanje, industrializacijo, upravljanje in ponovno uporabo obstoječih čezmejnih ali čezsektorskih interoperabilnostnih rešitev;

(b) razvoj, uvajanje, industrializacijo, upravljanje in ponovno uporabo novih čezmejnih ali čezsektorskih interoperabilnostnih rešitev;

(c) ocenjevanje učinkov predlagane ali sprejete zakonodaje Unije na IKT;

(d) opredelitev zakonodajnih vrzeli, ki ovirajo interoperabilnost med evropskimi javnimi upravami;

(e) vzpostavljanje, vzdrževanje in izboljševanje evropske referenčne arhitekture interoperabilnosti;

(f) vzpostavljanje in vzdrževanje evropske kartografije interoperabilnosti kot instrumenta, ki spodbuja ponovno uporabo obstoječih interoperabilnostnih rešitev in ugotavlja področja, kjer takih rešitev še ni;

(g) ocenjevanje, posodabljanje in spodbujanje obstoječih skupnih specifikacij in standardov ter razvoj, uvajanje in spodbujanje novih skupnih specifikacij in standardov prek platform Unije za standardizacijo in v sodelovanju z ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi organizacijami za standardizacijo; ter

(h) razvoj mehanizmov, s katerimi se bodo izmerile in količinsko opredelile koristi interoperabilnostnih rešitev.

Poleg tega lahko program ISA2 deluje kot „inkubator za rešitve“, ki poskusno izvaja nove interoperabilnostne rešitve, in kot „most za rešitve“, ki upravlja obstoječe interoperabilnostne rešitve.

Člen 4 Splošna načela

Ukrepi, ki se uvedejo ali nadaljujejo s programom ISA2:

(a) temeljijo na uporabnosti in upoštevajo ugotovljene potrebe;

(b) so v skladu z naslednjimi načeli:

– subsidiarnost in sorazmernost,

– osredotočenost na uporabnika,

– vključevanje in dostopnost,

– varnost in zasebnost,

– večjezičnost,

– upravna poenostavitev,

– preglednost,

– ohranjanje informacij,

– odprtost,

– možnost ponovne uporabe,

– tehnološka nevtralnost in prilagodljivost ter

– učinkovitost in uspešnost;

(c) se lahko uporabljajo na drugih poslovnih ali političnih področjih ali se na njih lahko razširijo; ter

(d) kažejo finančno, organizacijsko in tehnično trajnost.

Člen 5 Ukrepi

1.           Komisija v sodelovanju z državami članicami izvede ukrepe, opredeljene v tekočem delovnem programu iz člena 7, v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 6.

2.           Ukrepi v obliki projektov vključujejo naslednje faze, če je to primerno:

– začetek,

– načrtovanje,

– izvedbo,

– zaključek ter

– spremljanje in nadzor.

Faze posameznih projektov so opredeljene, ko se ukrep vključi v tekoči delovni program.

3.           Izvajanje programa ISA2 je podprto s spremljevalnimi ukrepi.

Člen 6 Izvedbena pravila

1.           Pri izvajanju programa ISA2 se ustrezno upoštevajo evropska strategija interoperabilnosti, evropski okvir interoperabilnosti in njune prihodnje posodobitve.

2.           Spodbuja se sodelovanje čim večjega števila držav članic v projektu. Države članice se lahko projektu pridružijo v kateri koli fazi in se k temu tudi spodbujajo.

3.           Da bi se zagotovila interoperabilnost med nacionalnimi informacijskimi sistemi in informacijskimi sistemi Unije, se določijo interoperabilnostne rešitve v zvezi z obstoječimi in novimi evropskimi standardi ali javno razpoložljivimi ali odprtimi specifikacijami za izmenjavo informacij in integracijo storitev.

4.           Uvajanje ali izboljševanje interoperabilnostnih rešitev temelji, kadar je primerno, na izmenjavi izkušenj ter izmenjavi in spodbujanju dobrih praks ali pa ga to spremlja. Spodbujajo se izmenjava izkušenj in dobrih praks med vsemi deležniki ter ustrezna javna posvetovanja.

