OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1.        Razlogi za predlog in njegovi cilji

V zadnjih desetih letih je bil za trg ekoloških proizvodov značilen dinamičen razvoj, ki ga je spodbujalo veliko povečanje povpraševanja. Od leta 1999 se je svetovni trg ekološke hrane povečal za štirikrat. V Evropski uniji se je površina za ekološko pridelavo podvojila. Vsako leto za ekološko kmetovanje namenijo novih 500 000 ha obdelovalne zemlje. Vendar tej širitvi trga nista sledila niti notranja preskrba niti zakonodajni okvir. Pravila pridelave vedno večjih pomislekov in pričakovanj državljanov ne upoštevajo v zadostni meri; pravila označevanja so zapletena; ugotovljene so bile slabosti v sistemu nadzora in trgovinskem režimu. Zakonodaja je zapletena in prinaša visoko stopnjo upravnega bremena, ki malim kmetom preprečuje, da bi se pridružili ekološki shemi Unije. Nekatere izjeme, ki so bile potrebne za razvoj sektorja, se ne zdijo več upravičene.

Namen tega predloga je izboljšati zakonodajo o ekološki pridelavi z naslednjimi cilji:

(1) odstraniti ovire za trajnostni razvoj ekološke pridelave v Uniji;

(2) zagotoviti pošteno konkurenco za kmete in izvajalce dejavnosti ter omogočiti učinkovitejše delovanje notranjega trga;

(3) ohraniti ali izboljšati zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode.

1.2.        Splošno ozadje

Svet je ob sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov[1] izpostavil vrsto vprašanj, v zvezi s katerimi je morala Komisija po pregledu izkušenj z izvajanjem Uredbe (ES) št. 834/2007 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo.

Svet je sklepe o poročilu Komisije[2] sprejel na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo dne 13. in 14. maja 2013[3] ter pozval države članice in Komisijo, naj ambiciozno razvijejo sektor ekološke pridelave z revizijo sedanjega pravnega okvira, in sicer za izboljšanje njegove uporabnosti ob hkratnem zagotavljanju obdobja stabilnosti in gotovosti, s poudarkom na nadaljnjem pojasnjevanju in poenostavitvi ter obravnavo še nerešenih vprašanj, ki zahtevajo nadaljnji razvoj.

Pregled zakonodaje o ekološki pridelavi je del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov Komisije[4].

Pregled omogoča uskladitev izvedbenih pooblastil Komisije iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z razlikovanjem med prenesenimi in izvedbenimi pooblastili Komisije, uvedenimi s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

1.3.        Veljavne določbe na tem področju

Prvi del zakonodaje Unije o ekološki pridelavi je bil sprejet leta 1991. Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 je s pravili pridelave pravno opredelila ekološko pridelavo ter določila zahteve glede nadzora in označevanja ter pravila za uvoz ekoloških proizvodov. To je zagotovilo podlago za varstvo potrošnikov in ekoloških pridelovalcev pred lažnimi in zavajajočimi navedbami o ekološki pridelavi.

Ta zakonodaja je bila revidirana s sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 junija 2007, ki je predvsem:

– dodatno opredelila ekološko pridelavo z opisom njenih ciljev in načel,

– izboljšala harmonizacija pravil ekološke pridelave v Uniji z odpravo nacionalnih predpisov za proizvode živalskega izvora,

– uvedla možnost izjem od pravil, za katere so odgovorne države članice, vendar s strogimi omejitvami in omejenim trajanjem,

– povezala sistem nadzora nad ekološko pridelavo s sistemom uradnega nadzora krme in živil iz Uredbe (ES) št. 882/2004[5] ter uvedla obvezno akreditacijo zasebnih izvajalcev nadzora,

– prestrukturirala režim uvoza: poleg tega, da Evropska unija za namene enakovrednosti priznava tretje države, za namen enakovrednosti ali skladnosti priznava tudi nadzorne organe, dejavne v tretjih državah. Prejšnji sistem posamičnih odobritev, ki so jih države članice odobrile za vsako pošiljko posebej, je bil izločen iz osnovne uredbe in se zdaj postopno opravlja.

1.4.        Usklajenost z drugimi politikami

Ta pobuda sledi ciljem sporočila o pametni pravni ureditvi v Evropski uniji. Eden od ciljev pregleda je poenostaviti zakonodajna bremena.

Pobuda je skladna s splošnim okvirom strategije Evropa 2020, zlasti v zvezi s prednostnim ciljem trajnostne rasti ter spodbujanjem bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire.

Skladna je z reformo skupne kmetijske politike (SKP), ki oblikuje skupni okvir razvoja kmetijstva v Uniji v obdobju 2014–2020[6]. Nove določbe so usmerjene v trajnostno konkurenčnost za oblikovanje gospodarsko uspešnega sektorja živilske proizvodnje, skupaj s trajnostnim upravljanjem naravnih virov na kopnem v Uniji, kjer je bila ekološka pridelava opredeljena kot ključni element.

Predlog upošteva novo skupno ribiško politiko z zvezi z ribogojstvom, ki je zelo pomembno pri zagotavljanju trajnostne dolgoročne zanesljive preskrbe s hrano, rasti in zaposlovanja, hkrati pa zmanjšuje pritisk na staleže prostoživečih rib zaradi vse večjega svetovnega povpraševanja po morski hrani.

Skladen je tudi s predlogom Komisije za novo uredbo Sveta in Parlamenta o uradnem nadzoru[7], katere namen je krepitev integriranega pristopa na vseh področjih, povezanih s prehransko verigo, z racionalizacijo in poenostavitvijo splošnega zakonodajnega okvira ob hkratnih prizadevanjih za doseganje boljše zakonodaje. Zlasti so opredelitve usklajene in/ali pojasnjene, kot je primerno, potrebne posebne določbe o nadzoru pa naj bi se vključile v enotni zakonodajni okvir za uradni nadzor.

Poleg tega je shema ekološke pridelave del shem kakovosti Unije, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode, skupaj z geografskimi označbami, zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi ter proizvodi iz najbolj oddaljenih regij EU in gorskih območij, kot je poudarjeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov ter navedeno v Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti[8].

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

2.1.        Posvetovanje

Sedanje razmere so bile temeljito analizirane na podlagi informacij, zbranih med več predstavitvami mnenj deležnikov, h katerim so službe Komisije povabile več kot 70 strokovnjakov in akademikov, da bi razpravljali o vseh vprašanjih, povezanih s sedanjimi in prihodnjimi izzivi ekološkega sektorja.

Komisija je na začetku leta 2013 začela spletno posvetovanje. Prejela je okoli 45 000 odgovorov na vprašalnik in skoraj 1 400 prostovoljnih prispevkov. Večino (96 %) odzivov so predložili državljani Evropske unije, 4 % pa deležniki.

Poleg tega so bili deležniki iz sektorja na več sestankih svetovalne skupine za ekološko kmetovanje obveščeni o pregledu, z njimi pa so tudi potekala posvetovanja.

Države članice so bile kot pristojne za izvajanje zakonodaje ustrezno obveščene, z njimi pa so potekala pogajanja o tehničnih vidikih pregleda.

2.2.        Glavni rezultat posvetovanj

Anketirance iz javnega posvetovanja skrbijo predvsem okoljska vprašanja in vprašanja v zvezi s kakovostjo. Želijo si, da bi se evropska pravila ekološke pridelave okrepila ter da bi se uvedla enotna pravila ekološke pridelave za kmete in druge izvajalce dejavnosti v vsej Uniji. Zato je večina naklonjena odpravi izjem od pravil. Visoka pričakovanja so bila izražena v zvezi z ostanki proizvodov in snovi, ki niso dovoljeni za uporabo v ekološki pridelavi. Ekološki logotip Evropske unije je bil kot sredstvo za prepoznavnost ekoloških proizvodov uvrščen na isto raven kot nacionalni logotipi. Večina državljanov in deležnikov zaupa sistemu nadzora nad ekološko pridelavo, menijo pa, da bi ga bilo mogoče izboljšati, predvsem z uvedbo elektronskega izdajanja potrdil. Naklonjeni so tudi skupinskim potrdilom za male kmete.

V ekološkem sektorju je potreba po izboljšanju zakonodaje o ekološki pridelavi širše priznana. Obstaja tudi širše soglasje, da bi morala ekološka pridelava ostati kar se da zvesta svojim načelom in ciljem ter da bi bilo treba izjeme od pravil odpraviti.

2.3.        Ocena učinka

V okviru ocene učinka so se primerjali trije alternativni scenariji politike:

– izboljšano sedanje stanje na podlagi izboljšav in boljšega izvajanja sedanje zakonodaje;

– tržno naravnana možnost, katere cilj je zagotoviti pogoje za dinamičen odziv na prihodnji razvoj trga z bolj prilagodljivimi pravili. Dolgotrajna pravila o izjemah bi se vključila v pravila pridelave;

– na načelih utemeljena možnost, katere cilj je ponovna usmeritev ekološke pridelave k njenim načelom, kar bi se bolje odražalo v pravilih pridelave. Pravila o izjemah bi bila odpravljena.

Te tri možnosti politike so bile ocenjene na podlagi njihovega potenciala za doseganje ciljev SKP za leto 2020, posebnih ciljev politike in operativnih ciljev za pregled ter z vidika učinkovitosti in uspešnosti. Ocena meril je pokazala, da je najbolj uspešna na načelih utemeljena možnost, sledita pa ji tržno naravnana možnost in izboljšano sedanje stanje.

Pričakovani rezultati na načelih utemeljene možnosti so naslednji:

– pozitivne tržne napovedi zaradi večjega zaupanja potrošnikov, ki naj bi po pričakovanjih podprle cene ekoloških proizvodov in privabile nove akterje;

– odprava izjem od pravil bi morala prispevati k razvoju ekoloških surovin, predvsem semen;

– zaradi jasnejših in enostavnejših pravil pridelave bo ta sektor privlačnejši;

– konkurenca bo bolj poštena zaradi večje harmonizacije, enostavnejših in jasnejših pravil ter premika od enakovrednosti do skladnosti za priznavanje nadzornih organov v tretjih državah;

– zaupanje potrošnikov se bo zaradi izboljšanega sistema nadzora in usklajenih pravil pridelave povečalo, ob upoštevanju razvijajočih se družbenih pomislekov (sistem ravnanja z okoljem za predelovalce in trgovce, dobrobit živali);

– pristop, ki temelji na analizi tveganja, naj bi po pričakovanjih izboljšal uspešnost in učinkovitost nadzora ter skupaj z zanesljivejšim režimom uvoza prispeval k preprečevanju goljufij;

– pozitivni vplivi na okolje, povezani z ekološko pridelavo, bodo z odpravo izjem od pravil še izrazitejši;

– pogoji v zvezi z dobrobitjo živali bodo boljši zaradi odprave izjem.

V oceni učinka je bilo sklenjeno, da je najprimernejša na načelih utemeljena možnost, skupaj z vključitvijo izboljšav, predlaganih v možnosti izboljšanega sedanjega stanja, in nekaterih podmožnosti.

Posebna pozornost je bila namenjena poenostavitvi med celotnim procesom. Najprimernejša možnost bo:

– pojasnila določbe o področju uporabe, pravilih pridelave, označevanju in nadzoru;

– odpravila neučinkovite določbe;

– omejila možnosti držav članic v zvezi z odobritvijo izjem od pravil;

– poenostavila uvozni režim;

– poenostavila zahteve za male kmete, predvsem z uvedbo skupinskega potrdila.

V zvezi z upravnimi stroški bo sedanji predlog odpravil 37 od 135 obstoječih obveznosti obveščanja, ki veljajo za izvajalce dejavnosti v ekološkem sektorju in uprave.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Povzetek predlaganih ukrepov

Ekološka pridelava mora še naprej temeljiti na sklopu načel, ki v veliki meri odražajo pričakovanja potrošnikov.

Posebna pravila pridelave se navedejo v prilogi k predlagani uredbi, s čimer se obravnava vprašanje čitljivosti.

Pravila pridelave se zaradi odprave izjem izboljšajo in harmonizirajo, razen če so potrebni začasni ukrepi za nadaljevanje ekološke pridelave ali ponovnega začetka pridelave v primeru katastrofalnih razmer. Ekološka kmetijska gospodarstva je treba v celoti upravljati v skladu z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo, retroaktivno priznavanje obdobja preusmeritve pa načeloma ni več mogoče. Sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo v sestavi ekoloških predelanih proizvodov, morajo biti izključno ekološke. Z izjemo mikropodjetij morajo izvajalci dejavnosti v ekološkem sektorju, razen kmetov ali izvajalcev dejavnosti, ki pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, razviti sistem za izboljšanje okoljske učinkovitosti.

Sistem nadzora je izboljšan z vključitvijo vseh z nadzorom povezanih določb v enotno zakonodajno besedilo v predlogu Komisije za uredbo o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področju hrane in krme. Zato se izvajalcem, pristojnim organom, nadzornim organom in izvajalcem nadzora v zvezi z določbami o nadzoru ne bo več treba opirati na dve različni zakonodajni besedili.

Možnost nadzora je okrepljena zaradi pojasnjenih, poenostavljenih in harmoniziranih pravil pridelave ter odprave številnih možnih izjem od teh pravil.

Predlog si prizadeva odpraviti možnost izvzetja določenih vrst maloprodajnih trgovcev iz Uredbe (ES) št. 834/2007, ki je privedla do različnih razlag in praks v državah članicah ter otežila upravljanje, nadzor in nadzorni sistem.

Na analizi tveganja temelječ pristop do uradnega nadzora je okrepljen zaradi odprave zahteve za obvezno letno preverjanje skladnosti vseh izvajalcev dejavnosti, določene v Uredbi (ES) št. 834/2007. To bo omogočilo prilagoditev pogostosti nadzora z delegiranimi akti, ki se sprejmejo v skladu z Uredbo (EU) št. XX/XXX (uredba o uradnem nadzoru), tako da bodo izvajalci s profilom nizkega tveganja predmet fizičnega preverjanja manj kot enkrat letno in/ali predmet manj pogostih letnih fizičnih preverjanj, medtem ko bi bili izvajalci z višjim tveganjem predmet natančnejšega nadzora. Tako bo nastalo bolj pravično ravnovesje pritiska nadzora na izvajalce dejavnosti; izvajalci dejavnosti, ki dokazano izpolnjujejo pravila, bodo manj obremenjeni, pristojni in nadzorni organi ter izvajalci nadzora pa bodo lahko bolj učinkovito in uspešno uporabljali vire.

Uvedejo se posebne določbe, da se poveča preglednost v zvezi s pristojbinami, ki se lahko zaračunajo za nadzor, določbe o objavi izvajalcev dejavnosti skupaj z informacijami o statusu njihovih potrdil pa se okrepijo.

Za male kmete v Uniji se uvede sistem skupinskih potrdil, da se znižajo stroški inšpekcijskih pregledov in izdaje potrdil ter povezano upravno breme, da se okrepijo lokalne mreže, da se prispeva k boljšim možnostim prodaje in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kot jih imajo izvajalci iz tretjih držav.

Za boljšo sledljivost in preprečevanje goljufij se uvedejo posebne določbe: različni nadzorni organi ali izvajalci nadzora ne smejo nadzirati izvajalcev dejavnosti v zvezi z istimi skupinami proizvodov na različnih stopnjah ekološke verige.

Posebne določbe se uvedejo tudi za harmonizacijo ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru odkritja nedovoljenih proizvodov ali snovi. V tem kontekstu lahko pride do primerov, ko kmeti svojih proizvodov ne morejo tržiti kot organskih zaradi nenamerne prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi. Komisija lahko državam članicam dovoli, da dodelijo nacionalna plačila za nadomestilo izgub, do katerih pride v takih primerih. Poleg tega države članice lahko za delno ali celotno nadomestilo za takšne izgube uporabijo instrumente skupne kmetijske politike.

Predlog tudi določa, katere ukrepe je treba sprejeti v Uniji v zvezi z istimi širšimi kategorijami neskladnosti, da se zagotovijo enaki pogoji pri obravnavi izvajalcev, nemoteno delovanje notranjega trga in ohranjanje zaupanja potrošnikov, hkrati pa ne posega v določanje kazni, kar je v pristojnosti držav članic.

Trgovinski režim je prilagojen tako, da se poveča enakost konkurenčnih pogojev za izvajalce dejavnosti v ekološkem sektorju v Evropski uniji in v tretjih državah ter da se zagotovi večje zaupanje potrošnikov. Možnost sporazumov o enakovrednosti s tretjimi državami ostaja, sistem enostranske enakovrednosti pa se postopno odpravlja. Predlaga se, da bi bilo priznavanje izvajalcev nadzora postopno nadomeščeno z režimom skladnosti.

3.2.        Pravna podlaga

Prvi odstavek člena 42 in člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.3.        Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Predlog spreminja obstoječo shemo kakovosti iz SKP. Pridelava in trgovanje s kmetijskimi proizvodi in živili na trgu Evropske unije ter zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga ekoloških proizvodov so v skupni pristojnosti Unije in držav članic.

Za zagotovitev nemotenega razvoja enotnega trga je shema ekološke pridelave Unije kot del splošne SKP učinkovitejša od 28 različnih shem. Poleg tega omogoča trdnejšo in bolj dosledno trgovinsko politiko do svetovnih trgovinskih partnerjev, predvsem z okrepitvijo pogajalske moči Unije.

Predlog vodi do nadaljnje harmonizacije na naslednjih področjih:

–          obstoječi obseg možnosti, ki državam članicam omogoča odobritev izjem od pravil, kar povzroča nepošteno konkurenco med izvajalci dejavnosti, tveganje izgube zaupanja potrošnikov, zapletenost zakonodaje in trgovinska vprašanja (težave pri izvajanju skladnosti), je zmanjšan;

–          dejstvo, da je lahko odziv na isto neupoštevanje ekološke zakonodaje EU v državah članicah različen, vodi do nepoštene konkurence in neučinkovitega delovanja enotnega trga.

3.4.        Izbira instrumentov

Predlagani instrument je uredba, saj so se obstoječe določbe izkazale kot primeren okvir za države članice; druge vrste ukrepov ne bi bile primerne. Direktiva bi zagotovila bolj prilagodljiva pravila, kar pa bi lahko pomenilo nepošteno konkurenco med izvajalci ter privedlo do zmede in zavajanja potrošnikov. Uredba državam članicam zagotavlja dosleden pristop in zmanjšuje upravno breme, saj morajo izvajalci upoštevati le en sklop pravil. Instrumenti mehkega prava, kot so smernice, se štejejo za nezadostne za obravnavo razlik v razlagi in izvajanju pravil ter glede na mednarodni kontekst.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog dodeljuje proračun za ukrepe tehnične pomoči. Podrobnosti o proračunskih posledicah so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI: POENOSTAVITEV

Predlog zagotavlja poenostavitve in pojasnila ter zapolnjuje več vrzeli v zakonodaji. Odpravlja 37 od 135 obstoječih obveznosti v zakonodaji o ekološkem kmetovanju. Predlog vključuje znatno zmanjšanje upravnega bremena. Delegirani akti na podlagi predloga bodo pripravljeni v skladu z enakimi načeli.