5.           Da bi se izognili podvajanju in pospešili uvajanje interoperabilnostnih rešitev, se, kadar je primerno, upoštevajo rezultati, doseženi z drugimi ustreznimi pobudami Unije in držav članic.

6.           Izvajanje interoperabilnostnih rešitev v okviru programa ISA2 usmerja EIRA, kjer je to primerno.

7.           Interoperabilnostne rešitve in njihove posodobitve se vključijo v EIC ter dajo na voljo evropskim javnim upravam za ponovno uporabo, če je to primerno.

8.           Komisija redno spremlja izvajanje in ponovno uporabo interoperabilnostnih rešitev po vsej Uniji v okviru tekočega delovnega programa iz člena 7.

9.           Da bi kar najbolj povečali sinergije ter zagotovili dopolnilna in skupna prizadevanja, se ukrepi, kadar je to primerno, uskladijo z drugimi ustreznimi pobudami Skupnosti.

10.         Pri vseh ukrepih in interoperabilnostnih rešitvah, financiranih v okviru programa ISA2, se spodbuja ponovna uporaba razpoložljivih interoperabilnostnih rešitev, če je to primerno.

Člen 7 Tekoči delovni program

1.           Komisija ob začetku programa ISA2 sprejme izvedbene akte o vzpostavitvi tekočega delovnega programa, ki ga spremeni vsaj enkrat na leto, za izvajanje ukrepov za celotno obdobje veljavnosti tega sklepa. Komisija navedene izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).

V okviru tekočega delovnega programa se opredelijo, prednostno razvrstijo, dokumentirajo, izberejo, oblikujejo, izvedejo in ocenijo ukrepi iz člena 5 ter sporočajo njihovi rezultati.

2.           Vključitev ukrepov v tekoči delovni program je odvisna od njihove skladnosti s sklopom pravil in meril za vključitev, ki jih morajo izpolniti pred vključitvijo v tekoči delovni program. Navedena pravila in merila ter vse njihove spremembe so sestavni del tekočega delovnega programa.

3.           Projekt, ki je bil prvotno začet ali razvit v okviru programa ISA ali druge pobude Unije, se lahko vključi v tekoči delovni program v kateri koli od njegovih faz.

Člen 8 Proračunske določbe

1.           Sredstva se sprostijo ob vključitvi projekta ali rešitve v operativni fazi v tekoči delovni program ali po uspešnem zaključku faze projekta, kot je opredeljena v tekočem delovnem programu in njegovih spremembah.

2.           Spremembe tekočega delovnega programa, ki zadevajo dodeljena proračunska sredstva, ki presegajo 400 000 EUR za ukrep, se sprejemajo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).

3.           Ukrepi v okviru programa ISA2 lahko zahtevajo naročanje zunanjih storitev, za kar veljajo pravila EU o javnih naročilih iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 9 Ukrepi in interoperabilnostne rešitve, upravičeni do financiranja

1.           Razvoj, vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov in generičnih orodij se financirajo s programom ISA2. Uporabo takih okvirov in orodij financirajo uporabniki.

2.           Razvoj, vzpostavljanje, industrializacija in izboljševanje skupnih storitev se financirajo s programom ISA2. Centralizirano upravljanje takih storitev na ravni Unije se lahko prav tako financira s programom, če Komisija meni, da je tako upravljanje v interesu Unije, in če je ustrezno utemeljeno v tekočem delovnem programu. V vseh drugih primerih se uporaba navedenih storitev financira z drugimi sredstvi.

3.           Interoperabilnostne rešitve, ki jih prevzame program ISA2 kot „inkubator za rešitve“ ali „most za rešitve“, se financirajo s programom, dokler jih ne prevzamejo drugi programi ali pobude.

4.           Spremljevalni ukrepi se financirajo s programom.

Člen 10 Odbor

1.           Komisiji pomaga odbor za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (v nadaljnjem besedilu: odbor ISA2), ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Komisija v izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 8 Uredbe (EU) št. 182/2011, ki se začnejo uporabljati takoj. Navedeni akti ostanejo veljavni največ 6 mesecev.

Člen 11 Spremljanje in vrednotenje

1.           Komisija in odbor ISA2 redno spremljata izvajanje in učinke programa ISA2 ter zadovoljstvo uporabnikov z njim. Raziskujeta tudi sinergije z dopolnilnimi programi Unije.

2.           Komisija odboru ISA2 vsako leto poroča o izvajanju programa.

3.           Program je predmet vmesnega in končnega ocenjevanja, rezultati teh ocenjevanj pa se sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2018 oziroma 31. decembra 2021. V zvezi s tem lahko pristojni odbor Parlamenta pozove Komisijo, naj predstavi rezultate ocenjevanja in odgovori na vprašanja njegovih članov.

4.           Pri ocenjevanju se proučijo vprašanja, kot so ustreznost, učinkovitost, uspešnost, uporabnost, trajnost in skladnost ukrepov programa. Pri končnem ocenjevanju se poleg tega prouči, v kakšnem obsegu je program izpolnil svoj cilj.

5.           Uspešnost programa se oceni glede na cilj iz člena 1 in ukrepe tekočega delovnega programa. Cilj se meri zlasti na podlagi števila ključnih dejavnikov, ki omogočajo interoperabilnost, in števila podpornih instrumentov za javne uprave, ki so bili zagotovljeni evropskim javnim upravam in jih te uporabljajo. Kazalniki za merjenje rezultatov in učinkov programa se opredelijo v tekočem delovnem programu.

6.           Pri ocenjevanju se proučijo tudi koristi ukrepov za Unijo v zvezi z izboljšanjem skupnih politik, opredelijo področja za mogoče izboljšanje ter preverijo sinergije z drugimi pobudami Unije na področju čezmejne ali čezsektorske interoperabilnosti in posodobitve evropskih javnih uprav.

7.           Zaključeni ali ustavljeni ukrepi se še naprej ocenjujejo v okviru splošnega ocenjevanja programa. Ti ukrepi se spremljajo v zvezi z njihovim položajem v splošnem okolju interoperabilnostnih rešitev v Evropi in ocenjujejo v smislu sprejemanja s strani uporabnikov, uporabe in možnosti ponovne uporabe.

8.           Kjer je to primerno, ocene programa ISA2 vsebujejo informacije o:

(a) količinsko opredeljivih koristih, ki jih prinašajo interoperabilnostne rešitve s povezovanjem IKT s potrebami uporabnikov;

(b) količinsko opredeljivih pozitivnih učinkih interoperabilnostnih rešitev, ki temeljijo na IKT.

Člen 12 Mednarodno sodelovanje

1.           Program ISA2 je odprt za sodelovanje držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk v okviru njihovih zadevnih sporazumov z Unijo.

2.           Spodbuja se sodelovanje z drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, predvsem v okviru Evro-sredozemskega partnerstva in Vzhodnega partnerstva, ter s sosednjimi državami, predvsem državami Zahodnega Balkana in državami črnomorske regije. Program ISA2 ne krije s tem povezanih stroškov.

3.           Program spodbuja tretje države k ponovni uporabi njegovih rešitev, kjer je to primerno.

Člen 13 Pobude, ki niso pobude Unije

Brez poseganja v druge politike Unije se lahko interoperabilnostne rešitve, ki se uvajajo ali upravljajo s programom ISA2, uporabljajo tudi v okviru pobud, ki niso pobude Unije, za nekomercialne namene, če to ne ustvari dodatnih stroškov za splošni proračun Unije in ne ogrozi glavnega cilja Unije v zvezi z interoperabilnostno rešitvijo.

Člen 14 Finančne določbe

1.           Finančna sredstva za izvajanje ukrepov Unije na podlagi tega sklepa za obdobje njegove veljavnosti znašajo 130 928 000 EUR.

2.           Proračunski organ odobri letna odobrena sredstva v mejah finančnega okvira.

3.           Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi stroške priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so stalno potrebni za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev.