Pri pravilih pridelave predlog izvajalcem in nacionalnim upravam prinaša pomembno poenostavitev, saj omejuje možnosti držav članic v zvezi z odobritvijo izjem. Več neučinkovitih določb je odpravljenih, predvsem z okrepitvijo na analizi tveganja temelječega pristopa do nadzora. Na strani uvoza bodo pridelovalci, izvajalci nadzora in Komisija lažje upravljali režim zagotavljanja skladnosti.

Pomembno poenostavitev za male kmete prinaša skupinsko potrdilo, ki omogoča bolj sorazmerne zahteve glede inšpekcijskih pregledov in vodenja evidenc.

Namen predloga je narediti zakonodajo uporabniku prijaznejšo. Še posebej tako, da so splošna pravila pridelave navedena v besedilu Uredbe, posebna pravila ekološke pridelave pa zbrana v prilogi k Uredbi.

6.           USKLADITEV

Komisija je leta 2010 sprejela dokument COM(2010) 759 v zvezi z uskladitvijo Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z Lizbonsko pogodbo. Podrobna tristranska razprava leta 2011 in 2012 je v praksi privedla do zastoja predloga za uskladitev. Sedanji predlog vključuje potrebne elemente predloga za uskladitev, vključno s strukturo pravnih določb v temeljnem aktu, delegiranih aktih in izvedbenih aktih. Dokument COM(2010) 759 bo zato umaknjen kot zastarel.

2014/0100 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Ekološka pridelava je celotni sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje dobre prakse na področju okolja in podnebnih ukrepov, visoko raven biotske raznovrstnosti, ohranjanje naravnih virov, uporabo visokih standardov dobrobiti živali in standardov pridelave v skladu s povpraševanjem vedno večjega števila potrošnikov po proizvodih, pridelanih z uporabo naravnih snovi in postopkov. Ekološka pridelava ima tako dvojno družbeno vlogo: po eni strani oskrbuje specifičen trg in s tem zadovoljuje povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih, po drugi strani pa zagotavlja javno dostopne dobrine in s tem prispeva k varovanju okolja, dobrobiti živali in razvoju podeželja.

(2)       Upoštevanje visokih zdravstvenih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali pri pridelavi ekoloških proizvodov je bistveno povezano z visoko kakovostjo teh proizvodov. Kot je poudarjeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov[11], je ekološka pridelava del shem kakovosti kmetijskih proizvodov Unije, skupaj z geografskimi označbami, zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi in proizvodi iz najbolj oddaljenih regij Unije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[12] ter Uredbi (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[13]. V tem smislu si ekološka pridelava prizadeva doseči enake cilje v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP), ki so značilni za vse sheme kakovosti kmetijskih proizvodov Unije.

(3)       Zlasti so cilji politike ekološke pridelave začrtani v ciljih SKP, in sicer z zagotavljanjem, da kmetje prejmejo pravično povračilo za upoštevanje pravil ekološke pridelave. Poleg tega vedno večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in širitev trga teh proizvodov ter s tem za povečanje povračila kmetom, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo.

(4)       Ekološka pridelava je sistem, ki prispeva k vključevanju zahtev glede varstva okolja v SKP in spodbuja trajnostno kmetijsko pridelavo. Zato so bili v okviru SKP uvedeni ukrepi za finančno pomoč ekološki pridelavi, nazadnje z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[14], in še posebej okrepljeni z nedavno reformo pravnega okvira politike razvoja podeželja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[15].

(5)       Ekološka pridelava prispeva tudi k doseganju ciljev okoljske politike Unije, zlasti ciljev iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020[16], sporočila o zeleni infrastrukturi[17], tematske strategije za tla[18] in okoljske zakonodaje, kot so direktivi o pticah[19] in habitatih[20], direktiva o nitratih[21], okvirna direktiva o vodah[22], direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij[23] in direktiva o trajnostni rabi pesticidov[24].

(6)       Zaradi ciljev politike Unije o ekološki pridelavi bi moral biti pravni okvir, oblikovan za izvajanje te politike, usmerjen v zagotavljanje poštene konkurence in nemotenega delovanja notranjega trga ekoloških proizvodov ter v ohranjanje in upravičenje zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki. Poleg tega bi moral stremeti k zagotavljanju pogojev, pod katerimi se bo lahko ta politika nadalje razvijala skladno z razvojem pridelave in dogajanjem na trgu.

(7)       Prednostne naloge politike strategije Evropa 2020, kot so določene v sporočilu Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“[25], vključujejo cilje v zvezi z doseganjem konkurenčnega gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah, spodbujanjem gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki bi zagotovilo socialno in ozemeljsko kohezijo, ter podpiranjem prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, v katerem se viri izkoriščajo gospodarno. Politika ekološke pridelave bi torej izvajalcem dejavnosti morala zagotoviti prava orodja za boljšo opredelitev in promocijo njihovih proizvodov, hkrati pa bi jih morala ščititi pred nepoštenimi praksami.

(8)       Zaradi dinamičnega razvoja ekološkega sektorja je v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007[26] opredeljena potreba po prihodnjem pregledu pravil ekološke pridelave Unije ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z uporabo teh pravil. Rezultati tega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, kažejo, da bi bilo treba pravni okvir Unije, ki ureja ekološko pridelavo, izboljšati, da bi se oblikovala pravila, ki izpolnjujejo visoka pričakovanja potrošnikov in so dovolj jasna za tiste, ki so jim namenjena. Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 834/2007 razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(9)       Dosedanje izkušnje z izvajanjem Uredbe (ES) št. 834/2007 kažejo potrebo po jasni opredelitvi proizvodov, za katere se ta uredba uporablja. Zlasti bi morala zajemati kmetijske proizvode, vključno s proizvodi iz ribogojstva, navedenimi v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Poleg tega bi morala zajemati predelane kmetijske proizvode, ki se uporabljajo kot hrana ali krma, saj dajanje takšnih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov omogoča kmetijskim proizvodom velike prodajne možnosti, potrošnikom pa zagotavlja, da prepoznajo ekološko naravo kmetijskih proizvodov, iz katerih so predelani. Podobno bi ta uredba morala zajemati nekatere druge proizvode, ki so s kmetijskimi proizvodi podobno tesno povezani kot predelani kmetijski proizvodi, saj navedeni drugi proizvodi pomenijo velike prodajne možnosti za kmetijske proizvode ali pa so sestavni del postopka pridelave. V področje uporabe te uredbe bi bilo treba vključiti tudi morsko sol, saj se pridobiva z uporabo naravnih postopkov pridelave, njena pridelava pa prispeva k razvoju podeželja in zato spada med cilje te uredbe. Zaradi jasnosti bi bilo treba druge proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, navesti v prilogi k tej uredbi.

(10)     Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(11)     Da bi se upoštevale nove metode ali materiali pridelave ali mednarodne zaveze, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s spremembo seznama drugih proizvodov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe. Na ta seznam bi se lahko uvrstili le proizvodi, ki so tesno povezani s kmetijskimi proizvodi.

(12)     Zaradi lokalne narave priprave hrane v obratih javne prehrane se ukrepi držav članic in zasebne sheme štejejo kot primerni za zagotavljanje delovanja enotnega trga. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za hrano, pripravljeno v obratih javne prehrane. Prav tako ta uredba ne bi smela zajemati proizvodov iz lova in ribolova divjih živali, saj postopka pridelave ni mogoče v celoti nadzirati.

(13)     Raziskovalni projekti so pokazali, da je na trgu ekološke hrane ključno zaupanje potrošnikov. Dolgoročno lahko pravila, ki niso vredna zaupanja, ogrozijo zaupanje javnosti in privedejo do nedelovanja trga. Zato bi moral trajnostni razvoj ekološke pridelave v Uniji temeljiti na preudarnih pravilih pridelave, harmoniziranih na ravni Unije. Poleg tega bi ta pravila pridelave morala zadovoljiti pričakovanja izvajalcev in potrošnikov v zvezi s kakovostjo ekoloških proizvodov in bi morala biti skladna z načeli in pravili iz te uredbe.

(14)     Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v povezano zakonodajo, kot je zakonodaja na področju varnosti prehranske verige, zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin, rastlinskega razmnoževalnega materiala, označevanja in okolja. V zvezi z odobritvijo proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo pri pridelavi ekoloških proizvodov, je pomembno poudariti, da je treba take proizvode in snovi najprej odobriti na ravni Unije. Zato bi se morala ta uredba uporabljati brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z odobritvijo in dajanjem teh proizvodov in snovi v promet.

(15)     Splošna pravila pridelave iz te uredbe bi morala načeloma zajemati prepoved uporabe ionizirajočega sevanja, gensko spremenjenih organizmov (GSO) in proizvodov, pridelanih iz GSO ali z GSO. Ker so potrošniki vedno bolj zaskrbljeni glede vplivov predelave živil in njihovega prevoza na okolje, bi bilo treba od izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju, razen kmetov in izvajalcev, ki pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, zahtevati, da upravljajo svojo okoljsko učinkovitost v skladu s harmoniziranim sistemom. Zaradi zmanjšanja regulativnega bremena za mikropodjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES[27], ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, je primerno, da se izvzamejo iz te zahteve. Za zagotavljanje pravilne uporabe splošnih pravil pridelave bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo meril, ki jih mora izpolnjevati sistem ravnanja z okoljem.

(16)     Tveganje neskladnosti s pravili ekološke pridelav naj bi bilo večje v kmetijskih gospodarstvih, ki vključujejo enote, ki se ne upravljajo s pravili ekološke pridelave. Zato bi se morala vsa kmetijska gospodarstva v Uniji, ki želijo postati ekološka kmetijska gospodarstva, po ustreznem obdobju preusmeritve v celoti upravljati v skladu z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo. Za ekološka kmetijska gospodarstva bi moralo veljati enako obdobje preusmeritve v vseh državah članicah ne glede na to, ali so v preteklosti upoštevala kmetijsko-okoljske ukrepe, podprte s sredstvi Unije. Kljub temu pa za zemljišča v prahi obdobje preusmeritve ni potrebno. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo splošna pravila za preusmeritev ali dopolnjujejo in spreminjajo posebna pravila za preusmeritev.

(17)     Oblikovati bi bilo treba posebna pravila pridelave v zvezi s pridelavo rastlin, živinorejo in ribogojstvom, vključno s pravili za nabiranje divjih rastlin in morskih alg, pa tudi v zvezi s pridelavo predelane hrane in krme ter vina in kvasa, da se zagotovita uskladitev in upoštevanje ciljev in načel ekološke pridelave.

(18)     Ker ekološka pridelava rastlin temelji na prehrani rastlin predvsem prek ekosistema tal, hidroponska pridelava ne bi smela biti dovoljena. Poleg tega bi ekološka pridelava rastlin morala vključevati postopke pridelave, ki preprečujejo ali zmanjšujejo prispevek k onesnaževanju okolja.

(19)     V zvezi z upravljanjem tal in gnojenjem bi bilo treba določiti pogoje za uporabo postopkov gojenja rastlin, ki so dovoljeni pri ekološki pridelavi rastlin, ter za uporabo gnojil in dodatkov za izboljšanje tal.

(20)     Uporabo pesticidov bi bilo treba znatno omejiti. Prednost bi bilo treba dati ukrepom za preprečevanje škode, ki jo povzročijo škodljivci in plevel, s postopki, pri katerih se ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, npr. kolobarjenjem. Prisotnost škodljivcev in plevela bi bilo treba nadzorovati, da se ugotovi, ali je posredovanje ekonomsko in ekološko upravičeno. Uporaba določenih fitofarmacevtskih sredstev bi morala biti dovoljena, če takšni postopki ne zagotavljajo primerne zaščite in če so ta fitofarmacevtska sredstva odobrena z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[28], potem ko je ocena pokazala, da so združljiva s cilji in načeli ekološke pridelave, vključno z omejevalnimi pogoji uporabe, in posledično odobrena v skladu s to uredbo.

(21)     Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave rastlin v zvezi s postopki gojenja rastlin, upravljanjem tal in gnojenjem, zdravjem rastlin in varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in plevelom, upravljanjem pridelave gob ter drugih posebnih rastlin in sistemov pridelave rastlin, izvorom pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala ter nabiranjem divjih rastlin.

(22)     Ker je pogoj za živinorejo vedno upravljanje kmetijskega zemljišča, bi bilo treba prepovedati živinorejo brez uporabe kmetijskega zemljišča tam, kjer se za pridelavo poljščin uporablja gnoj. Pri izbiranju ras bi bilo treba upoštevati sposobnosti živali za prilagajanje lokalnim pogojem, njihovo vitalnost in odpornost na bolezni ter spodbujati visoko raven biotske raznovrstnosti.

(23)     Bivalni pogoji ekološke živinoreje in pridelave živali iz ribogojstva bi morali zadostiti vedenjskim potrebam živali, vključno z vodnim medijem, kjer je to ustrezno. Določiti bi bilo treba specifične pogoje nastanitve in živinorejsko prakso za nekatere živali, vključno s čebelami. Ti pogoji in prakse bi morali zagotavljati visoko raven dobrobiti živali, ki bi v nekaterih vidikih morali presegati standarde Unije v zvezi z dobrobitjo živali, ki veljajo za živinorejo na splošno. Večinoma bi morala imeti živina stalen dostop do površin na prostem za pašo, take površine na prostem pa bi morale načeloma biti organizirane po primernem sistemu kolobarjenja.

(24)     Za preprečevanje onesnaževanja okolja, zlasti naravnih virov, kot so tla in voda, s hranilnimi snovmi bi bilo treba določiti zgornjo mejno vrednost za uporabo gnoja in živine na hektar. To zgornjo mejno vrednost bi bilo treba določiti glede na vsebnost dušika v gnoju.

(25)     Pohabljanja, ki povzročajo stres, poškodbe, bolezni ali trpljenje živali, bi bilo treba prepovedati.

(26)     Živino bi bilo treba krmiti s posamičnimi krmili, pridelanimi v skladu s pravili ekološke pridelave, po možnosti z domačega kmetijskega gospodarstva, pri tem pa bi bilo treba upoštevati njihove fiziološke potrebe. Za zadovoljevanje osnovnih prehranskih potreb živine je morda treba uporabiti nekatere minerale, elemente v sledovih in vitamine, in sicer pod natančno določenimi pogoji.

(27)     Skrb za zdravje živali bi morala temeljiti predvsem na preprečevanju bolezni. Poleg tega bi bilo treba izvajati posebne čistilne in razkuževalne ukrepe. Preventivna uporaba kemično sintetiziranih alopatskih zdravil v ekološki vzreji ne bi smela biti dovoljena, razen v primeru bolezni ali poškodbe živali, ki zahteva takojšnje zdravljenje, vendar jih je treba uporabiti v najmanjši možni količini, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev dobrobiti živali. Da bi se potrošnikom zagotovila neoporečnost ekološke vzreje, bi bilo treba v takšnih primerih omogočiti izvajanje omejevalnih ukrepov, kot je podvojitev uradne karence po uporabi takšnih zdravil v skladu z ustrezno zakonodajo Unije. V čebelarstvu je treba določiti posebna pravila za preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje.

(28)     Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila za živinorejo v zvezi s poreklom živali, namestitvijo živine, vključno z najmanjšo velikostjo notranjih in zunanjih površin ter največjim številom živali na hektar, živinorejskimi praksami, razmnoževanjem, krmo in krmljenjem ter preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

(29)     Ta uredba upošteva cilje nove skupne ribiške politike z zvezi z ribogojstvom, ki je zelo pomembno pri zagotavljanju trajnostne, dolgoročno zanesljive preskrbe s hrano, rasti in zaposlovanja, hkrati pa zmanjšuje pritisk na staleže prostoživečih rib zaradi vse večjega svetovnega povpraševanja po morski hrani. Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o strateških smernicah za trajnostni razvoj ribogojstva v EU iz leta 2013[29] predstavlja glavne izzive ribogojstva Unije in njegove možnosti za rast. Ekološko ribogojstvo opredeljuje kot posebno obetaven sektor in predstavlja konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz ekološkega potrjevanja.

(30)     Ekološko ribogojstvo je v primerjavi z ekološkim kmetovanjem z dolgoletnimi izkušnjami na ravni kmetij razmeroma novo področje ekološke pridelave. Zaradi vse večjega zanimanja potrošnikov za ekološke proizvode iz ribogojstva se bo verjetno vse več ribogojnic preusmerjalo v ekološko pridelavo. To vodi k več izkušnjam ter večjemu tehničnemu znanju in razvoju, izboljšave v ekološkem ribogojstvu pa bi se morale odražati v pravilih pridelave.

(31)     Za zagotavljanje splošnega razumevanja, preprečevanje dvoumnosti ter zagotavljanje enotne uporabe pravil za ekološko gojenje živali iz ribogojstva in ekološko pridelavo morskih alg bi navedena pravila pridelave morale spremljati nekatere opredelitve v zvezi z ribogojstvom.

(32)     Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila za pridelavo morskih alg v zvezi z ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje, žetvijo prostorastočih morskih alg, gojenjem morskih alg ter preprečevanjem obraščanja ter čiščenjem opreme in objektov za pridelavo, ter z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila gojenja za živali iz ribogojstva v zvezi z ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje, izvorom živali iz ribogojstva, gojenjem v ribogojstvu, vključno z zaprtimi vodnimi sistemi, sistemi gojenja in največjo gostoto staleža, razmnoževanjem, upravljanjem živali iz ribogojstva, krmo in krmljenjem ter preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

(33)     Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo ekološko hrano ali krmo, bi morali upoštevati ustrezne postopke na podlagi sistematičnega prepoznavanja odločilnih korakov v predelavi za zagotovitev, da predelani proizvodi izpolnjujejo pravila za ekološko pridelavo. Ekološki predelani proizvodi bi morali biti proizvedeni po predelovalnih postopkih, ki zagotavljajo ohranitev ekološke celovitosti in odločilnih lastnosti proizvoda na vseh stopnjah ekološke pridelave.

(34)     Oblikovati bi bilo treba določbe v zvezi s sestavo ekološke predelane hrane. Zlasti bi morala biti takšna hrana pridelana predvsem iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora, z omejeno možnostjo uporabe nekaterih neekoloških sestavin kmetijskega izvora, določenih v tej uredbi. Poleg tega bi morale biti za uporabo v pridelavi ekološke predelane hrane dovoljene le določene snovi, odobrene v skladu s to uredbo.

(35)     Zagotoviti bi bilo treba, da se predelana hrana lahko označi kot ekološka samo, če so ekološke vse ali skoraj vse sestavine kmetijskega izvora. Vendar bi bilo treba za predelano hrano, ki vsebuje sestavine kmetijskega izvora, ki ne morejo biti pridobljene na ekološki način, kot so na primer proizvodi iz lova in ribolova, sprejeti posebne določbe glede označevanja. Poleg tega bi bilo treba zaradi obveščanja potrošnikov, preglednosti trga in spodbujanja uporabe ekoloških sestavin pod določenimi pogoji omogočiti, da se na seznamu sestavin navede sklicevanje na ekološko pridelavo.

(36)     Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi s sestavo ekološke predelane krme ter uporabo določenih snovi in postopkov pri pridelavi te krme.

(37)     Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za predelano hrano in krmo v zvezi s postopki, ki jih je treba upoštevati; preventivnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti; sestavo predelane hrane in krme; čistilnimi ukrepi; dajanjem predelanih proizvodov v promet, vključno z njihovim označevanjem in identifikacijo; ločevanjem ekoloških proizvodov, ekoloških sestavin kmetijskega izvora in ekoloških posamičnih krmil od neekoloških proizvodov, neekoloških sestavin kmetijskega izvora in neekoloških posamičnih krmil; seznamom neekoloških sestavin kmetijskega izvora, ki jih je izjemoma dovoljeno uporabiti pri proizvodnji ekoloških predelanih proizvodov; izračunom deleža sestavin kmetijskega izvora ter tehnikami, ki se uporabljajo pri pridelavi hrane ali krme.

(38)     Ekološko vino bi moralo biti v celoti pridelano iz ekoloških surovin, dovoljene pa bi morale biti le določene snovi, odobrene v skladu s to uredbo. Določene enološke prakse, postopke in obdelave bi bilo treba pri pridelavi ekološkega vina prepovedati. Druge prakse, postopke in obdelave bi bilo treba dovoliti pod jasno opredeljenimi pogoji.

(39)     Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za vino v zvezi z enološkimi praksami in omejitvami.

(40)     V skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 kvas sprva ni veljal za sestavino kmetijskega izvora in zato ni bil upoštevan pri kmetijski sestavi ekoloških proizvodov. Vendar je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008[30] uveden obvezen izračun za kvas in proizvodov iz kvasa kot sestavin kmetijskega izvora za namene ekološke pridelave od 31. decembra 2013, s čimer se je sektorju omogočilo dovolj časa za prilagoditev temu pravilu. Na podlagi tega bi se morali pri pridelavi ekološkega kvasa uporabljati samo ekološki substrati, pri pridelavi ekološkega kvasa, pripravkov iz kvasa in formulacij kvasa pa bi morale biti dovoljene le določene snovi. Poleg tega ekološki kvas ne bi smel biti prisoten v ekološki hrani ali krmi skupaj z neekološkim kvasom.

(41)     Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za ekološki kvas v zvezi s predelavo in substrati, ki se uporabljajo pri njegovi pridelavi.

(42)     Za upoštevanje možnih prihodnjih potreb po posebnih pravilih pridelave za proizvode, katerih pridelava ne spada v katero od kategorij posebnih pravil pridelave, določenih v tej uredbi, ter za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter posledične prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo posebnih pravil pridelave za takšne proizvode, vključno s spremembami in dopolnitvami teh pravil.

(43)     Uredba (ES) št. 834/2007 je določila različne izjeme od pravil ekološke pridelave. Izkušnje, pridobljene z uporabo teh določb, so pokazale, da takšne izjeme negativno vplivajo na ekološko pridelavo. Zlasti je bilo ugotovljeno, da že sam obstoj takšnih izjem ovira pridelavo surovin v ekološki obliki ter da visoka raven dobrobiti živali, ki je povezana z ekološko pridelavo, ni zagotovljena. Poleg tega upravljanje izjem in nadzor nad njimi za nacionalne uprave in izvajalce dejavnosti pomenita precejšnje upravno breme. Obstoj izjem je tudi ustvaril pogoje za izkrivljanje konkurence in ogrozil zaupanje potrošnikov. Zaradi tega bi bilo treba možnosti dopuščanja izjem od pravil ekološke pridelave še bolj omejiti in jih dovoliti le v primerih katastrofalnih razmer.

(44)     Za omogočanje nadaljevanja ali ponovnega začetka ekološke pridelave v primerih katastrofalnih razmer bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte za oblikovanje meril za določitev primerov katastrofalnih razmer ter posebnih pravil za obravnavo takšnih primerov, za potrebno spremljanje in za zahteve glede poročanja.

(45)     Pod določenimi pogoji se ekološki in neekološki proizvodi lahko zbirajo in prevažajo sočasno. Za ustrezno ločevanje neekoloških in ekoloških proizvodov med ravnanjem ter za preprečevanje morebitnega mešanja bi bilo treba sprejeti posebne določbe.

(46)     Za zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila za zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje ekoloških proizvodov.

(47)     Uporabo proizvodov in snovi, kot so fitofarmacevtska sredstva, gnojila, sredstva za izboljšavo tal, hranilne snovi, sestavine živalske prehrane, aditivi za živila ali krmni dodatki, pomožna tehnološka sredstva in proizvodi za čiščenje in razkuževanje, bi bilo treba v ekološki pridelavi kar najbolj omejiti in bi zanjo morali veljati posebni pogoji iz te uredbe. Enak pristop bi bilo treba uporabiti pri proizvodnji ekološke predelane hrane v zvezi z uporabo proizvodov in snovi, kot so aditivi za živila in pomožna tehnološka sredstva. Zato bi bilo treba ob upoštevanju načel iz te uredbe in določenih meril sprejeti določbe za opredelitev možne uporabe takšnih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi na splošno ter zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane.

(48)     Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo pri ekološki pridelavi na splošno in zlasti pri pridelavi ekološke predelane hrane ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določanjem dodatnih meril za odobritev uporabe ali umik odobritve uporabe takšnih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane ter drugih zahtev za uporabo takih odobrenih proizvodov in snovi.

(49)     Ker Unija nima posebnih pravil o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi v ekoloških proizvodih, so bili v Uniji oblikovani in izvedeni različni pristopi. To stanje ustvarja negotovost za izvajalce dejavnosti, nadzorne organe in izvajalce nadzora. Privede lahko tudi do neenake obravnave izvajalcev dejavnosti v Uniji in vpliva na zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode. Zato je primerno, da se določijo jasne in enotne določbe za preprečevanje, da bi se kot ekološki tržili tisti proizvodi, v katerih so neodobreni proizvodi ali snovi prisotne v količinah, ki presegajo določene ravni. Te ravni bi bilo treba določiti ob upoštevanju zlasti Direktive Komisije 2006/125/ES[31] o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke.

(50)     Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s posebnimi merili in pogoji za določitev in uporabo ravni prisotnosti neodobrenih proizvodov in snovi, tako da se proizvodi, ki bodo vsebovali neodobrene proizvode ali snovi nad temi najvišjimi vrednostmi, ne bodo tržili kot ekološki, ter da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo navedenih ravni in njihove prilagoditve tehničnemu razvoju.

(51)     Ekološka pridelava temelji na splošnem načelu omejevanja uporabe surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva. Kmetje morajo sprejeti ukrepe za preprečitev tveganja kontaminacije z neodobrenimi proizvodi ali snovmi. Kljub takšnim ukrepom lahko pride do primerov, ko kmeti svojih proizvodov ne morejo tržiti kot organskih zaradi nenamerne prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi. Zato je primerno državam članicam zagotoviti možnost v skladu s členom 42 Pogodbe, da dodelijo nacionalna plačila za nadomestilo izgub, do katerih pride v takih primerih. Poleg tega države članice lahko za delno ali celotno nadomestilo za takšne izgube uporabijo instrumente skupne kmetijske politike.

(52)     Za označevanje kmetijskih proizvodov in živil bi morala veljati splošna pravila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[32], zlasti določbe za preprečevanje označevanja, ki bi lahko zmedlo ali zavajalo potrošnike. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi sprejeti posebne določbe v zvezi z označevanjem ekoloških proizvodov. Določbe bi morale ščititi interese izvajalcev dejavnosti v zvezi s pravilno identifikacijo njihovih proizvodov na trgu in delovanjem v razmerah poštene konkurence ter interese potrošnikov v zvezi z omogočanjem ozaveščene izbire.

(53)     Zato bi bilo treba izraze, ki označujejo ekološke proizvode, zaščititi pred uporabo za označevanje neekoloških proizvodov po vsej Uniji in neodvisno od uporabljenega jezika. Zaščita bi morala veljati tudi za običajne izpeljanke ali pomanjševalnice teh izrazov ne glede na to, ali se uporabljajo samostojno ali skupaj.

(54)     Da bi se na celotnem trgu Unije zagotovila jasnost za potrošnike, bi moral biti logotip ekološke pridelave Evropske unije obvezen za vso predpakirano ekološko hrano, pridelano v Uniji. Prav tako bi bilo treba omogočiti, da se lahko logotip EU prostovoljno uporablja za vse ekološke proizvode, ki niso predpakirani in so pridelani v Uniji, ter vse ekološke proizvode, uvožene iz tretjih držav. V tej uredbi bi bilo treba določiti vzorec logotipa ekološke pridelave Evropske unije.

(55)     Vseeno se zdi primerno, da se uporaba tega logotipa omeji na proizvode, ki vsebujejo samo ali večinoma ekološke sestavine, da potrošniki ne bi bili zavedeni, da je ekološki celoten proizvod. Zato se ne bi smel uporabljati pri označevanju proizvodov iz preusmeritve ali predelanih proizvodov, pri katerih je ekoloških manj kot 95 % sestavin kmetijskega izvora.

(56)     Poleg tega bi bilo treba potrošnike ob uporabi logotipa ekološke pridelave Evropske unije obvestiti o kraju, kjer so bile surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, pridelane, da bi se odpravile nejasnosti o tem, ali ima proizvod poreklo v Uniji ali ne. V zvezi s tem bi moral biti na etiketi proizvodov iz ekološkega ribogojstva dovoljen sklic na ribogojstvo in ne sklic na kmetijstvo.

(57)     Za zagotavljanje jasnosti za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s prilagoditvijo seznama izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo iz te uredbe, določitvijo posebnih zahtev glede označevanja in sestave, ki veljajo za krmo in njene sestavine, določitvijo dodatnih pravil o označevanju in uporabi navedb, določenih v tej uredbi, razen logotipa ekološke pridelave Evropske unije, ter spremembo logotipa ekološke pridelave Evropske unije in z njim povezanih pravil.

(58)     Ekološka pridelava je verodostojna le, če jo na vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije spremljata učinkovito preverjanje in nadzor. Za ekološko pridelavo bi moral veljati uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. (XXX/XXXX) Evropskega parlamenta in Sveta[33], da se preveri skladnost s pravili ekološke pridelave in pravili o označevanju ekoloških proizvodov.

(59)     Določiti bi bilo treba posebne zahteve za zagotavljanje skladnosti s posebnimi pravili za ekološko pridelavo. Zlasti bi bilo treba sprejeti določbe za obveščanje o dejavnostih izvajalcev dejavnosti ter za ugotavljanje izvajalcev dejavnosti, ki izpolnjujejo pravila, ki urejajo ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, v okviru sistema potrjevanja. Navedene določbe bi morale veljati tudi za podizvajalce zadevnih izvajalcev dejavnosti. Preglednost sistema potrjevanja bi bilo treba zagotoviti tako, da se od držav članic zahteva javna objava seznama izvajalcev dejavnosti, ki so sporočili svoje dejavnosti, in pristojbin, ki so bile zaračunane v zvezi z nadzorom skladnosti s pravili ekološke pridelave.

(60)     Mali kmetje v Uniji se soočajo z relativno visokimi stroški inšpekcijskih pregledov in upravnim bremenom, povezanimi z ekološkim potrjevanjem. Dovoljen bi moral biti sistem skupinskih potrdil, da se znižajo stroški inšpekcijskih pregledov in izdaje potrdil ter povezano upravno breme, da se okrepijo lokalne mreže, da se prispeva k boljšim možnostim prodaje in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kot jih imajo izvajalci dejavnosti iz tretjih držav. Zaradi tega bi bilo treba uvesti in opredeliti koncept „skupine izvajalcev dejavnosti“.

(61)     Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z zahtevami za vodenje evidenc s strani izvajalcev dejavnosti ali skupin izvajalcev dejavnosti, zahtevami za objavo seznama izvajalcev dejavnosti, zahtevami in postopki, ki se uporabijo pri objavi pristojbin, zaračunanih v povezavi z nadzorom skladnosti s pravili ekološke pridelave, in pri nadzoru uporabe teh pristojbin s strani pristojnih organov, ter z merili za opredelitev skupin proizvodov, v zvezi s katerimi bi morali biti izvajalci dejavnosti upravičeni le do enega potrdila o ekološki pridelavi, ki ga izda zadevni nadzorni organ ali izvajalec nadzora.

(62)     Za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega potrjevanja skupine izvajalcev dejavnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z odgovornostmi posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti, sestavo in velikostjo skupine, kategorijami proizvodov, ki jih prideluje skupina izvajalcev dejavnosti, pogoji za udeležbo v skupini ter vzpostavitvijo in delovanjem sistema skupine za notranji nadzor, vključno z obsegom, vsebino in pogostostjo nadzora.

(63)     Izkušnje z režimom uvoza ekoloških proizvodov v Unijo v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 so pokazale, da obstaja potreba po reviziji navedenega režima, da bi se odzvali na pričakovanja potrošnikov v zvezi s tem, da uvoženi ekološki proizvodi izpolnjujejo pravila, enakovredna pravilom Unije, ter za boljše zagotavljanje dostopa ekoloških proizvodov Unije do mednarodnega trga. Poleg tega je treba zagotoviti jasnost v zvezi s pravili, ki veljajo za izvoz ekoloških pridelkov, zlasti z oblikovanjem izvoznega potrdila in sprejetjem določb za izvoz v tretje države, priznane za namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007.

(64)     Dodatno bi bilo treba okrepiti določbe, ki urejajo uvoz proizvodov, ki so skladni s pravili Unije o pridelavi in označevanju, ter ob upoštevanju katerih so bili izvajalci predmet nadzora s strani nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki jih Komisija priznava kot pristojne za izvajanje nadzora in potrjevanja na področju ekološke pridelave v tretjih državah. Zlasti bi bilo treba določiti zahteve glede akreditacijskih organov, ki akreditirajo izvajalce nadzora za namene uvoza skladnih ekoloških proizvodov v Unijo, s ciljem zagotavljanja enakih pogojev za nadzor izvajalcev nadzora s strani Komisije. Poleg tega je treba Komisiji omogočiti, da neposredno stopi v stik z akreditacijskimi in pristojnimi organi v tretjih državah ter poskrbi za učinkovitejši nadzor nad nadzornimi organi in izvajalci nadzora.

(65)     Ohraniti bi bilo treba možnost, da imajo ekološki proizvodi dostop do trga Unije, čeprav taki proizvodi niso skladni s pravili Unije o ekološki pridelavi, temveč prihajajo iz tretjih držav, katerih sistemi ekološke pridelave in nadzora so bili priznani kot enakovredni sistemom Unije. Vendar bi bilo treba priznavanje enakovrednosti tretjih držav, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 834/2007, odobriti le z mednarodnim sporazumom med Unijo in tistimi tretjimi državami, s katerimi bi se prizadevalo za vzajemno priznavanje enakovrednosti za Unijo.

(66)     Tretje države, priznane za namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, bi morale biti tako priznane tudi po tej uredbi, in sicer v omejenem obdobju, potrebnem za nemoten prehod na shemo priznavanja na podlagi mednarodnega sporazuma, pod pogojem, da še naprej zagotavljajo enakovrednost svoje ekološke pridelave in pravil o nadzoru z ustreznimi veljavnimi pravili Unije ter da izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z nadzorom njihovega priznavanja s strani Komisije. Navedeni nadzor bi moral temeljiti zlasti na letnih poročilih, ki jih tretje države pošljejo Komisiji.

(67)     Izkušnje s shemo nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so priznani kot pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v tretjih državah za namen uvoza proizvodov z enakovrednimi jamstvi, kažejo, da so si pravila, ki jih uporabljajo navedeni nadzorni organi in izvajalci nadzora, med seboj različna in bi jih bilo v praksi težko šteti za enakovredne ustreznim pravilom Unije. Poleg tega preveliko število standardov nadzornih organov in izvajalcev nadzora ovira ustrezen nadzor s strani Komisije. Zato bi bilo treba navedeno shemo priznavanja enakovrednosti odpraviti. Vendar bi bilo treba navedenim nadzornim organom in izvajalcem nadzora zagotoviti dovolj časa, da se lahko pripravijo na pridobitev priznanja za namene uvoza proizvodov, ki izpolnjujejo pravila Unije.

(68)     Pogoj za dajanje katerega koli ekološkega proizvoda, uvoženega v Unijo, v promet v skladu s katerim koli režimom uvoza iz te uredbe bi morala biti razpoložljivost informacij, potrebnih za zagotavljanje sledljivosti proizvoda v prehranski verigi.

(69)     Za zagotavljanje poštene konkurence med izvajalci dejavnosti, sledljivosti uvoženih proizvodov, namenjenih dajanju v promet znotraj Unije kot ekoloških, ali preglednosti postopka priznavanja in nadzora s strani nadzornih organov in izvajalcev nadzora v okviru uvoza skladnih ekoloških proizvodov ter za zagotavljanje upravljanja seznama tretjih držav, priznanih za namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z dokumenti za carinske organe v tretjih državah, zlasti izvoznim spričevalom za ekološke proizvode, kjer je mogoče, v elektronski obliki, dokumenti, potrebnimi za uvoz, tudi v elektronski obliki, kjer je mogoče, merili za priznavanje ali odvzem priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora v okviru uvoza skladnih ekoloških proizvodov ter v zvezi z informacijami, ki jih morajo posredovati tretje države, priznane v skladu z navedeno uredbo, in ki so potrebne za nadzor njihovega priznanja in izvajanje nadzora s strani Komisije, vključno s preverjanjem na kraju samem.