Člen 15 Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2020.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2)

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[64]

Informacijske in komunikacijske tehnologije – operativni program pod naslovom 26: „Upravljanje, ki ga izvaja Komisija“

Dejavnost: 26 03 Storitve za javno upravo, podjetja in državljane

1.3.        Vrsta predloga/pobude

ü Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa.[65]

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Splošni cilj je spodbuditi zmogljivo in učinkovito elektronsko čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami ter med upravami, državljani in podjetji, da se omogoči zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Unije ter izmenjava informacij javnega sektorja.

Posamezni cilji so:

–        izboljšati, upravljati in ponovno uporabiti obstoječe čezmejne ali čezsektorske interoperabilnostne rešitve;

–        razviti, upravljati in ponovno uporabiti nove čezmejne ali čezsektorske interoperabilnostne rešitve;

–        oceniti učinke predlagane ali sprejete zakonodaje Unije na IKT in opredeliti področja, na katerih bi lahko nova zakonodaja spodbujala interoperabilnost;

–        ustvariti evropsko referenčno arhitekturo interoperabilnosti (European Interoperability Reference Architecture – EIRA), ki se bo uporabljala kot orodje za izgradnjo in ocenjevanje interoperabilnostnih rešitev;

–        ustvariti instrument za spodbujanje ponovne uporabe obstoječih interoperabilnostnih rešitev in ugotoviti področja, na katerih še vedno ni takih rešitev;

–        oceniti obstoječe skupne specifikacije in standarde, spodbujati njihovo uporabo ter razviti nove skupne specifikacije in standarde; ter

–        uvesti mehanizem, s katerim se bodo izmerile in količinsko opredelile koristi interoperabilnostnih rešitev.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 26

Interoperabilno zagotavljanje evropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom

–        Vlaganje v sodobne javne uprave – interoperabilnostne rešitve

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

dejavnost ABB 26.03: Storitve za javne uprave, podjetja in državljane

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Razvoj boljših interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave ter med upravami in podjetji/državljani bo bistveno izboljšal izmenjavo informacij med državami članicami in ustvaril možnosti za znatno znižanje stroškov.

GD DIGIT bo z drugimi službami Komisije prek programa ISA2 ter v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi deležniki delal na ključnih elementih, ki omogočajo interoperabilnost, in na podpori za učinkovito izvajanje politik in zakonodaje EU ter spodbujal zagotavljanje in podporo elektronskih javnih storitev za uporabo s strani evropskih javnih uprav.

Dejavno podpira posodabljanje evropskih javnih uprav v korist pobud Unije, držav članic, državljanov in podjetij.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Komisija je opredelila splošni cilj in niz posameznih ciljev (glej odstavek 1.4.1).

Doseganje teh ciljev naj bi se spremljalo na podlagi kazalnikov rezultatov, s katerimi se bo lahko uradno merila „logika posega“ programa. Pri predhodnem vrednotenju so bili razviti kazalniki in pričakovani rezultati, ki so določeni v ustreznem spremnem dokumentu.

Posamezni cilji, rezultati in kazalniki so razvrščeni v naslednjih pet glavnih kategorij, ki pomenijo področja ukrepov v okviru programa:

–        ključni elementi, ki omogočajo interoperabilnost;

–        podpora učinkovitemu izvajanju zakonodaje EU;

–        podporni instrumenti za javne uprave;

–        spremljevalni ukrepi; in

–        dejavnosti spremljanja.

Vpliv programa na proračun je prikazan v preglednici 3.2.2. Pri ocenjevanju programa se bodo proučila vprašanja, kot so ustreznost, učinkovitost, zmogljivost, uporabnost, trajnost in skladnost ukrepov, ocenila pa se bo tudi uspešnost glede na cilj programa in tekoči delovni program.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Program ISA2 bo moral zadovoljiti potrebo po ključnih elementih, ki omogočajo interoperabilnost, podpirati učinkovito izvajanje zakonodaje Unije, zagotoviti podporne instrumente evropskim javnim upravam ter razvijati obstoječe ali nove skupne okvire, skupne storitve in generična orodja, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