(70)     Sprejeti bi bilo treba določbo za zagotavljanje, da ni mogoče omejiti pretoka ekoloških proizvodov, ki so bili podvrženi nadzoru v eni državi članici in ki so skladni s to uredbo, v drugi državi članici. Za zagotavljanje nemotenega delovanja enotnega trga in trgovine med državami članicami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil o prostem pretoku ekoloških proizvodov.

(71)     Za pridobivanje zanesljivih informacij, potrebnih za izvajanje te uredbe, bi države članice morale Komisiji vsako leto posredovati potrebne informacije. Zaradi jasnosti in preglednosti bi države članice morale hraniti posodobljene sezname pristojnih organov, nadzornih organov in izvajalcev nadzora. Države članice bi morale sezname nadzornih organov in izvajalcev nadzora dati na voljo javnosti, Komisija pa bi jih morala vsako leto objaviti.

(72)     Določiti je treba ukrepe za zagotovitev nemotenega prehoda na nekatere spremembe pravnega okvira, ki ureja uvoz ekoloških proizvodov v Unijo, kot jih uvaja ta uredba. Za zagotovitev nemotenega prehoda s starega na nov pravni okvir bi bilo zlasti treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s pravili o obdobjih preusmeritve, ki se začnejo v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, in sicer z odstopanjem od splošnega pravila, da prejšnjih obdobij ni mogoče retroaktivno priznati kot delov obdobja preusmeritve.

(73)     Poleg tega bi bilo treba določiti datum poteka priznanja nadzornih organov in izvajalcev nadzora za namen enakovrednosti, sprejeti pa bi bilo treba tudi določbe za obravnavanje okoliščin do izteka njihovega priznanja. Sprejeti bi bilo treba tudi določbe v zvezi z zahtevki iz tretjih držav za namen enakovrednosti, ki so bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 in ki so v času začetka veljavnosti te uredbe še v postopku obravnave.

(74)     Za zagotavljanje upravljanja seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih za namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, ter za pospešitev zaključka preverjanja zahtevkov iz tretjih držav za priznavanje za namen enakovrednosti, ki so v času začetka veljavnosti te uredbe še v postopku obravnave, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z informacijami, ki jih morajo posredovati navedeni nadzorni organi in izvajalci nadzora ter ki so potrebne za nadzor njihovega priznanja, v zvezi z izvajanjem tega nadzora s strani Komisije ter v zvezi z vsemi postopkovnimi pravili, potrebnimi za pregled zahtevkov iz tretjih držav, ki so še v postopku obravnave.

(75)     Za zagotavljanje enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s tehničnimi podrobnostmi za vzpostavitev podatkovne zbirke sort, za katere je na voljo rastlinski razmnoževalni material, pridelan s postopkom ekološke pridelave; v zvezi z odobritvijo ali umikom odobritve za proizvode ali snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane, vključno s postopki, ki jih je treba upoštevati pri odobritvi, in seznami teh proizvodov in snovi ter, če je primerno, njihovim opisom, zahtevo glede sestave in pogoji uporabe; v zvezi s posebnimi in praktičnimi podrobnostmi glede predstavitve, sestave in velikosti navedb, ki navajajo šifre nadzornih organov in izvajalcev nadzora, in navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, dodelitve šifer nadzornim organom in izvajalcem nadzora in navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora; v zvezi s podrobnostmi in specifikacijami glede vsebine in oblike obvestil ter načina, kako izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti pristojne organe obveščajo o svojih dejavnostih, in glede oblike objave pristojbin, ki se lahko zaračunajo za nadzor; v zvezi z izmenjavo informacij med skupinami izvajalcev dejavnosti in pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora ter med državami članicami in Komisijo glede priznavanja ali odvzema priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora v tretjih državah, ter pripravo seznama teh nadzornih organov in izvajalcev nadzora in pravil za zagotavljanje uporabe ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost uvoženih ekoloških proizvodov; v zvezi s pripravo seznama tretjih držav, priznanih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, in spremembo tega seznama ter pravil za zagotavljanje uporabe ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih iz navedenih držav; v zvezi s sistemom za prenos informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje te uredbe; ter v zvezi s pripravo seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, ter spremembo tega seznama. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[34].

(76)     Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to iz izredno nujnih razlogov potrebno v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varstvom pred nepoštenimi praksami ali praksami, ki niso združljive z načeli in pravili ekološke pridelave, varstvom zaupanja potrošnikov ali varstvom poštene konkurence med izvajalci dejavnosti, da se zagotovi uporaba ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost uvoženih ekoloških proizvodov, nad katerimi nadzor izvajajo nadzorni organi ali izvajalci nadzora.

(77)     Za zagotavljanje nemotenega prehoda s pravil o ekološkem izvoru rastlinskega razmnoževalnega materiala in živalih za namene razmnoževanja iz Uredbe (ES) št. 834/2007 ter izjem od pravil pridelave, sprejetih v skladu s členom 22 navedene uredbe, na nova pravila pridelave za rastline in rastlinske proizvode ter pravila za živinorejo iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z odobritvijo izjem, kjer so izjeme nujne za zagotovitev dostopa do rastlinskega razmnoževalnega materiala in živih živali za namene razmnoževanja, ki jih je mogoče uporabiti v ekološki pridelavi oziroma vzreji. Ker so ti akti prehodni, bi morali veljati omejen čas.

(78)     Komisija bi morala obravnavati razpoložljivost ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in živali za namene razmnoževanja ter Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2021 v zvezi s tem predložiti poročilo.

(79)     Sprejeti bi bilo treba določbe, ki bi omogočale izčrpanje zalog proizvodov, ki so bili pridelani v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 in dani v promet pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(80)     Pregled zakonodajnega okvira za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov je pokazal, da posebne potrebe, povezane z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX (uredba o uradnem nadzoru), zahtevajo določbe za boljšo obravnavo primerov neskladnosti. Poleg tega bi bilo treba določbe Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o uradnem nadzoru] v zvezi z nalogami in odgovornostmi pristojnih organov, odobritvijo in nadzorom pooblaščenih organov, uradnim potrjevanjem, obveznostmi poročanja in upravno pomočjo prilagoditi posebnim potrebam sektorja ekološke pridelave. Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o uradnem nadzoru] bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(81)     Ker ciljev te uredbe, zlasti pošteno konkurenco in nemoteno delovanje notranjega trga ekoloških proizvodov ter zagotavljanje zaupanja potrošnikov v te proizvode in logotip ekološke pridelave Evropske unije, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je zaradi potrebne harmonizacije pravil ekološke pridelave mogoče lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(82)     Primerno je, da se določi datum začetka uporabe te uredbe, ki bi izvajalcem dejavnosti omogočil prilagoditev uvedenim novim zahtevam –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa načela in pravila ekološke pridelave ter pravila v zvezi z uporabo označb, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, pri označevanju in oglaševanju.

Člen 2

Področje uporabe

1.           Ta uredba velja za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) in za nekatere druge proizvode iz Priloge I k tej uredbi, če so navedeni kmetijski proizvodi in drugi proizvodi pridelani, pripravljeni, distribuirani, dani v promet, uvoženi ali izvoženi kot ekološki.

Proizvodi iz lova in ribolova divjih živali se ne štejejo za ekološke proizvode.

2.           Ta uredba se uporablja za vse izvajalce dejavnosti, ki so vključeni v dejavnosti na kateri koli stopnji pridelave, priprave in distribucije proizvodov iz odstavka 1.

Priprava hrane v obratih javne prehrane, kot je opredeljena v točki (d) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[35], ni predmet te uredbe.

Države članice lahko uporabljajo nacionalna pravila ali, če teh nimajo, zasebne standarde o označevanju in nadzoru proizvodov iz dejavnosti priprave hrane v obratih javne prehrane.

3.           Ta uredba se uporablja brez poseganja v povezano zakonodajo Unije na področjih varnosti prehranske verige, zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin in rastlinskega razmnoževalnega materiala ter zlasti v Uredbo (EU) št. XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta[36] (rastlinski razmnoževalni material) in Uredbo (EU) št. XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta[37] (zaščitni ukrepi proti škodljivim organizmom na rastlinah).

4.           Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z dajanjem proizvodov v promet in zlasti v Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[38] ter Uredbo (EU) št. 1169/2011.

5.           Za upoštevanje novih informacij o načinih pridelave, materialov ali mednarodnih zavez se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, s katerimi se spremeni seznam proizvodov iz Priloge I. Na ta seznam se lahko uvrstijo le proizvodi, ki so tesno povezani s kmetijskimi proizvodi.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „ekološka pridelava“ pomeni postopek pridelave, skladen z določbami iz te uredbe na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije;

(2) pojem „ekološki“ pomeni tisto, kar izvira iz ekološke pridelave ali je z njo povezano;

(3) „surovina kmetijskega izvora“ pomeni kmetijski proizvod, ki ni bil podvržen ohranjanju obstojnosti ali predelavi;

(4) „preventivni ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zagotavljanje kakovosti tal, preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov in plevela ter preprečevanje mešanja s proizvodi ali snovmi, ki niso odobreni na podlagi te uredbe;

(5) „preusmeritev“ pomeni preusmerjanje z neekološke na ekološko pridelavo v določenem obdobju;

(6) „izvajalec dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za zagotavljanje, da vse stopnje pridelave, priprave in distribucije pod njenim nadzorom izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;

(7) „skupina izvajalcev dejavnosti“ pomeni skupino, v kateri je vsak izvajalec dejavnosti kmet, ki ima kmetijsko gospodarstvo velikosti do 5 hektarjev kmetijske površine v obdelavi in ki se lahko poleg pridelave hrane ali krme ukvarja tudi s predelavo hrane ali krme;

(8) „kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, ne glede na pravni status, ki ga takšni skupini in njenim članom dodeli nacionalna zakonodaja;

(9) „kmetijska površina“ pomeni kmetijsko površino, kot je opredeljena v točki (e) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(10) „rastlina“ pomeni rastlino, kot je opredeljena v členu 3(5) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(11) „pridelava rastlin“ pomeni pridelavo kmetijskih rastlinskih proizvodov, vključno z nabiranjem divjih rastlinskih proizvodov za komercialne namene;

(12) „rastlinski proizvodi“ pomenijo rastlinske proizvode, kot so opredeljeni v členu 3(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(13) „škodljivi organizmi“ pomenijo škodljive organizme, kot so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) št. XX/XXXX (zaščitni ukrepi proti škodljivim organizmom na rastlinah);

(14) „fitofarmacevtska sredstva“ pomenijo proizvode, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(15) „živinoreja“ pomeni vzrejo domačih ali udomačenih kopenskih živali, vključno z žuželkami;

(16) „veranda“ pomeni dodaten, pokrit, neizoliran zunanji del zgradbe za živino, katerega najdaljša stran je običajno opremljena z žičnato ograjo ali mrežo ter ima zunanjo klimo, naravno in umetno razsvetljavo ter nastlana tla;

(17) „ribogojstvo“ pomeni ribogojstvo, kot je opredeljeno točki (25) člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[39];

(18) „veterinarsko zdravljenje“ pomeni vsa kurativna ali preventivna zdravljenja specifične bolezni;

(19) „zdravilo za uporabo v veterinarski medicini“ pomeni zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, kot je opredeljeno v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta[40];

(20) „priprava“ pomeni postopke ohranjanja obstojnosti ali predelave ekoloških proizvodov, vključno z zakolom in razkosavanjem živalskih proizvodov, pakiranjem, označevanjem ali spremembami označevanja v zvezi z ekološko pridelavo;

(21) „hrana“ pomeni hrano, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[41];

(22) „krma“ pomeni krmo, kot je opredeljena v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(23) „posamično krmilo“ pomeni posamično krmilo, kot je opredeljeno v točki (g) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[42];

(24) „krma iz preusmeritve“ pomeni krmo, pridelano v obdobju preusmeritve, razen krme, ki je bila požeta v 12 mesecih po pričetku preusmeritve;

(25) „dajanje v promet“ pomeni dajanje v promet, kot je opredeljeno v členu 3(8) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(26) „sledljivost“ pomeni sledljivost, kot je opredeljena v členu 3(15) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(27) „faza pridelave, priprave in distribucije“ pomeni katero koli fazo od vključno primarne pridelave ekološkega proizvoda do vključno skladiščenja, predelave, prevoza, prodaje ali dobave končnemu potrošniku ter po potrebi označevanje, oglaševanje, uvoz, izvoz in dejavnosti podnaročil;

(28) „katastrofalne razmere“ pomenijo razmere, ki so posledica „slabih vremenskih razmer“, „okoljske nesreče“, „naravne nesreče“ ali „katastrofičnega dogodka“, kot je opredeljeno v točkah (h), (j), (k) oziroma (l) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(29) „sestavina“ pomeni sestavino, kot je opredeljena v točki (f) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(30) „označevanje“ pomeni označevanje, kot je opredeljeno v točki (j) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(31) „oglaševanje“ pomeni vsako predstavitev ekoloških proizvodov za javnost na kakršen koli drug način kot z označbo, katere namen je vplivati na ali za katero je verjetno, da bo vplivala na in oblikovala odnos, mnenje in vedenje, da bi se neposredno ali posredno povečala prodaja ekoloških proizvodov;

(32) „pristojni organi“ pomenijo pristojne organe, kot so opredeljeni v členu 2(5) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem nadzoru];

(33) „nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, kot je opredeljen v členu 2(39) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem nadzoru];

(34) „izvajalec nadzora“ pomeni pooblaščeni organ, kot je opredeljen v členu 2(38) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem nadzoru], in tudi izvajalec, ki ga Komisija ali tretja država, ki jo priznava Komisija, priznava za izvajanje nadzora v tretjih državah v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov v Unijo;

(35) „neskladnost“ pomeni neskladnost s to uredbo;

(36) „gensko spremenjeni organizem“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta[43], ki ni pridobljen s tehnikami genskega spreminjanja iz Priloge I.B k navedeni direktivi (v nadaljnjem besedilu: GSO);

(37) „pridelano iz GSO“ pomeni delno ali v celoti pridobljeno iz GSO, vendar ne vsebuje GSO in iz njih ni sestavljeno;

(38) „pridelano z GSO“ pomeni pridobljeno z uporabo GSO kot zadnjim živim organizmom v postopku pridelave, vendar ne vsebuje GSO in iz njih ni sestavljeno;

(39) „aditiv za živilo“ pomeni aditiv za živilo, kakor je opredeljen v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[44];

(40) „krmni dodatek“ pomeni krmni dodatek, kot je opredeljen v točki (a) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[45];

(41) „enakovrednost“ pomeni doseganje enakih ciljev in izpolnjevanje enakih načel z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven zagotavljanja skladnosti; „pomožno tehnološko sredstvo“ pomeni pomožno tehnološko sredstvo, kot je opredeljeno v točki (b) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008;

(42) „encim za živilo“ pomeni encim za živilo, kot je opredeljen v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[46];

(43) „ionizirajoče sevanje“ pomeni ionizirajoče sevanje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 96/29/Euratom[47].

Poglavje II

Načela ekološke pridelave

Člen 4

Splošna načela

Ekološka pridelava je sistem trajnostnega upravljanja kmetovanja, ki temelji na naslednjih splošnih načelih:

(a) spoštovanje naravnih sistemov in ciklov ter ohranjanje in krepitev stanja tal, vode, zraka in biotske raznovrstnost, zdravja rastlin in živali ter ravnovesja med njimi;

(b) prispevanje k visoki ravni biotske raznovrstnosti;

(c) odgovorno izkoriščanje energije in naravnih virov, na primer vode, tal, organskih snovi in zraka;

(d) spoštovanje strogih standardov dobrobiti živali in zlasti zadovoljevanje vrstno-specifičnih vedenjskih potreb živali;

(e) ustrezno oblikovanje in upravljanje bioloških postopkov, osnovanih na ekoloških sistemih, ki uporabljajo naravne vire iz tega sistema s postopki, ki:

(i)      uporabljajo žive organizme in mehanske postopke pridelave;

(ii)     uporabljajo gojenje rastlin v zemlji in živinorejo ali se ukvarjajo z ribogojstvom, ki je v skladu z načelom trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov;

(iii)    izključujejo uporabo GSO in proizvodov, pridelanih iz GSO ali z GSO, z izjemo zdravil za uporabo v veterinarski medicini;

(iv)    temeljijo na uporabi preventivnih ukrepov, kjer je primerno;

(f) omejevanje uporabe kakršnih koli surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva. Če so te zahtevane ali če ustrezni načini upravljanja ali postopki iz točke (e) ne obstajajo, so omejene na:

(i)      surovine iz ekološke pridelave;

(ii)     naravne ali naravno pridobljene snovi;

(iii)    slabo topna mineralna gnojila;

(g) prilagajanje, po potrebi in v okviru te uredbe, postopka pridelave zaradi upoštevanja zdravstvenega stanja, regionalnih razlik v ekološkem ravnovesju, podnebju in lokalnih pogojih, stopenj razvoja in specifičnih živinorejskih praks.

Člen 5

Posebna načela, ki veljajo za kmetijske dejavnosti in ribogojstvo

Na področju kmetijskih dejavnosti in ribogojstva ekološka pridelava zlasti temelji na naslednjih posebnih načelih:

(a) ohranjanje in izboljševanje življenja v tleh in naravne rodovitnosti tal, stabilnosti tal, zmogljivosti zadrževanja vode in biotske raznovrstnosti tal, preprečevanje in odpravljanje izgube organskih snovi iz tal, zbijanja in erozije tal ter hranjenje rastlin primarno prek ekosistema tal;

(b) omejitev uporabe neobnovljivih virov in surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri;

(c) odpadki in stranski proizvodi rastlinskega in živalskega izvora se reciklirajo kot surovina pri pridelavi rastlin in živinoreji;

(d) ohranjanje zdravja rastlin s preventivnimi ukrepi, zlasti z izborom ustreznih vrst, sort ali heterogenih materialov, odpornih na škodljive organizme in bolezni, ustreznim kolobarjenjem, mehanskimi in fizičnimi postopki ter zaščito naravnih sovražnikov škodljivih organizmov;

(e) izbira ras ob upoštevanju njihove sposobnosti prilagajanja lokalnim razmeram, njihove vitalnosti in odpornosti na bolezni oziroma zdravstvene težave; ukvarjanje z živinorejo, ki je prilagojena lokaciji in povezana z zemljo; uporaba živinorejskih praks, ki krepijo imunski sistem živali in povečujejo naravno zaščito živali pred boleznimi, zlasti z redno telesno aktivnostjo ter po potrebi dostopom do površin na prostem in pašnikov;

(f) skrb za visoko raven dobrobiti živali in upoštevanje vrstno-specifičnih potreb;

(g) krmljenje živine z ekološko krmo, ki je sestavljena iz sestavin kmetijskega izvora iz ekološke pridelave in naravnih snovi nekmetijskega izvora;

(h) izključitev genskega inženirstva, kloniranja živali, inducirane poliploidije in ionizirajočega sevanja iz celotne ekološke prehranske verige;

(i) dolgoročno zdravje vodnega okolja in kakovost okoliških vodnih in kopenskih ekosistemov;

(j) hranjenje vodnih organizmov s krmo, pridobljeno s trajnostnim izkoriščanjem ribolovnih virov v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013, ali z ekološko krmo, ki je sestavljena iz sestavin ekološkega kmetijskega izvora, vključno z ekološkim ribogojstvom, in iz naravnih snovi nekmetijskega izvora.

Člen 6

Posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke hrane in krme

Pridelava ekološke predelane hrane in krme temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih:

(a) pridelava ekološke hrane iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora;

(b) pridelava ekološke krme iz ekoloških posamičnih krmil;

(c) omejitev uporabe aditivov za živila, neekoloških sestavin s pretežno tehnološko in senzorično funkcijo ter mikrohranil in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično nujno potrebno ali če služi določenim prehranskim namenom;

(d) omejitev uporabe krmnih dodatkov in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to nujno potrebno iz tehničnih ali zootehniških razlogov ali če služi določenim prehranskim namenom;

(e) izključitev snovi in predelovalnih postopkov, ki bi lahko bili zavajajoči glede prave narave proizvoda;

(f) skrbno predelovanje hrane ali krme, po možnosti z uporabo bioloških, mehanskih in fizičnih postopkov.

Poglavje III

Pravila pridelave

Člen 7

Splošna pravila pridelave

1.           Izvajalci dejavnosti upoštevajo naslednja splošna pravila pridelave:

(a) upravljanje celotnega kmetijskega gospodarstva ali ribogojstva je skladno z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo;

(b) na področju ekološkega kmetovanja in ribogojstva se lahko uporabljajo le proizvodi in snovi, odobreni v skladu s členom 19, pod pogojem, da sta bila zadevni proizvod ali snov odobrena za uporabo v kmetijstvu in ribogojstvu v zadevni državi članici v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije in, kjer je primerno, ustreznimi nacionalnimi določbami, ki temeljijo na zakonodaji Unije, razen če je v točki 2.2 dela IV in točki 1.3 dela VI Priloge II določeno drugače;

(c) uporaba ionizirajočega sevanja pri obdelavi ekološke hrane, krme ali surovin, uporabljenih v ekološki hrani ali krmi, je prepovedana;

(d) izvajalci dejavnosti v ekološkem sektorju, razen mikropodjetij, kmetov in izvajalcev, ki pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, vzpostavijo sistem ravnanja z okoljem, da izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost.

2.           Za zagotavljanje pravilne uporabe splošnih pravil pridelave se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z določitvijo meril, ki jih mora izpolnjevati sistem ravnanja z okoljem iz točke (d) odstavka 1. Ta merila upoštevajo posebnosti malih in srednjih podjetij.

Člen 8

Preusmeritev

1.           Kmetje in izvajalci, ki pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, upoštevajo obdobje preusmeritve. V času obdobja preusmeritve uporabljajo pravila ekološke pridelave iz te uredbe, zlasti posebna pravila za preusmeritev iz Priloge II.

2.           Obdobje preusmeritve se začne šele takrat, ko kmet ali izvajalec, ki prideluje morske alge ali živali iz ribogojstva, v skladu s to uredbo pristojne organe obvesti o svoji dejavnosti.

(2a) Z odstopanjem od odstavka 2 v primerih, da je bilo zemljišče puščeno v prahi pred priglasitvijo iz člena 24(1) vsaj za obdobje, potrebno za preusmeritev, in pod pogojem, da so izpolnjene vse druge ustrezne zahteve, za to zemljišče v prahi obdobje preusmeritve ni potrebno.

3.           Prejšnja obdobja se ne smejo retroaktivno priznati kot del obdobja preusmeritve.

4.           Proizvodi, pridelani v obdobju preusmeritve, se ne tržijo kot ekološki.

5.           Z odstopanjem od člena 7(1)(a) se kmetijsko gospodarstvo v obdobju preusmeritve lahko razdeli na jasno ločene enote, ki pa se vse ne upravljajo v skladu z ekološko pridelavo. V zvezi z živino so v obdobju preusmeritve v ekološko vzrejo lahko vključene različne živalske vrste. Pri ribogojstvu gre lahko pri tem za iste vrste, če so ribogojna območja ustrezno ločena. V zvezi z rastlinami so v obdobju preusmeritve lahko v ekološko pridelavo vključene različne sorte, ki jih je mogoče zlahka razlikovati.

6.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo glede ekološke pridelave in prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo pravila iz tega člena ali dopolnjujejo in spreminjajo pravila iz Priloge II v zvezi s preusmeritvijo.

Člen 9

Prepoved uporabe GSO

1.           GSO in proizvodi, pridelani iz GSO ali z GSO, se v ekološki pridelavi ne uporabljajo v hrani ali krmi ali kot hrana, krma, pomožna tehnološka sredstva, fitofarmacevtska sredstva, gnojila, dodatki za izboljšanje tal, rastlinski razmnoževalni material, mikroorganizmi ali živali.

2.           Za namene odstavka 1 in v zvezi z GSO ali proizvodi, pridelanimi iz GSO ali z GSO, za hrano in krmo se lahko izvajalci dejavnosti zanašajo na označbe, s katerimi je opremljen proizvod, ali na kateri koli drug spremni dokument, pritrjen ali priložen v skladu z Direktivo 2001/18/ES, Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[48] ali Uredbo (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[49].

3.           Izvajalci lahko predpostavljajo, da v proizvodnji kupljene hrane in krme niso bili uporabljeni GSO ali proizvodi, pridelani iz GSO ali z GSO, če ti na zadevnih proizvodih ali v spremni listini niso označeni v skladu z uredbama iz odstavka 2, razen če razpolagajo z informacijami, da označevanje zadevnih proizvodov ni v skladu z navedenimi uredbami.

Člen 10

Pravila pridelave rastlin

1.           Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo rastline ali rastlinske proizvode, upoštevajo zlasti posebna pravila pridelave iz dela I Priloge II.

2.           Vsaka država članica zagotovi vzpostavitev računalniško podprte podatkovne zbirke sort in heterogenega materiala v skladu z Uredbo (EU) št. XX/XXX (zakonodaja o rastlinskem razmnoževalnem materialu), za katere je na njenem ozemlju na voljo rastlinski razmnoževalni material, pridelan s postopkom ekološke pridelave.

3.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo rastlin ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave rastlin v zvezi s:

(a) postopki gojenja;

(b) upravljanjem tal in gnojenjem;

(c) zdravjem rastlin in zatiranjem škodljivih organizmov in plevela;

(d) upravljanjem pridelave gob ter drugih posebnih sistemov rastlin in sistemov pridelave rastlin;

(e) izvorom rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(f) nabiranjem divjih rastlin.

4.           Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo tehnične podrobnosti za vzpostavitev podatkovne zbirke iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Člen 11

Pravila za živinorejo

1.           Živinorejci upoštevajo zlasti posebna pravila za vzrejo iz dela II Priloge II.

2.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko živinorejo ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila za živinorejo v zvezi s:

(a) poreklom živali;

(b) namestitvijo živine, vključno z minimalnimi notranjimi in zunanjimi površinami ter največjim številom živali na hektar;

(c) živinorejskimi praksami;

(d) razmnoževanjem;

(e) krmo in krmljenjem;

(f) preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

Člen 12

Pravila pridelave za morske alge in živali iz ribogojstva

1.           Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo morske alge in živali iz ribogojstva, upoštevajo zlasti posebna pravila pridelave iz dela III Priloge II.

2.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo morskih alg ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za morske alge v zvezi z:

(a) ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje;

(b) žetvijo prostorastočih morskih alg;

(c) gojenjem morskih alg;

(d) preprečevanjem obraščanja ter čiščenjem opreme in objektov za pridelavo.

3.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z gojenjem živali iz ekološkega ribogojstva ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila gojenja živali iz ribogojstva v zvezi z:

(a) ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje;

(b) poreklom živali iz ribogojstva;

(c) gojenjem v ribogojstvu, vključno z zaprtimi vodnimi sistemi, sistemi gojenja, največjo gostoto staleža in, kjer je primerno, najmanjšo gostoto staleža;

(d) razmnoževanjem;

(e) upravljanjem živali iz ribogojstva;

(f) krmo in krmljenjem;

(g) preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

Člen 13

Pravila pridelave za predelano hrano in krmo

1.           Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano hrano in krmo, upoštevajo zlasti posebna pravila pridelave iz dela IV Priloge II.

2.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s proizvodnjo ekološko predelane hrane in krme ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za predelano hrano in krmo v zvezi s:

(a) postopki, ki jih je treba upoštevati;

(b) preventivnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti;

(c) sestavo in pogoji uporabe predelane hrane in krme, vključno s proizvodi in snovmi, ki se lahko uporabljajo v predelani hrani in krmi;

(d) čistilnimi ukrepi;

(e) dajanjem predelanih proizvodov v promet, vključno z njihovim označevanjem in identifikacijo;

(f) ločevanjem ekoloških proizvodov, ekoloških sestavin kmetijskega izvora in ekoloških posamičnih krmil od neekoloških proizvodov, neekoloških sestavin kmetijskega izvora in neekoloških posamičnih krmil;

(g) seznamom neekoloških sestavin kmetijskega izvora, ki se lahko izjemoma uporabljajo pri proizvodnji ekoloških predelanih proizvodov;

(h) izračunom deleža sestavin kmetijskega izvora iz člena 21(3)(a)(ii) in (b);

(i) tehnikami, ki se uporabljajo pri predelavi hrane ali krme.

Člen 14

Pravila pridelave za vino

1.           Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo proizvode vinskega sektorja, upoštevajo zlasti posebna pravila pridelave iz dela V Priloge II.

2.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s pridelavo ekološkega vina ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za vino v zvezi z enološkimi postopki in omejitvami.

Člen 15

Pravila pridelave za kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma

1.           Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma, upoštevajo zlasti posebna pravila pridelave iz dela VI Priloge II.

2.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo kvasa ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za kvas v zvezi s predelavo in uporabljenimi substrati.

Člen 16

Pravila pridelave za druge proizvode

Za upoštevanje možne prihodnje potrebe po posebnih pravilih pridelave za proizvode, ki niso proizvodi iz členov 10 do 15, ter za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo navedenih drugih proizvodov ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo Prilogo II v zvezi s posebnimi pravili pridelave za navedene proizvode.

Člen 17

Sprejetje pravil pridelave za izjemne primere

Za omogočanje nadaljevanja ali ponovnega začetka ekološke pridelave v primerih katastrofalnih razmer in ob upoštevanju načel iz poglavja II se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki oblikujejo merila za določitev primerov katastrofalnih razmer ter posebnih pravil za obravnavo takšnih primerov, spremljanje in zahteve glede poročanja.

Člen 18

Zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje

1. Ekološki proizvodi se zbirajo, pakirajo, prevažajo in skladiščijo v skladu s pravili iz Priloge III.

2. Za zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave in prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo pravila iz Priloge III.

Člen 19

Odobritev proizvodov in snovi, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi

1.           Komisija lahko določene proizvode in snovi odobri za uporabo v ekološki pridelavi in jih uvrsti na omejevalni seznam za naslednje namene:

(a) kot fitofarmacevtska sredstva;

(b) kot gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi;

(c) kot posamična krmila;

(d) kot krmne dodatke in pomožna tehnološka sredstva;

(e) kot sredstva za čiščenje in razkuževanje ribnikov, kletk, bazenov, kanalov, zgradb in obratov za vzrejo živali;

(f) kot sredstva za čiščenje in razkuževanje v zgradbah in obratih, ki se uporabljajo za pridelavo rastlin, vključno s skladiščenjem na kmetijskem gospodarstvu.

Zlasti lahko Komisija določene proizvode in snovi odobri za uporabo v proizvodnji ekološke predelane hrane in jih uvrsti na omejevalni seznam za naslednje namene:

(a) kot aditive za živila, encime za živila in pomožna tehnološka sredstva;

(b) kot pomožna tehnološka sredstva za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa.

2.           Za odobritev proizvodov in snovi iz prvega pododstavka odstavka 1 za uporabo v ekološki pridelavi veljajo načela iz poglavja II in naslednja merila, ki se ovrednotijo kot celota:

(a) njihova uporaba je nujna za trajnostno pridelavo in ključna za njihovo namembnost;

(b) vsi proizvodi in snovi so rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora, razen kadar proizvodi ali snovi iz teh virov niso na voljo v zadostni količini ali niso dovolj kakovostni ali če niso na voljo alternativni proizvodi oziroma snovi;

(c) v primeru proizvodov iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 velja naslednje:

(i)      njihova uporaba je nujna za obvladanje škodljivega organizma, za katerega druge biološke, fizične ali razmnoževalne alternative ali obdelovalni postopki ali druge učinkovite upravljavske prakse niso na voljo;

(ii)     če proizvodi niso rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora in niso identični svoji naravni obliki, se lahko odobrijo le, če pogoji za njihovo uporabo izključujejo kakršen koli neposreden stik z užitnimi deli rastline;

(d) v primeru proizvodov iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 je njihova uporaba nujna za pridobitev ali ohranitev rodovitnosti tal ali za zadovoljitev posebnih prehranskih potreb rastlin ali za specifične namene izboljšanja tal;

(e) v primeru proizvodov iz točk (c) in (d) prvega pododstavka odstavka 1 velja naslednje:

(i)      njihova uporaba je nujna za ohranitev zdravja, dobrobiti in vitalnosti živali ter prispevajo k primerni prehrani, ki zadovolji fiziološke in vedenjske potrebe zadevne vrste, oziroma je njihova uporaba nujna za pridelavo ali zagotavljanje obstojnosti krme, ker pridelava ali zagotovitev obstojnosti krme ni mogoča brez uporabe teh snovi;

(ii)     krma mineralnega izvora, elementi v sledovih, vitamini ali provitamini so naravnega izvora, razen kadar proizvodi ali snovi iz teh virov niso na voljo v zadostni količini ali niso dovolj kakovostni ali če niso na voljo alternativni proizvodi oziroma snovi.

Za odobritev proizvodov in snovi iz drugega pododstavka odstavka 1 za uporabo v pridelavi ekološke predelane hrane veljajo načela iz poglavja II in naslednja merila, ki se ovrednotijo kot celota:

(a) nadomestni proizvodi in snovi, odobreni v skladu s tem členom, niso na voljo;

(b) brez njihove uporabe ne bi bilo mogoče pridelati ali zagotoviti obstojnosti hrane ali izpolniti prehranskih zahtev, določenih na podlagi zakonodaje Unije;

(c) najti jih je mogoče v naravi in so bili morda predmet le mehanske, fizične, biološke, encimske ali mikrobiološke obdelave, razen če taki proizvodi in snovi iz takih virov na trgu niso na voljo v zadostni količini ali niso dovolj kakovostni.

Odobritev uporabe kemično sintetiziranih proizvodov ali snovi je strogo omejena na primere, kadar bi uporaba surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva, navedenih v členu 4(f), privedla do nesprejemljivih posledic za okolje.

3.           Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo pri ekološki pridelavi na splošno in zlasti pri proizvodnji ekološke predelane hrane ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 za določitev dodatnih meril za odobritev uporabe ali umik odobritve uporabe proizvodov in snovi iz odstavka 1 v ekološki pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane ter drugih zahtev in pogojev za uporabo takih odobrenih proizvodov in snovi.

4.           Če država članica meni, da bi bilo treba proizvod ali snov uvrstiti na seznam odobrenih proizvodov in snovi iz odstavka 1 oziroma ga/jo z njega umakniti ali da bi bilo treba spremeniti specifikacije o uporabi, navedene v pravilih pridelave, zadevna država članica zagotovi, da se dokumentacija, v kateri so navedeni razlogi za uvrstitev, umik ali spremembe, pošlje Komisiji in državam članicam po uradni poti.

Zahteve za spremembo ali umik objavijo države članice.

5.           Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri ali odvzame odobritev proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno, ter proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane, ter s katerimi določi postopke, ki jih je treba upoštevati pri odobritvi in seznamih navedenih proizvodov in snovi, vključno z, če je primerno, njihovim opisom, zahtevo glede sestave in pogoji uporabe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Člen 20

Prisotnost neodobrenih proizvodov ali snovi

1.           Proizvodi, v katerih se odkrije prisotnost proizvodov ali snovi, ki niso bile odobrene v skladu s členom 19, in ta prisotnost presega ravni, določene zlasti ob upoštevanju Direktive 2006/125/ES, se ne tržijo kot ekološki.

2.           Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s posebnimi merili in pogoji za uporabo ravni iz odstavka 1 ter v zvezi z določitvijo teh ravni in njihovo prilagoditvijo tehničnemu razvoju.

3.           Z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in na podlagi dovoljenja, ki ga Komisija sprejme brez uporabe postopka iz člena 37(2) ali (3) te uredbe, lahko države članice kmetom dodelijo nacionalna plačila za nadomestilo izgub, ki so jim nastale zaradi kontaminacije njihovih kmetijskih proizvodov z neodobrenimi proizvodi ali snovmi, zaradi česar navedenih proizvodov ne morejo tržiti kot organske, pod pogojem, da so kmeti sprejeli vse ustrezne ukrepe za preprečitev tveganja za takšno kontaminacijo. Poleg tega države članice lahko za delno ali celotno nadomestilo za takšne izgube uporabijo instrumente skupne kmetijske politike.

Poglavje IV

Označevanje

Člen 21

Uporaba izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo

1.           V tej uredbi se šteje, da je proizvod označen z izrazi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, če so pri označevanju, v reklamnem gradivu ali poslovnih dokumentih takšen proizvod, njegove sestavine ali posamična krmila opisani z izrazi, iz katerih lahko kupec sklepa, da so proizvod, njegove sestavine ali posamična krmila pridobljeni v skladu s pravili iz te uredbe. Zlasti se lahko izrazi iz Priloge IV, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice, kot sta „bio“ in „eko“, posamično ali skupaj uporabljajo po vsej Uniji v katerem koli jeziku iz Priloge IV za označevanje in oglaševanje proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve te uredbe.

2.           V zvezi s proizvodi iz člena 2(1) se izrazi iz odstavka 1 tega člena ne uporabljajo nikjer v Uniji in v nobenem jeziku iz Priloge IV za označevanje in oglaševanje proizvoda ter za poslovne dokumente proizvoda, ki ne izpolnjuje zahtev, določenih s to uredbo.