Te potrebe so bile ugotovljene na podlagi izmenjav mnenj s tistimi, ki delujejo na drugih področjih politike Unije, in predstavniki držav članic, na podlagi predhodnega vrednotenja ter na podlagi uradnega posvetovanja, opisanega v obrazložitvenem memorandumu. Glavne upravičenke dejavnosti v okviru programa bodo evropske javne uprave. Podjetja in državljani bodo imeli posredno korist, saj jim bodo javne uprave zagotavljale storitve.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Vsa področja dejavnosti, zajeta v programu ISA2, spadajo pod skupno odgovornost držav članic in Evropske unije. Zato bo program ukrepal le, kadar je prisotna dokazljiva evropska dodana vrednost, kot je opredeljeno v obrazložitvenem memorandumu.

Upravni odbor programa bo zagotovil skladnost in dopolnjevanje z dejavnostmi na ravni držav članic. Na ravni Unije se bo z usklajevanjem med službami zagotovila uskladitev dejavnosti programa s tistimi na drugih političnih področjih (npr. evropski semester, priporočila za posamezne države članice ali njihova poročila), z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) ter stebrom II digitalne agende o interoperabilnosti in standardih, da se dosežejo čim večja skladnost in sinergije. Zaradi tesnega sodelovanja in usklajevanja z državami članicami in drugimi političnim področji bo lahko program nenehno ocenjeval dejanske potrebe, sorazmernost dejavnosti in spoštovanje subsidiarnosti.

Kot je poudarjeno v obrazložitvenem memorandumu, bo program ISA2 predvsem dodal finančno in gospodarsko vrednost ukrepanju Unije ter prispeval h krepitvi in izvajanju politik in zakonodaje Unije, pri tem pa z usklajevanjem prek meja ali sektorjev dosegal precejšnje sinergije.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesni oceni prejšnjega programa ISA poudarja večinoma pozitivne ugotovitve ocene. V novem programu ISA2 so bila obravnavana vsa priporočila.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu, sta zagotovljeni skladnost in dopolnjevanje z IPE, kar naj bi pripeljalo do sinergij.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

ü Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ü  trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2020

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[66]

ü Neposredno upravljanje – Komisija.

– ü z lastnimi službami, vključno s svojimi zaposlenimi v delegacijah Unije;

– ¨  prek izvajalskih agencij.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Posredno upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨ tretje države ali organe, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodne organizacije in njihove agencije (navedite),

– ¨ EIB in Evropski investicijski sklad,

– ¨ organe iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– ¨ subjekte javnega prava,

– ¨ subjekte zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjekte zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Program ISA2 se bo začel 1. januarja 2016.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Predvideno je redno spremljanje izvajanja programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in upravnimi postopki Komisije. Spremljanje bo vključevalo letno poročanje upravnemu odboru o doseženem napredku pri izvajanju podpornih dejavnosti.

Program bo predmet vmesnega in končnega ocenjevanja, rezultati teh ocenjevanj pa se bodo sporočili Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2018 oziroma 31. decembra 2021. V zvezi s tem lahko pristojni odbor Parlamenta pozove Komisijo, naj predstavi rezultate ocenjevanja in odgovori na vprašanja njegovih članov.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Opravljeno je bilo predhodno vrednotenje, ki je priloženo k temu predlogu sklepa. Posebna priporočila, ki izhajajo iz tega vrednotenja in vmesne ocene programa ISA, so bila ustrezno upoštevana. V predlogu so podrobno obravnavana nekatera tveganja, ugotovljena v priporočilih.

V okviru programa ISA2 bo razvita in podprta evropska kartografija interoperabilnosti (EIC) kot instrument, ki bo posnel in analiziral interoperabilnostno okolje v Evropi ter opredelil rešitve, ki so na voljo, in tiste, ki še manjkajo. Na tej podlagi bo še naprej podpiral obstoječe in ustvarjal nove rešitve ter spodbujal interoperabilnostne rešitve, ki izvirajo iz drugih pobud Unije in bi se lahko uporabljale pri zagotavljanju digitalnih storitev v Uniji. S tem bo preprečil podvajanje prizadevanj, okrepil sodelovanje med državami članicami in službami Komisije ter dejavno spodbujal ponovno uporabo obstoječih rešitev.