Poleg tega se ne uporabljajo izrazi, vključno z izrazi, ki se uporabljajo v blagovnih znamkah, ali prakse, ki se uporabljajo za označevanje ali oglaševanje, ki bi lahko zavedli potrošnika ali uporabnika zaradi napeljevanja na domnevo, da proizvod ali njegova sestavina izpolnjuje zahteve te uredbe.

3.           Pri predelani hrani se lahko izrazi iz odstavka 1 uporabijo:

(a) pri prodajnih opisih, če

(i)      je predelana hrana skladna s pravili pridelave iz dela IV Priloge II;

(ii)     vsaj 95 % teže proizvoda predstavljajo sestavine ekološkega kmetijskega izvora;

(b) le na seznamu sestavin, če proizvod vsebuje manj kakor 95 % sestavin ekološkega kmetijskega izvora in če so navedene sestavine, skladne s pravili pridelave iz te uredbe.

Na seznamu iz točke (b) prvega pododstavka je navedeno, katere sestavine so ekološke. Sklic na ekološko pridelavo se lahko navede le v zvezi z ekološkimi sestavinami. Na seznamu sestavin je naveden tudi skupni odstotek ekoloških sestavin glede na skupno količino sestavin kmetijskega izvora.

Izrazi iz prvega odstavka in navedba odstotkov iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka so enake barve in velikosti ter so napisani z enakim slogom pisave kot druge navedbe na seznamu sestavin.

4.           Za zagotavljanje jasnosti za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s prilagoditvijo seznama izrazov iz Priloge IV, ob upoštevanju razvoja jezika v državah članicah, ter v zvezi z določitvijo posebnih zahtev glede označevanja in sestave, ki veljajo za krmo in njene sestavine.

Člen 22

Obvezne navedbe

1.           Če se uporabijo izrazi iz člena 21(1):

(a) se na označbi navede tudi šifra nadzornega organa ali izvajalca nadzora, pristojnega za nadzor nad izvajalcem dejavnosti, ki je izvedel zadnjo fazo pridelave ali priprave;

(b) se v zvezi s predpakirano hrano iz točke (e) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 na embalaži navede tudi logotip ekološke pridelave Evropske unije iz člena 23.

2.           Če se uporabi logotip ekološke pridelave Evropske unije, se v istem vidnem polju kot logotip navede tudi kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, v eni od naslednjih oblik, kot je ustrezno:

(a) „kmetijstvo EU“, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v Uniji;

(b) „kmetijstvo izven EU“, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v tretjih državah;

(c) „kmetijstvo EU/izven EU“, če je bil del surovin kmetijskega izvora pridelan v Uniji, del pa v tretji državi.

Kadar je primerno, se lahko izraz „kmetijstvo“ nadomesti z izrazom „ribogojstvo“.

Navedba „EU“ ali „izven EU“ se lahko nadomesti ali dopolni z imenom države, če so bile vse surovine kmetijskega izvora, iz katerih je sestavljen proizvod, pridelane v navedeni državi.

Glede navedbe „EU“ ali „izven EU“ se lahko majhne količine po teži sestavin zanemarijo, če skupna količina zanemarljivih sestavin ne presega 5 % skupne količine po teži surovin kmetijskega izvora.

Navedba „EU“ ali „izven EU“ po barvi, velikosti in slogu pisave ni vidnejša od imena živila.

3.           Navedbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena in člena 23(3) so označene na vidnem mestu tako, da so dobro vidne, čitljive in neizbrisne.

4.           Za zagotavljanje jasnosti za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z določanjem dodatnih pravil označevanja in uporabe označb iz točke (a) odstavka 1 in odstavka 2 tega člena ter iz člena 23(3).

5.           Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s:

(a) posebnimi in praktičnimi podrobnostmi glede predstavitve, sestave in velikosti označb iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2 tega člena ter iz člena 23(3);

(b) dodelitvijo šifer nadzornim organom in izvajalcem nadzora;

(c) navedbo kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, v skladu z odstavkom 2 tega člena in člena 232(3).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Člen 23

Logotip ekološke proizvodnje Evropske unije

1.           Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko uporabi pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

2.           Logotip ekološke pridelave Evropske unije je uradno potrdilo v skladu s členoma 85 in 90 Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem nadzoru].

3.           Uporaba logotipa ekološke pridelave Evropske unije je pri proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, neobvezna. Če se navedeni logotip uporabi na označbi, se poleg njega navede navedba iz člena 22(2).

4.           Logotip ekološke pridelave Evropske unije je enak vzorcu iz Priloge V in upošteva pravila iz navedene priloge.

5.           Nacionalni in zasebni logotipi se lahko uporabijo pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

6.           Za zagotavljanje jasnosti za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo logotip ekološke pridelave Evropske unije in z njim povezana pravila iz Priloge V.

Poglavje V

Ekološko potrjevanje

Člen 24

Sistem ekološkega potrjevanja

1.           Izvajalci dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti, ki pridelujejo, pripravljajo ali skladiščijo ekološke proizvode, uvažajo take proizvode iz tretjih držav ali izvažajo take proizvode v tretje države ali ki take proizvode dajejo na trg, pred dajanjem proizvodov na trg kot ekoloških ali pred svoje dejavnosti priglasijo pristojnim organom države članice, v kateri opravljajo dejavnost.

2.           Če izvajalci dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti svoje dejavnosti oddajo v podizvajanje tretji osebi, izvajalci dejavnosti, skupine izvajalcev dejavnosti in tretja oseba, ki so ji bile dejavnosti dane v podizvajanje, izpolnjujejo določbe odstavka 1.

3.           Izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti vodijo evidence o različnih dejavnostih, ki jih opravljajo, v skladu s to uredbo.

4.           Pristojni organi vodijo posodobljen seznam z imeni in naslovi izvajalcev dejavnosti in skupin izvajalcev dejavnosti, ki so priglasili svoje dejavnosti v skladu z odstavkom 1, ter objavijo navedeni seznam skupaj z informacijami v zvezi s potrdilom o ekološki pridelavi iz člena 25(1). Pristojni organi upoštevajo zahteve o varstvu osebnih podatkov iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES[50].

5.           Države članice zagotovijo objavo pristojbin, ki jih lahko zaračunajo pristojni organi, nadzorni organi ali izvajalci nadzora v skladu s členom 76 Uredbe (EU) št. XX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru).

6.           Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z zahtevami za vodenje evidenc, zahtevami za objavo seznama iz odstavka 4 tega člena, zahtevami in postopki, ki se uporabljajo za objavo pristojbin iz odstavka 5 tega člena, ter nadzorom nad uporabo pristojbin, ki ga izvajajo pristojni organi.

7.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobnosti in specifikacije v zvezi z vsebino, obliko in načinom obveščanja iz odstavka 1 ter obliko objave pristojbin iz odstavka 5. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Člen 25

Potrdilo o ekološki pridelavi

1.           Izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti, ki so svojo dejavnost priglasili v skladu s členom 24(1) in izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, so upravičeni do potrdila o ekološki pridelavi. Potrdilo o ekološki pridelavi, po možnosti izdano v elektronski obliki, omogoča vsaj opredelitev izvajalca dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti, vrsto ali serijo proizvodov, ki jih potrdilo zajema, in obdobje veljavnosti.

2.           Potrdilo o ekološki pridelavi je uradno potrdilo v smislu členov 85 in 86 Uredbe (EU) št. XX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru).

3.           Izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti niso upravičeni do potrdila o ekološki pridelavi s strani različnih nadzornih organov ali izvajalcev nadzora za isto skupino proizvodov, niti v primeru, če so ti izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti dejavni v različnih fazah pridelave, priprave in distribucije.

4.           Člani skupine izvajalcev dejavnosti niso upravičeni do individualnega potrdila o ekološki pridelavi za dejavnosti, ki jih zajema potrjevanje skupine.

5.           Izvajalci dejavnosti sistematično preverjajo potrdila o ekološki pridelavi izvajalcev dejavnosti, ki so njihovi dobavitelji.

6.           Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z merili za opredeljevanje skupine proizvodov iz odstavka 3.

Člen 26

Skupina izvajalcev

1.           Vsaka skupina izvajalcev dejavnosti vzpostavi sistem notranjega nadzora. Navedeni sistem je sestavljen iz dokumentiranih nadzornih dejavnosti in postopkov, v skladu s katerimi sta opredeljena oseba ali organ odgovorna za preverjanje skladnosti vsakega člana skupine s to uredbo.

2.           Pomanjkljivosti v vzpostavitvi ali delovanju sistema notranjega nadzora iz odstavka 1, zlasti v zvezi z neuspešnim odkrivanjem ali obravnavo neskladnosti posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti, ki vpliva na neoporečnost ekološkega proizvoda, lahko privedejo do odvzema potrdila o ekološki pridelavi, ki ga ima skupina.

3.           Za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega delovanja potrjevanja skupine izvajalcev dejavnosti se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z odgovornostmi posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti, sestavo in velikostjo skupine izvajalcev dejavnosti, kategorijami proizvodov, ki jih prideluje skupina izvajalcev dejavnosti, pogoji za udeležbo v skupini ter vzpostavitvijo in delovanjem sistema skupine za notranji nadzor, vključno z obsegom, vsebino in pogostostjo nadzora.

4.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi z izmenjavo informacij med skupino izvajalcev dejavnosti in pristojnim organom ali organi, nadzornimi organi ali izvajalci nadzora ter državami članicami in Komisijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Poglavje VI

Trgovina s tretjimi državami

Člen 27

Izvoz ekoloških proizvodov

1.           Proizvod se lahko izvozi iz Unije kot ekološki proizvod in je lahko opremljen z logotipom ekološke pridelave Evropske unije, če izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

Proizvod, namenjen za izvoz kot ekološki proizvod v tretjo državo, ki je priznana v skladu s členom 31, se lahko v navedeno tretjo državo izvozi, če izpolnjuje njene zahteve v zvezi z dajanjem ekoloških proizvodov v promet na njenem trgu.

2.           Za preprečevanje nastanka neenakih pogojev za izvajalce pri izvozu v tretje države se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s posebnimi pogoji za izvoz ekoloških proizvodov v tretjo državo, ki je priznana v skladu s členom 31.

3.           Za zagotavljanje poštene konkurence med izvajalci se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z dokumenti za carinske organe v tretjih državah, zlasti v zvezi z izvoznim spričevalom za ekološke proizvode, ki je po možnosti izdan v elektronski obliki in zagotavlja, da izvoženi ekološki proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

Člen 28

Uvoz ekoloških proizvodov

1.           Proizvod se lahko za dajanje v promet v Uniji kot ekološki proizvod uvozi iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) proizvod je ekološki proizvod, kot je navedeno v členu 2(1);

(b) proizvod:

(i)      je skladen s poglavji II, III in IV, vsi izvajalci dejavnosti, vključno z izvozniki v zadevni tretji državi, pa so podvrženi nadzoru s strani nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 29; ali

(ii)     prihaja iz tretje države, ki je priznana v skladu s:

– členom 30 ali

– členom 31;

(c) izvajalci dejavnosti v tretjih državah lahko za zagotavljanje sledljivosti ekološkega proizvoda uvoznikom ali nacionalnim organom kadar koli zagotovijo informacije, ki omogočajo identifikacijo izvajalca, ki je izvedel zadnjo fazo.

2.           Za zagotavljanje sledljivosti uvoženih proizvodov, namenjenih dajanju v promet v Uniji kot ekološki proizvodi, se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z dokumenti, po možnosti izdanimi v elektronski obliki, ki so nujni za namene uvoza.

3.           Upoštevanje pogojev in ukrepov za uvoz ekoloških proizvodov v Unijo se ugotovi na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(1) Uredbe (EU) št. XX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru). Pogostost fizičnih pregledov iz člena 47(3) navedene uredbe je odvisna od tveganja za neskladnost s to uredbo.

Člen 29

Priznavanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora

1.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte o priznavanju ali odvzemu priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora, ki izpolnjujejo merila iz delegiranega akta, sprejetega v skladu z odstavkom 7, in ki so pristojni za izvajanje nadzora v tretjih državah, ter o sestavljanju seznama navedenih nadzornih organov in izvajalcev nadzora. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

2.           Izvajalci nadzora so akreditirani po ustreznem harmoniziranem standardu za „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve“, katerega sklic je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

3.           Akreditacijo iz odstavka 2 lahko izda le:

(a) nacionalni akreditacijski organ v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[51]; ali

(b) akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju pod okriljem Mednarodnega akreditacijskega foruma.

4.           Pri proučevanju zahtevkov za priznanje Komisija pozove nadzorni organ ali izvajalca nadzora, da predloži vse potrebne informacije.

Priznani izvajalci nadzora ali nadzorni organi zagotovijo potrdilo, ki ga izda akreditacijski organ, oziroma ocenjevalno poročilo, ki ga izda pristojni organ, in, če je ustrezno, poročila o rednem ocenjevanju na kraju samem, nadzoru in večletni ponovni oceni svojih dejavnosti.

5.           Komisija na podlagi informacij iz odstavka 4 zagotovi ustrezen nadzor priznanih nadzornih organov in izvajalcev nadzora z rednimi pregledi njihovih priznanj. Za namene navedenega nadzora lahko Komisija od akreditacijskih organov ali po potrebi pristojnih organov zahteva dodatne informacije.

6.           Narava nadzora se določi na podlagi ocene tveganja za neskladnost.

7.           Za zagotavljanje preglednosti postopkov priznavanja in nadzora se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z merili, ki se uporabljajo za priznavanje ali odvzem priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz odstavka 1, ter v zvezi z izvajanjem nadzora s strani Komisije, vključno s preverjanjem na kraju samem.

8.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zagotavljanje uporabe ukrepov v zvezi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih v okviru priznanja iz tega člena. Takšni ukrepi lahko zlasti vključujejo preverjanje neoporečnosti ekoloških proizvodov pred dajanjem proizvodov v promet v Uniji in, če je primerno, začasen odvzem odobritve dajanja takih proizvodov v promet kot ekoloških v Uniji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

9.           Iz ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z varstvom pred nepoštenimi praksami ali praksami, ki niso združljive z načeli in pravili ekološke pridelave, v zvezi z zaščito zaupanja potrošnikov ali v zvezi z varstvom poštene konkurence med izvajalci dejavnosti Komisija v skladu s postopkom iz člena 37(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, in sicer v zvezi s sprejetjem ukrepov iz odstavka 8 tega člena ali odločitvijo o odvzemu priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz odstavka 1 tega člena.

Člen 30

Enakovrednost v okviru trgovinskega sporazuma

Priznana tretja država iz prve alinee člena 28(1)(b)(ii) je tretja država, ki jo je Unija v okviru trgovinskega sporazuma priznala kot državo s sistemom pridelave, ki izpolnjuje enake cilje in načela z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven zagotavljanja skladnosti kot pravila Unije.

Člen 31

Enakovrednost v okviru Uredbe (ES) št. 834/2007

1.           Priznana tretja država iz druge alinee člena 28(1)(b)(ii) je tretja država, ki je bila priznana za namen enakovrednosti v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno z državami, priznanimi na podlagi prehodnega ukrepa iz člena 40.

Priznanje tretje države iz prvega pododstavka preneha veljati [vstavi se datum, ki ustreza 5 letom po datumu začetka veljavnosti Uredbe].

2.           Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi ustrezen nadzor nad priznanimi tretjimi državami z rednimi pregledi njihovih priznanj, in sicer na podlagi letnih poročil, ki jih tretje države iz odstavka 1 vsako leto do 31. marca pošljejo Komisiji ter v katerih poročajo o izvajanju in uveljavljanju nadzornih ukrepov, ki so jih vzpostavile. Narava nadzora se določi na podlagi ocene tveganja za neskladnost.

3.           Izvajalci nadzora, ki izvajajo nadzor v tretjih državah iz odstavka 1, so akreditirani po ustreznem harmoniziranem standardu za „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve“, katerega sklic je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Če akreditacije ne dodeli nacionalni akreditacijski organ v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, jo lahko dodeli le akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju pod vodstvom Mednarodnega akreditacijskega foruma.

4.           Komisija z izvedbenimi akti sestavi seznam tretjih držav iz odstavka 1, ki ga lahko z izvedbenimi akti tudi spremeni. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

5.           Za zagotavljanje vodenja seznama tretjih držav iz odstavka 4 se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z informacijami, ki jih morajo posredovati zadevne tretje države in ki jih Komisija potrebuje za nadzor nad njihovimi priznanji, in v zvezi z njenim izvajanjem nadzora, vključno s preverjanji na kraju samem.

6.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zagotavljanje uporabe ukrepov v zvezi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, navedenih v tem členu. Takšni ukrepi lahko zlasti vključujejo preverjanje neoporečnosti ekoloških proizvodov pred dajanjem proizvodov v promet v Uniji in, če je primerno, začasen odvzem odobritve dajanja takih proizvodov v promet kot ekoloških v Uniji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

POGLAVJE VII

Splošne določbe

Oddelek 1

Prost pretok ekoloških proizvodov

Člen 32

Neobstoj možnosti prepovedi in omejitve trženja ekoloških proizvodov

1.           Pristojni organi, nadzorni organi in izvajalci nadzora ne smejo prepovedati ali omejiti trženja ekoloških proizvodov, ki jih nadzira drug pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec nadzora iz druge države članice, zaradi postopka pridelave, označevanja ali predstavitve teh proizvodov, če ti proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Zlasti se ne smejo izvajati uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, razen tistih iz Uredbe (EU) št. XXX/XXX (uredba o uradnem nadzoru), prav tako pa se ne smejo zaračunavati pristojbine za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, razen tistih iz člena 76 navedene uredbe.

2.           Za zagotavljanje nemotenega delovanja enotnega trga in trgovine med državami članicami se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki določajo pravila v zvezi s prostim pretokom ekoloških proizvodov za namene odstavka 1 tega člena.

Oddelek 2

Informacije in poročanje

Člen 33

Informacije v zvezi z ekološkim sektorjem in trgovino

1.           Države članice Komisiji vsako leto posredujejo informacije, potrebne za izvajanje in spremljanje uporabe te uredbe.

2.           Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s sistemom, ki se uporablja za posredovanje informacij iz odstavka 1, podrobnostmi teh informacij in datumom, do katerega je te informacije treba posredovati. Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Člen 34

Informacije v zvezi s pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora

1.           Države članice vodijo redno posodobljen seznam, ki vsebuje:

(a) imena in naslove pristojnih organov;

(b) imena in naslove nadzornih organov in izvajalcev nadzora ter njihove šifre.