2.2.2.     Informacije o vzpostavitvi sistema notranjega nadzora

Veljavni načini nadzora, ki jih uporablja Komisija, bodo zajeli odobritve v okviru programa.

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Predvideni so številni finančni in upravni nadzorni mehanizmi. Program se bo izvajal prek javnih naročil v skladu s pravili in postopki iz finančne uredbe.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

2.3.1.     Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Skozi celoten postopek veljajo pravila o javnih naročilih in postopki za oddajo javnih naročil, ki vključujejo:

–        oblikovanje delovnega programa, ki je v skladu z mnenjem upravnega odbora in v katerem so postavljeni mejniki za sproščanje sredstev, kar zagotavlja možnost nadzora nad dosežki in stroški;

–        ustrezno pripravo razpisnih pogojev, da se zagotovi možnost nadzora nad doseganjem zahtevanih rezultatov in nad nastalimi stroški;

–        analizo kakovosti in finančno analizo razpisov;

–        vključenost drugih oddelkov Komisije v celotnem postopku;

–        preverjanje rezultatov in pregled računov pred plačilom na več ravneh; ter

–        notranjo revizijo.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […][poimenovanje ………………………………………...……….] || dif./nedif. ([67]) || držav Efte[68] || držav kandidatk[69] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1A || 26.01.04.01 Odhodki za podporo interoperabilnostnim rešitvam za evropske javne uprave || nedif. || DA || DA || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […][poimenovanje ………………………………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1A || 26.03.01.01 Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane[70] (ISA2) || dif. || DA || DA || NE || NE

1A || 26.03.01.51 Dokončanje ukrepov, financiranih s programom za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA) || dif. || DA || DA || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || številka || 1A – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

GD: DIGIT || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1) || 24,448 || 25,115 || 25,783 || 26,452 || 27,130 || || || 128,928

plačila || (2) || 6,500 || 23,800 || 24,500 || 26,000 || 48,128 || || || 128,928

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[71] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || 0,400 || 0,400 || 0,400 || 0,400 || 0,400 || || || 2,000

Odobritve za GD DIGIT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 24,848 || 25,515 || 26,183 || 26,852 || 27,530 || || || 130,928

plačila || =2+2a +3 || 6,900 || 24,200 || 24,900 || 26,400 || 48,528 || || || 130,928

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 24,848 || 25,515 || 26,183 || 26,852 || 27,530 || || || 130,928

plačila || (5) || 6,900 || 24,200 || 24,900 || 26,400 || 48,528 || || || 130,928

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 24,848 || 25,515 || 26,183 || 26,852 || 27,530 || || || 130,928

plačila || =5+ 6 || 6,900 || 24,200 || 24,900 || 26,400 || 48,528 || || || 130,928

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ

GD: DIGIT ||

Ÿ Človeški viri || 2,416 || 2,416 || 2,416 || 2,416 || 2,416 || || || 12,080

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,120 || 0,120 || 0,120 || 0,120 || 0,120 || || || 0,600

GD DIGIT SKUPAJ || odobritve || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || || || 12,680

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || || 12,680

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 27,384 || 28,051 || 28,719 || 29,388 || 30,066 || || || 143,608

plačila || 9,436 || 26,736 || 27,436 || 28,936 || 51,064 || || || 143,608

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– ü  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta[72] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

POSAMEZNI CILJ iz odstavkov 1.4.1 in 1.4.4 || || || || || || || || || || || || || || || ||

Ključni elementi, ki omogočajo interoperabilnost || || || || 6,000 || || 6,000 || || 6,000 || || 7,000 || || 7,000 || || || || || || 32,000

Podpora učinkovitemu izvajanju zakonodaje EU || || || || 10,000 || || 12,000 || || 12,000 || || 14,000 || || 14,000 || || || || || || 62,000

Podporni instrumenti za evropske javne uprave || || || || 3,000 || || 3,500 || || 4,000 || || 4,500 || || 4,500 || || || || || || 19,500