Države članice javno objavijo seznam iz točke (b) prvega pododstavka.

2.           Komisija na spletu vsako leto objavi seznam nadzornih organov in izvajalcev nadzora iz točke (b) odstavka 1.

Člen 35

Poročilo

Komisija do 31. decembra 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o razpoložljivosti ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in živali za namene razmnoževanja.

Poglavje VIII

Postopkovne, prehodne in končne določbe

Oddelek 1

Postopkovne določbe

Člen 36

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.           Prenos pooblastila iz [……….] lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4.           Delegirani akt, sprejet v skladu s […..], začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o navedenem aktu ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 37

Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga odbor, imenovan „odbor za ekološko pridelavo“. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Oddelek 2

Razveljavitev, spremembe ter prehodne in končne določbe

Člen 38

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 834/2007 se razveljavi.

Vendar se Uredba (ES) št. 834/2007 uporablja še naprej za namene zaključka preverjanja zahtevkov tretjih držav, ki so še v postopku obravnave, kot je določeno v členu 42 te uredbe.

Člen 39

Prehodni ukrepi v zvezi s preusmeritvijo na ekološko kmetovanje

Za zagotavljanje nemotenega prehoda s starega na novi pravni okvir se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s pravili o odstopanju od člena 8(3) glede obdobij preusmeritve za kmete, ki s preusmeritvijo začnejo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 40

Prehodne določbe v zvezi z izvorom rastlinskega razmnoževalnega materiala, živali za namene razmnoževanja in mladic za ribogojstvo

Za zagotavljanje nemotenega prehoda s pravil o ekološkem izvoru rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 12(1)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, o živalih za namene razmnoževanja iz člena 14(1)(a)(ii) navedene uredbe in o mladicah za ribogojstvo iz člena 15(1)(a)(ii) navedene uredbe ter izjem od pravil pridelave, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 834/2007, na nova pravila pridelave za rastline in rastlinske proizvode ter morskih alg in živali iz ribogojstva iz člena 10(1) ter pravila za živinorejo iz člena 11(1) te uredbe se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki določajo izjeme, če so izjeme nujne za zagotovitev dostopa do rastlinskega razmnoževalnega materiala, živih živali za namene razmnoževanja in mladic za ribogojstvo, ki jih je mogoče uporabiti v ekološki pridelavi oziroma vzreji. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, prenehajo veljati 31. decembra 2021.

Člen 41

Prehodni ukrepi v zvezi z nadzornimi organi in izvajalci nadzora, priznanimi na podlagi člena 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007

1.           Priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora, dodeljeno na podlagi člena 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, preneha veljati najpozneje [31. decembra 2018].

2.           Komisija z izvedbenim aktom sestavi seznam nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih na podlagi člena 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, ki ga lahko z izvedbenimi akti tudi spremeni. Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

3.           Za zagotavljanje vodenja seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora iz odstavka 2 se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z informacijami, ki jih morajo navedeni nadzorni organi in izvajalci nadzora posredovati ter ki jih Komisija potrebuje za nadzor nad njihovimi priznanji, ter v zvezi z njenim izvajanjem nadzora, vključno s preverjanji na kraju samem.

Člen 42

Prehodni ukrepi v zvezi z zahtevki iz tretjih držav, predloženimi v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007

1.           Komisija zaključi preverjanje zahtevkov iz tretjih držav, predloženih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, ki so v času začetka veljavnosti te uredbe še v postopku obravnave. Za preverjanje takih zahtevkov se uporablja Uredba (ES) št. 834/2007.

2.           Za pospešitev zaključka preverjanja zahtevkov iz odstavka 1 se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s postopkovnimi pravili, potrebnimi za preverjanje, vključno z informacijami, ki jih morajo posredovati tretje države.

Člen 43

Prehodni ukrepi za zaloge ekoloških proizvodov, pridelanih v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007

Proizvodi, pridelani v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 in dani v promet pred 1. julijem 2017, se lahko tržijo tudi po tem datumu do izčrpanja zalog.

Člen 44

Spremembe Uredbe (EU) št. […][o uradnem nadzoru]

Uredba (EU) št. XXX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru) se spremeni:

1.           V členu 2 se točki 38 in 39 nadomestita z naslednjim:

„38. ,pooblaščeni organ‘ pomeni tretjo osebo, na katero so pristojni organi prenesli posamezne naloge uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti;

39. ,nadzorni organ za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov‘ pomeni javnoupravno organizacijo države članice, na katero so pristojni organi delno ali v celoti prenesli svoje pristojnosti v zvezi z uporabo zakonodaje Unije na področju iz člena 1(2)(j), po potrebi vključno z ustreznim organom tretje države ali ustreznim organom, ki deluje v tretji državi;“.

2.           Člen 3 se spremeni:

(a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pristojni organi, ki so odgovorni za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (j) člena 1(2), lahko prenesejo naloge uradnega nadzora ali druge uradne dejavnosti na enega ali več nadzornih organov za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov. V takih primerih vsem dodelijo šifre.“;

(b)     v odstavku 4 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) nadzorni organi za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov iz odstavka 3;“.

3.           Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z ekološkimi proizvodi ter zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi

1. V zvezi s pravili iz točke (j) člena 1(2) pristojni organi:

(a) v primeru neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov v kateri koli fazi pridelave, priprave in distribucije ter pri izvozu, zlasti zaradi uporabe prepovedanih ali neodobrenih snovi in postopkov ali mešanja z neekološkimi proizvodi, zagotovijo, da pri označevanju in oglaševanju celotne serije ali zadevne proizvodne serije ni sklicevanja na ekološko pridelavo;

(b) v primeru ponavljajoče se ali neprekinjene neskladnosti zagotovijo, da za zadevne izvajalce dejavnosti ali skupino izvajalcev dejavnosti, kot so opredeljeni v točkah (6) in (7) člena 3 Uredbe (EU) št. [ekološka pridelava] Evropskega parlamenta in Sveta*, poleg ukrepov iz točke (a) tega odstavka velja tudi prepoved trženja proizvodov, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, ter da se jim potrdilo o ekološki pridelavi začasno ali trajno odvzame, kot je ustrezno.

2. Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, s katerimi se preverja skladnost s pravili iz točk (j) in (k) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih.

3. V zvezi s pravili iz točke (j) člena 1(2) delegirani akti iz odstavka 2 tega člena določajo pravila o:

(a) posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih od 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36, ter poleg členov 25, 26, 28, 29, 30 in 32 v zvezi z odobritvijo pooblaščenih organov in nadzorom nad njimi ter členov od 85 do 90 v zvezi z uradnim potrjevanjem;

(b) dodatnih zahtevah poleg zahtev iz člena 8(1) za oceno tveganja ter za določitev pogostosti uradnega nadzora in po potrebi vzorčenja ob upoštevanju tveganja za nastanek neskladnosti;

(c) pogostosti uradnega nadzora nad izvajalci dejavnosti ter primerih, ko in kako se določeni takšni izvajalci dejavnosti izvzamejo iz določenega uradnega nadzora;

(d) dodatnih metodah in tehnikah uradnega nadzora poleg metod in tehnik iz člena 13 in člena 33(1) do (5) ter posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se zagotavlja sledljivost ekoloških proizvodov v vseh fazah pridelave, priprave in distribucije ter skladnost s pravili iz točke (j) člena 1(2);

(e) dejavnostih in ukrepih poleg dejavnosti in ukrepov iz člena 134(2) in (3) v primeru suma neskladnosti, merilih poleg meril iz drugega pododstavka člena 135(1) ter merilih in ukrepih poleg meril in ukrepov iz člena 135(2) in odstavka 1 tega člena v primeru neskladnosti;

(f) dodatnih zahtevah poleg zahtev iz točke (f) člena 4(1) v zvezi z objekti in opremo, potrebnimi za izvajanje uradnega nadzora, ter posebnih in dodatnih pogojih in obveznostih poleg pogojev in obveznosti iz členov 25, 26, 28, 29 in 30 do 32 za prenos nalog uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti na pooblaščene organe;

(g) dodatnih obveznostih glede poročanja poleg obveznosti iz členov 12, 28 in 31 za pristojne organe, nadzorne organe in pooblaščene organe, odgovorne za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(h) posebnih merilih in pogojih za sprožitev in delovanje mehanizmov upravne podpore iz naslova IV, vključno z izmenjavo informacij v zvezi s primeri neskladnosti ali verjetnostjo neskladnosti med pristojnimi organi, nadzornimi organi in pooblaščenimi organi.

4. V zvezi s pravili iz točke (k) člena 1(2) delegirani akti iz odstavka 3 tega člena določajo pravila o:

(a) dodatnih zahtevah, metodah in tehnikah poleg zahtev, metod in tehnik iz členov 11 in 13 za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s specifikacijami proizvodov in zahtevami za označevanje;

(b) dodatnih metodah in tehnikah poleg metod in tehnik iz člena 13 za izvajanje uradnega nadzora, namenjenega zagotavljanju sledljivosti proizvodov, za katere se uporabljajo pravila iz točke (k) člena 1(2), v vseh fazah pridelave, priprave in distribucije ter zagotavljanju skladnosti z navedenimi pravili;

(c) posebnih dodatnih merilih in posebni dodatni vsebini poleg meril in vsebine iz člena 108 za pripravo ustreznih delov večletnega nacionalnega načrta za nadzor iz člena 107(1) ter o posebni dodatni vsebini poročila iz člena 112;

(d) posebnih merilih in pogojih za sprožitev mehanizmov upravne podpore iz naslova IV;

(e) posebnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti poleg ukrepov iz člena 135(2) v primeru neskladnosti in resne ali ponavljajoče se neskladnosti.

5. Delegirani akti iz odstavkov 3 in 4 po potrebi odstopajo od določb te uredbe iz navedenih odstavkov.

* UL L …, str. …“

4.           V členu 128 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), razen točk (d), (e), (g), (h) in (j) člena 1(2), lahko Komisija z izvedbenimi akti prizna, da so ukrepi, ki se uporabljajo v tretji državi ali regijah tretje države, enakovredni zahtevam navedenih pravil, in sicer na podlagi:

(a) temeljite proučitve informacij in podatkov, ki jih je tretja država zagotovila v skladu s členom 124(1);

(b) kadar je to ustrezno, zadovoljivega rezultata nadzora, opravljenega v skladu s členom 119(1);

Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).“

5.           V členu 141 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Komisiji pomaga stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Pri ukrepih, ki spadajo na področje iz člena 1(2)(j) te uredbe, Komisiji pomaga odbor za ekološko pridelavo, ustanovljen s členom 37(1) Uredbe (EU) št. [ekološka pridelava].“

Člen 45

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2017[52].

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik […]                                                                […]

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1     Naslov predloga/pobude

              1.2     Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3     Vrsta predloga/pobude

              1.4     Cilji

              1.5     Utemeljitev predloga/pobude

              1.6     Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7     Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1     Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2     Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3     Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1     Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2     Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1  Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2  Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3  Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4  Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5  Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3     Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 834/2007

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[53]

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[54].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

X Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlog se osredotoča na to, kako pravila ekološke pridelave prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog politike strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, zlasti k doseganju konkurenčnega gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah, spodbujanju gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki bi zagotovilo socialno in ozemeljsko kohezijo, ter podpiranju prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, v katerem se viri izkoriščajo gospodarno. Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilji predloga so:

– odstraniti ovire za razvoj ekološke pridelave v Uniji;

– zagotoviti pošteno konkurenco za kmete in nosilce dejavnosti ter izboljšati delovanje notranjega trga;

– ohraniti ali izboljšati zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode.

Predlog v skladu s skupnim okvirom spremljanja in vrednotenja (CMEF) za skupno kmetijsko politiko (SKP)[55] za obdobje 2014–2020 prispeva k splošnim ciljem: „trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepanje na področju podnebnih sprememb“ z zagotavljanjem javnih dobrin (predvsem okoljskih) ter s prizadevanjem za „ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje“ in „trajnostno proizvodnjo hrane“ z „izpolnjevanjem pričakovanj potrošnikov“ in „izboljšanjem konkurenčnosti kmetijskega sektorja in udeležbo pri povečanju njegove vrednosti v prehranski verigi“, v okviru prvega stebra SKP.

Poleg tega predlog prispeva k splošnemu cilju „trajnostnega upravljanja naravnih virov in ukrepanja na področju podnebnih sprememb“ z obnovo, ohranjanjem in izboljševanjem ekosistemov (četrta prednostna naloga) v okviru stebra II SKP.

Predlog je povezan z ukrepi, podprtimi v okviru stebra I (neposredna plačila in tržni ukrepi) in stebra II SKP.

Zadevna dejavnost v strukturi ABB: 05 04 Razvoj podeželja (ter 05 02 Intervencije na kmetijskih trgih in 05 03 Neposredna pomoč).

1.4.2.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pozitivne tržne napovedi zaradi večjega zaupanja potrošnikov naj bi po pričakovanjih podprle cene ekoloških proizvodov in privabile nove akterje.

Odprava izjem od pravil naj bi po pričakovanjih prispevala k razvoju organskih surovin, predvsem semen.

Zaradi jasnejših in enostavnejših pravil pridelave bo ta sektor privlačnejši.

Konkurenca bo bistveno bolj poštena zaradi večje harmonizacije, enostavnejših in jasnejših pravil ter premika od enakovrednosti do skladnosti za priznavanje izvajalcev nadzora v tretjih državah.

Zaupanje potrošnikov se bo zaradi harmoniziranih pravil pridelave povečalo, ob upoštevanju razvijajočih se družbenih pomislekov (dobrobit živali, sistem ravnanja z okoljem za predelovalce in trgovce).

Pristop, ki temelji na analizi tveganja, naj bi po pričakovanjih izboljšal uspešnost in učinkovitost nadzora ter skupaj z zanesljivejšim režimom uvoza prispeval k preprečevanju goljufij.

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Glavna kazalnika rezultatov v skupnem okviru spremljanja in vrednotenja sta:

– delež ekoloških zemljišč od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi;

– delež živali iz ekološke živinoreje v skupnem številu živine.

Glavna kazalnika realizacije sta:

– površina ekoloških zemljišč (v preusmeritvi in v celoti preusmerjenih);

– število potrjenih nosilcev dejavnosti v ekološkem sektorju.

V okviru te uredbe se bodo spremljali tudi naslednji dodatni kazalniki:

– živina (število ekološko vzrejenih živali in proizvodov živalskega izvora);

– pridelava in predelava pridelkov (število izvajalcev dejavnosti in vrednost/obseg pridelave po vrsti gospodarske dejavnosti);

– število uporabljenih izjem in število odpravljenih izjem;

– poznavanje logotipa ekološke pridelave Unije (raziskava Eurobarometra) in zaupanje vanj.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Splošni cilj zakonodajnega okvira, tj. trajnostni razvoj ekološke pridelave, trenutno ni povsem izpolnjen. To vodi k izgubljenim priložnostim za kmete in izvajalce dejavnosti v Uniji (v zadnjih desetih letih se je površina ekoloških zemljišč v Uniji zgolj podvojila, medtem ko se je trg povečal za štirikrat), nevarnosti omejevanja širjenja trga ekoloških proizvodov ter nevarnosti omejevanja okoljskih koristi, povezanih z ekološko pridelavo.

Glavni vzroki so: zakonodajne in nezakonodajne ovire za razvoj ekološke pridelave v Uniji; tveganje izgube zaupanja potrošnikov, predvsem zaradi velikega števila izjem, ki znižujejo pomen pravil ekološke pridelave, in zaradi primerov goljufij, do katerih je prišlo zaradi pomanjkljivosti v nadzornem sistemu in režimu uvoza; nepoštena konkurenca med izvajalci dejavnosti v Uniji in izvajalci v tretjih državah; ter težave pri oblikovanju in izvajanju predpisov, predvsem težave v delovanju notranjega trga zaradi vrzeli v zakonodaji in različnih pristopov pri izvajanju.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Sedanji predlog je posodobitev obstoječe sheme kakovosti iz skupne kmetijske politike.

Pridelava kmetijskih proizvodov in živil ter trgovanje z njimi na notranjem trgu in zagotavljanje delovanja notranjega trga so zadeve v pristojnosti Unije. To pristojnost si Unija deli z državami članicami.

Shema Unije je učinkovitejša od 28 različnih shem ter omogoča trdnejšo in doslednejšo trgovinsko politiko do svetovnih trgovinskih partnerjev, predvsem z okrepitvijo pogajalske moči Unije.

Logotip ekološke pridelave Evropske unije bi moral zajemati proizvode, skladne s skupnimi pravili, ki se uporabljajo v vsej Uniji.

Področja, na katerih je potrebna dodatna harmonizacija, vključujejo: izjeme od pravil in ukrepe za ohranjanje neoporečnosti ekološke pridelave, vključno s skupnim pristopom k obravnavi prisotnosti ostankov neodobrenih snovi v ekoloških proizvodih.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Zunanja ocena zakonodaje Unije o ekološkem kmetovanju je bila zaključena leta 2013[56]. Zlasti je bila v tej oceni analizirana ustreznost pravil pridelave ter pravil o nadzoru, uvozu in označevanju ekoloških proizvodov. V oceni je bilo ugotovljeno, da je večina pravil iz zakonodajnega okvira za ekološko pridelavo na splošno ustreznih za doseganje splošnih ciljev okvira. Prav tako pa je bilo v oceni opredeljenih več pomanjkljivosti in predlaganih več priporočil za izboljšave. Ta priporočila so bila v tem predlogu ustrezno upoštevana.

Evropsko računsko sodišče je revidiralo učinkovitost sistema nadzora, ki ureja pridelavo, predelavo, distribucijo in uvoz ekoloških proizvodov, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007. Rezultati, objavljeni v Posebnem poročilu Računskega sodišča št. 9/2012, navajajo vrsto slabosti in vključujejo priporočila za izboljšave, ki so bila upoštevana v tem predlogu.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlog je skladen z novo SKP, npr. z novo uredbo o neposrednih plačilih[57], v skladu s katero imajo ekološka kmetijska gospodarstva koristi od novih „zelenih plačil“, z novo uredbo o razvoju podeželja[58], ki določa posebne ukrepe v korist ekološkemu kmetovanju, ter z novo skupno ribiško politiko.

Predlog je skladen tudi s predlogom za novo uredbo o uradnem nadzoru na področju hrane in krme ter z načeli pametne pravne ureditve.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM]LLLL,

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[59]

Neposredno upravljanje – Komisija:

– X z lastnimi službami, vključno s svojimi zaposlenimi v delegacijah Unije,

– ¨  prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

– ¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– ¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– ¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– ¨ subjektom javnega prava,

– ¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Države članice Komisiji vsako leto predložijo informacije, potrebne za izvajanje in spremljanje uporabe te uredbe. Države članice Komisiji predložijo tudi letne informacije o nadzoru, izvedenem za zagotavljanje skladnosti z zahtevami o ekološki pridelavi, v okviru večletnih nacionalnih načrtov nadzora in letnih poročil iz uredbe o uradnem nadzoru.