Spremljevalni ukrepi || || || || 2,550 || || 2,550 || || 2,550 || || 2,550 || || 2,550 || || || || || || 12,750

Dejavnosti spremljanja || || || || 0,535 || || 0,535 || || 0,535 || || 0,535 || || 0,535 || || || || || || 2,675

STROŠKI SKUPAJ || || 22,094 || || 24,594 || || 25,094 || || 28,594 || || 28,594 || || || || || || 128,925

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– ü  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 2,416 || 2,416 || 2,416 || 2,416 || 2,416 || || || 12,080

Drugi upravni odhodki || 0,120 || 0,120 || 0,120 || 0,120 || 0,120 || || || 0,600

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || || || 12,680

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira[73] || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || || || 12,680

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– ü  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || Skupaj

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || ||

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) – AD || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || || || 10

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) – AST || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || || || 4

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) – AST/SC || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || || || 2

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[74] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) – ZU || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || || || 3

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) – PU || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || || || 1

|| XX 01 02 02 (PU, LU, MSD, ZU in NNS na delegacijah) || || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[75] || – na sedežu || || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 20 || 20 || 20 || 20 || 20 || || || 20

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Delovna mesta AD zajemajo dejansko upravljanje programa: izdelavo delovnega programa, upravljanje proračuna, vodenje javnih razpisov, povezanih z izvajanjem programa, upravljanje pogodb, povezanih z izvajanjem programa, spremljanje projektov, stike s službami Komisije in izvedenci držav članic ter organizacijo srečanj strokovnjakov, delavnic in konferenc. Vključen je tudi vodja enote. Delovna mesta AST in AST/SC zagotavljajo podporo na naslednjih področjih: – tajniške naloge, organizacija misij (dve osebi), – upravljanje proračuna, razpisi, pogodbe in plačila računov (dve osebi), – širjenje informacij in komunikacija (dve osebi), – logistika: organizacija sestankov in delavnic, povabila izvedencem, povračilo stroškov izvedencem, upravljanje dokumentov (ena oseba).

Zunanje osebje || Delovna mesta END podpirajo dejansko upravljanje programa, tako da dopolnjujejo delovna mesta AD predvsem na področjih, povezanih z usklajevanjem z državami članicami, spremljanjem projektov ter organizacijo srečanj izvedencev, delavnic in konferenc. Pogodbeno osebje bo zagotavljalo namensko podporo za (a) dejavnosti razširjanja in izkoriščanja v okviru programa ter (b) dejansko upravljanje določenih ukrepov, predvsem na področjih, ki vključujejo druge službe Komisije.

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ü  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

Predlog je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[76].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– ü  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         za lastna sredstva,

¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[77]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)

Člen ............. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[1]               http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/policy/public-sector-innovation/index_en.htm.

[2]               Sporočilo Komisije, Letni pregled rasti 2013, COM(2012) 750 final, 28.11.2012.

[3]               Poročilo o političnih, socialno-ekonomskih in pravnih dejavnikih „European Interoperability Strategy 2012 Implementation Review“ (Pregled izvajanja evropske strategije interoperabilnosti za leto 2012).

[4]               Sporočilo Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020 final, 3.3.2010.

[5]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245 final, 28.8.2010.

[6]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Za interoperabilnost evropskih javnih storitev“, COM(2010) 744 final, 16.12.2010.

[7]               e‑Commission 2012–2015: Delivering user-centric digital services, Communication from VP Šefčovič to the Commission, SEC(2012) 492 final, 1.8.2012.

[8]               Sklep 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

[9]               Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

[10]             Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

[11]             Powering European Public Sector Innovation: Towards A New Architecture. Report of the Expert Group on Public Sector Innovation (poročilo strokovne skupine za inovacije v javnem sektorju), EUR 13825 EN, 2013.

[12]             Sklep Sveta 95/468/ES z dne 6. novembra 1995 o prispevku Skupnosti za telematsko izmenjavo podatkov med upravami v Skupnosti (IDA), UL L 269, 11.11.1995, str. 23–25.

[13]             Odločba 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o nizu smernic, vključno z opredelitvijo projektov skupnega interesa, za čezevropska omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA), UL L 203, 3.8.1999, str. 1.

[14]             Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1720/1999/ES z dne 12. julija 1999 o sprejemu niza dejavnosti in ukrepov za zagotavljanje medobratovalnosti in dostopa do čezevropskih omrežij za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA), UL L 203, 3.8.1999, str. 9.

[15]             Sklep 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC), UL L 181, 18.5.2004, str. 25.

[16]             Sklep št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

[17]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“, COM(2012) 529.

[18]             Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

[19]             Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb.

[20]             Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

[21]             Odločba št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013) in razveljavitvi Odločbe št. 2235/2002/ES, UL L 330, 15.12.2007, str. 1–7.

[22]             Odločba št. 624/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013), UL L 154, 14.6.2007, str. 25–31.

[23]             Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

[24]             Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, UL L 175, 27.6.2013, str. 1.

[25]             Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu, COM(2012) 238 final, 4.6.2012.

[26]             Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

[27]             Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti, UL L 87, 31.3.2009, str. 164–173.

[28]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje, COM(2009) 404 final, 10.8.2009.

[29]             Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, UL L 133, 6.5.2014, str. 1-11.

[30]             Interim evaluation of the ISA programme (Vmesna ocena programa ISA), Kurt Salmon, 31.10.2012.

[31]             SG, COMP, MARE, JRC, PO, DGT, EMPL, REGIO, HOME, JUST, ENTR, CNECT.

[32]             Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

[33]               UL C , , str. .

[34]               UL C , , str. .

[35]               COM(2010) 245.

[36]               COM(2010) 2020.

[37]               COM(2010) 744.

[38]               Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

[39]               Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb.

[40]               Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

[41]               Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS), UL L 218, 13.8.2008, str. 60–81.

[42]             Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), UL L 381, 28.12.2006, str. 4–23.

[43]             Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, UL L 316, 15.12.2000, str. 1–10.

[44]             https://e-justice.europa.eu

[45]             Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, UL L 88, 4.4.2011, str. 45–65.

[46]             Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

[47]             Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, UL L 175, 27.6.2013, str. 1.

[48]             COM(2012) 238. UL C [..], [..], str. [...].

[49]             Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

[50]             Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES, UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

[51]             Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES, UL L 94, 28.3.2014, str. 243.

[52]             Direktiva 2014/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, UL L 94, 28.3.2014, str. 65–242.

[53]             Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb, UL L 94, 28.3.2014, str. 1–64.

[54]             Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, UL L 133, 6.5.2014, str. 1.

[55]             Uredba (EU) št. 1316/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010, UL L 348, 20.12.2013, str. 129.

[56]             Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES, UL L 86, 21.3.2014, str. 14.

[57]             Odločba 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o nizu smernic, vključno z opredelitvijo projektov skupnega interesa, za čezevropska omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA), UL L 203, 3.8.1999, str. 1.

[58]             Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1720/1999/ES z dne 12. julija 1999 o sprejemu niza dejavnosti in ukrepov za zagotavljanje medobratovalnosti in dostopa do čezevropskih omrežij za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA), UL L 203, 3.8.1999, str. 9.

[59]             Sklep 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom, UL L 144, 30.4.2004, str. 62 in UL L 181, 18.5.2004, str. 25 (popravek).

[60]             Sklep št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

[61]             Dokument A7-0083/2012.

[62]             Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju, UL C 373, 20.12.2013, str. 1–11.

[63]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, UL L 55, 28.12.2011, str. 13.

[64]               ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[65]               Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[66]               Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[67]               Dif. = diferencirana sredstva; nedif. = nediferencirana sredstva.

[68]               Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[69]               Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[70]               Ta nova proračunska postavka bo nadomestila sedanjo proračunsko vrstico 26 03 01 01: Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA). Dokončanje ukrepov ISA bo zajeto v postavki 26 03 01 02: „Dokončanje …“

[71]               Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[72]               Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest ...).

[73]               Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[74]               PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[75]               Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[76]               Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

[77]               Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.