Tretje države, priznane kot enakovredne, ter izvajalci nadzora ali nadzorni organi, priznani kot skladni za uvoz ekoloških proizvodov v Unijo, Komisiji predložijo letna poročila z informacijami, potrebnimi za izvajanje zahtev iz te uredbe.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Splošna tveganja v zvezi s pravili iz predloga, ki jih je mogoče opredeliti, se nanašajo na učinkovitost predloga in ne na odhodke EU, saj gre za razmeroma nepomembne zadevne zneske:

Harmonizirana pravila pridelave, ki odpravljajo izjeme, lahko na začetku nekaterim izvajalcem dejavnosti povzročajo težave in jih odvrnejo od sprejetja ekološke sheme.

Prehodno obdobje za prehod s sistema enakovrednosti na sistem skladnosti v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov v Unijo morda enakih konkurenčnih pogojev ne zagotavlja v celoti.

Nadomestitev letnih fizičnih pregledov vseh izvajalcev ne glede na njihov profil tveganja s pristopom k nadzoru, ki v celoti temelji na analizi tveganja, lahko nekateri deležniki in/ali nadzorni organi ali izvajalci nadzora v državah članicah označijo kot neprimerno.

S pomanjkljivostmi pri izvrševanju so lahko povezana tudi druga tveganja: predvsem izvajanje s strani pristojnih organov in nadzornih organov ali izvajalcev nadzora v državah članicah in tretjih državah ter izvajanje nadzora s strani Komisije.

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno z rezultati revizij, prispevki deležnikov v okviru ocene učinka ter priporočili iz zunanjih študij in zunanjih ocen, so bile ustrezno upoštevane pri oblikovanju predloga, da bi se ta tveganja zmanjšala. Posebna pozornost je bila namenjena zmanjševanju tveganja, povezanega z možnimi pomanjkljivostmi pri izvrševanju, in sicer s prizadevanji za jasnejša pravila, ki jih je lažje upravljati in nadzorovati.

2.2.2.     Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Odhodke, povezane s tem predlogom, upravlja Komisija v okviru neposrednega upravljanja, v skladu z načeli iz člena 32 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije – finančna uredba.

Kot zahteva finančna uredba, je generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja vzpostavil organizacijsko strukturo in postopke notranjega nadzora, primerne za doseganje ciljev politike in nadzora, v skladu s standardi notranje kontrole, ki jih je sprejela Komisija, in ob upoštevanju tveganj, povezanih z okoljem, v katerem politika deluje.

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Odhodki, povezani s tem predlogom, ne bodo privedli do povečanja stopnje napake za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), saj vključuje razmeroma nepomembne zneske.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uredbo Sveta (ES) št. 2988/95 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti ter naslovom IV finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije.

Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije. Urad OLAF je pooblaščen za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem v zvezi z gospodarskimi subjekti, ki jih tako financiranje neposredno ali posredno zadeva, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996, da se ugotovi, ali je bila storjena goljufija. Sklepi, sporazumi in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja Uredbe, dajejo Komisiji, tudi uradu OLAF, in Računskemu sodišču izrecno pravico do izvajanja takih revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcij.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […]poimenovanje………………………………………...……….] || dif./nedif. ([60]) || držav Efte[61] || držav kandidatk[62] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

2 || 05 04 60 02 Operativna tehnična pomoč || Dif. || /NE || /NE || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR

Razdelek večletnega finančnega okvira || 2 || Trajnostna rast: naravni viri

GD: AGRI || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || ||

05 04 60 02 Operativna tehnična pomoč * || obveznosti || (1) || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710

plačila || (2) || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[63] || || || || || || ||

|| || (3) || || || || || || ||

Odobritve ** za GD AGRI SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710

plačila || =2+2a +3 || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710

* Sedaj nadzor uvoza ekoloških proizvodov poteka prek TRACES, ki se delno financira iz te proračunske vrstice, predlog pa naj ne bi povečal potreb za ta ukrep. Poleg že obstoječega orodja za uvoz Uredba predvideva, da za vse ekološke proizvode, dane v promet v EU, velja elektronsko potrjevanje, zaradi česar je treba elektronsko potrjevanje za uvoz razširiti, da se zajamejo proizvodi v Uniji. V strukturi Traces bo treba razviti informacijsko orodje v ocenjeni višini 500 000 EUR za elektronsko potrjevanje notranjih ekoloških proizvodov iz člena 23 predloga Komisije, da se zagotovi njegovo delovanje od 1. januarja 2016. Vzdrževanje orodja je ocenjeno na 110 000 EUR letno.

* Harmonizacija podatkovne zbirke organskih semen je predvidena v členu 10 predloga: za zagotavljanje te ločene podatkovne zbirke semen se iz te proračunske vrstice financira tehnična pomoč Unije v ocenjeni višini 300 000 EUR, in sicer zunaj TRACES. Stroški vzdrževanja naj bi prvo leto po razvoju znašali 120 000 EUR, vsako naslednje leto pa 60 000 EUR.

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710

plačila || (5) || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710

plačila || =5+ 6 || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710

** Informacijsko orodje bo financirano s tehnično pomočjo za Komisijo v skladu s členom 58(2) Uredbe (EU) št. XXX/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005. Ti zneski so že predvideni v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || Upravni odhodki

v mio. EUR

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

GD: AGRI ||

Ÿ Človeški viri || - || - || - || - || - || - || -

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474

GD AGRI SKUPAJ || odobritve || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474

v mio. EUR

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,927 || 0,357 || 0,225 || 0,225 || 0,225 || 0,225 || 2,184

plačila || 0,927 || 0,357 || 0,225 || 0,225 || 0,225 || 0,225 || 2,184

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR

Cilji in realizacije || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE ||

vrsta[64] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški

POSAMEZNI CILJ[65] || Zagotoviti pogoje za trajnostno upravljanje naravnih virov, ki podpira prehod v nizkoogljično gospodarstvo, v katerem se viri izkoriščajo gospodarno ||

realizacija || površina za ekološko kmetovanje (število hektarjev) || || || || || || || || || || || || ||

realizacija || površina v preusmeritvi (število hektarjev) || || || || || || || || || || || || ||

realizacija || število potrjenih izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju || || || || || || || || || || || || ||

realizacija || število potrjenih ekoloških pridelovalcev || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– x   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || ||

Človeški viri || - || - || - || - || - || - || -

Drugi upravni odhodki || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[66] večletnega finančnega okvira || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474

SKUPAJ || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474

Potrebe po odobritvah za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– X  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 18 || 18 || 18 || 18 || 18 || 18

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || ||

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3

XX 01 02 02 (PU, LU, MSD, ZU in NNS na delegacijah) || || || || || ||

XX 01 04 yy || – na sedežu || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || ||

SKUPAJ (*) || 21 || 21 || 21 || 21 || 21 || 21

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Razvoj politik Izvajanje politik Načrtovanje, programiranje, spremljanje in nadzor Odnosi z državami članicami in deležniki Pogajanja s tretjimi državami in zastopanje Komisije v odnosu s tretjimi državami Odnosi z drugimi institucijami in organi Unije

Zunanji sodelavci || Pomoč pri izvajanju in spremljanju politik ter stikih z državami članicami in deležniki

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju.

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– X  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨  za lastna sredstva,

– ¨  za razne prihodke.

[1]               Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

[2]               COM(2012) 212 final z dne 11. maja 2012: Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.

[3]               8906/13 AGRILEG 56 – Ekološka pridelava: uporaba regulativnega okvira in razvoj sektorja.

[4]               Sporočilo Komisije o ustreznosti predpisov EU z dne 12. decembra 2012 – COM(2012) 746.

[5]               Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

[6]               Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608); Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671); Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487); Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

[7]               Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003, 1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009, 1069/2009 in 1107/2009, uredb (EU) št. 1151/2012 in [….]/2013 [za Urad za publikacije: vstaviti številko Uredbe o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] ter direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES in 2009/128/ES (uredba o uradnem nadzoru), COM(2013) 265 final z dne 6. maja 2013.

[8]               Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

[9]               UL C , , str. .

[10]             UL C , , str. .

[11]             COM(2009) 234 final.

[12]             Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

[13]             Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

[14]             Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

[15]             Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

[16]             COM(2011) 244 final, „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“.

[17]             SWD(2013) 155 final, „Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala“ (Green Infrastructure (GI) – Enhancing Europe's Natural Capital).

[18]             COM(2006) 231 final, „Tematska strategija za varstvo tal“.

[19]             Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

[20]             Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

[21]             Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

[22]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

[23]             Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).

[24]             Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

[25]             COM(2010) 2020 final.

[26]             Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

[27]             Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

[28]             Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

[29]             COM(2013) 229 z dne 29. aprila 2013.

[30]             Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 250, 18.9.2008, str. 1).

[31]             Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).

[32]             Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

[33]             Uredba (EU) št. XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003, 1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009, 1069/2009 in 1107/2009, uredb (EU) št. 1151/2012 in [….]/2013 [za Urad za publikacije: vstaviti številko Uredbe o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] ter direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES in 2009/128/ES (uredba o uradnem nadzoru) (UL L …).

[34]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[35]             Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

[36]             [polni naslov] (UL L, …).

[37]             [polni naslov] (UL L, …).

[38]             Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

[39]             Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

[40]             Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

[41]             Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

[42]             Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1).

[43]             Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

[44]             Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

[45]             Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).

[46]             Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L 354, 31.12.2008, str. 7).

[47]             Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).

[48]             Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).

[49]             Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).

[50]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

[51]             Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

[52]             Najmanj šest mesecev po začetku veljavnosti.

[53]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[54]             Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[55]             Člen 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike.

[56]             Sanders, J (ur.) 2013: Ocena zakonodaje EU o ekološkem kmetovanju (Evaluation of the EU legislation on organic farming), Thünen Institute of Farm Economics http://ec.europa.eu/agriculture/evaluation/market-and-income-reports/organic-farming-2013_en.htm.

[57]             Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009.

[58]             Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005.

[59]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[60]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[61]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[62]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[63]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[64]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

[65]             V skladu s skupnim okvirom spremljanja in vrednotenja za SKP bo skupni okvir spremljanja in vrednotenja vzpostavljen od leta 2014 naprej, tako da bodo preglednice kazalnikov ustrezno dokončane pozneje.

[66]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

PRILOGA I

DRUGI PROIZVODI IZ ČLENA 2(1)

– kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma,

– pivo,

– čaj maté,

– ekstrakti, esence in koncentrati kave, čaja in čaja maté ter pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, čaja in čaja maté; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter ekstrakti, esence in koncentrati teh proizvodov,

– sadni nektarji,

– kakavova masa, maslo, maščoba, olje in kakav v prahu; čokolada in druga živila s kakavom,

– sladkorni proizvodi,

– izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki,

– juhe,

– omake,

– kuhani obroki,

– sladoled,

– aromatizirani jogurti, jogurti z dodanim sadjem, oreški ali kakavom,

– morska sol,

– naravne gume in smole,

– cvetni prah,

– čebelji vosek,

– eterična olja,

– žgane pijače pod pogojem, da je etilni alkohol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih pijač, izključno kmetijskega izvora.

PRILOGA II

POSEBNA PRAVILA PRIDELAVE IZ POGLAVJA III

Del I: Pravila pridelave rastlin

Poleg pravil pridelave, navedenih v členih 7 do 10, se za ekološko pridelavo rastlin uporabljajo pravila iz tega dela.

1. Splošne zahteve

1.1. Hidroponska pridelava, ki je metoda gojenja rastlin tako, da so njihove korenine samo v raztopini iz hranilnih snovi ali v inertnem mediju, ki se mu doda hranilna raztopina, je prepovedana.

1.2. Vse uporabljene tehnike pridelave rastlin preprečujejo ali zmanjšujejo onesnaženje okolja.

1.3. Preusmeritev

1.3.1. Da lahko rastline in proizvodi rastlinskega izvora veljajo za ekološke, je bilo treba na zemljiščih v obdobju preusmeritve najmanj dve leti pred setvijo ali, v primeru travišča ali trajnih krmnih rastlin, vsaj dve leti, preden se začnejo uporabljati kot ekološko pridelana krma, ali v primeru trajnih kultur, ki niso travišče, vsaj tri leta pred prvo žetvijo ekoloških izdelkov uporabljati pravila, določena v tej uredbi.

1.3.2. Pristojni organ se lahko v primerih, ko je bilo zemljišče kontaminirano s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, odloči podaljšati obdobje preusmeritve iz točke 1.3.1.

1.3.3. V primeru obdelave s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, pristojni organ zahteva novo obdobje preusmeritve v skladu s točko 1.3.1.

Navedeno obdobje se lahko skrajša v naslednjih dveh primerih:

(a) obdelava s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru obveznih ukrepov, ki jih za zatiranje škodljivcev ali plevela, vključno s karantenskimi organizmi ali invazivnimi vrstami, uvede pristojni organ države članice;

(b) obdelava s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru znanstvenih preskusov, ki jih odobri pristojni organ države članice.

1.3.4. V primerih iz točk 1.3.2. in 1.3.3. se obdobje preusmeritve določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

(a) proces razgradnje zadevnega proizvoda zagotovi, da ostane ob koncu obdobja preusmeritve v tleh oziroma v rastlini, če gre za rastline trajnice, zanemarljiva raven ostankov;

(b) letina po obdelavi se ne sme prodati s sklicevanjem na ekološko pridelavo.

1.3.5. Za posebna pravila za preusmeritev zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo, bi moralo veljati:

1.3.5.1. pravila za preusmeritev se uporabljajo za celotno površino enote, na kateri se prideluje krma za živali;

1.3.5.2. ne glede na točko 1.3.5.1 se lahko obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste živali skrajša na eno leto.

1.4. Izvor rastlin, vključno z rastlinskim razmnoževalnim materialom

1.4.1. Za pridelavo rastlin in rastlinskih proizvodov se uporablja samo ekološko pridelan rastlinski razmnoževalni material. V ta namen sta se rastlina, namenjena za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, in, kjer je primerno, izvorna rastlina vsaj eno generacijo oziroma v primeru trajnic vsaj eno generacijo v dveh rastnih sezonah pridelovali v skladu s to uredbo.

1.4.2. Uporaba rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ni ekološko pridelan

Rastlinski razmnoževalni material, ki ni ekološko pridelan, se lahko uporablja le, če je iz proizvodne enote, ki je v fazi preusmeritve na ekološko pridelavo, ali če je upravičen za uporabo v znanosti, testiranju majhnega obsega v poljskih poskusih ali za namen ohranjanja genskih virov in se s tem strinja pristojni organ države članice.

1.5. Upravljanje tal in gnojenje

1.5.1. V ekološki pridelavi rastlin se uporabljajo postopki obdelovanja zemlje in gojenja rastlin, ki ohranjajo ali povečujejo vsebnost organskih snovi v tleh, povečujejo stabilnost in biotsko raznovrstnost tal ter preprečujejo zbitost in erozijo tal.

1.5.2. Rodovitnost in biološka aktivnost tal se ohranjata in povečujeta z večletnim kolobarjenjem, vključno s stročnicami in drugimi podorinami, in uporabo živinskih gnojil ali organskih materialov, obeh po možnosti kompostiranih, iz ekološke pridelave.

1.5.3. Kadar potreb rastlin po hranilih ni mogoče zadovoljiti z ukrepi, predvidenimi v točkah 1.5.1 in 1.5.2, se lahko pri ekološki pridelavi uporabljajo le gnojila in dodatki za izboljšanje tal v skladu s členom 19, in sicer samo v potrebnem obsegu.

1.5.4. Skupna količina živinskih gnojil v smislu Direktive Sveta 91/676/EGS[1], ki se uporabi na kmetijskem gospodarstvu, ne presega 170 kg dušika na leto/hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta zgornja meja se uporablja samo za hlevski gnoj, posušeni hlevski gnoj in dehidrirani gnoj perutnine, kompostirane živalske iztrebke vključno z gnojem perutnine, kompostirani hlevski gnoj in tekoče živalske iztrebke.

1.5.5. Ekološka kmetijska gospodarstva lahko za razporeditev odvečnega gnoja iz ekološke pridelave podpišejo pisne pogodbe o sodelovanju, vendar le z drugimi kmetijskimi gospodarstvi in podjetji, ki ravnajo v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Najvišja zgornja meja iz točke 1.5.4 se izračuna na podlagi vseh enot za ekološko pridelavo, ki sodelujejo na ta način.

1.5.6. Za izboljšanje splošnega stanja tal ali dostopnosti hranilnih snovi v tleh ali pridelkih se lahko uporabljajo pripravki iz mikroorganizmov.

1.5.7. Za aktiviranje komposta se lahko uporabijo ustrezni pripravki na podlagi rastlin ali mikroorganizmov.

1.5.8. Mineralnih dušikovih gnojil ni dovoljeno uporabljati.

1.6. Zatiranje škodljivih organizmov in plevela

1.6.1. Preprečevanje škode zaradi škodljivih organizmov in plevela temelji predvsem na zaščiti s pomočjo:

– naravnih sovražnikov,

– izbire vrst, sort in heterogenih snovi,

– kolobarjenja,

– tehnik gojenja, kot je biofumigacija in

– toplotne obdelave, kot sta solarizacija tal in plitva obdelava tal s paro (do globine največ 10 cm).

1.6.2. Kadar rastlin ni mogoče primerno zaščititi pred škodljivci z ukrepi iz točke 1.6.1 ali če se ugotovi, da je kulturna rastlina ogrožena, se lahko uporabljajo samo proizvodi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, in sicer samo v potrebnem obsegu.

1.6.3. Pasti ali razpršilniki proizvodov, razen feromonov, preprečujejo prodiranje snovi v okolje in stik snovi z gojenimi pridelki. Po uporabi se pasti poberejo in varno odstranijo.

1.7. Proizvodi za čiščenje in razkuževanje

Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le tista sredstva za čiščenje in razkuževanje pri pridelavi rastlin, ki so odobrena za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19.

2. Zahteve za posebne rastline ali rastlinske proizvode

2.1. Pravila za pridelavo gob

Za pridelavo gob se lahko uporabljajo substrati, če so sestavljeni samo iz naslednjih sestavin:

(a) hlevskega gnoja in živalskih iztrebkov:

(i)      iz kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo po pravilih ekološke pridelave; ali

(ii)     iz točke 1.5.3, vendar le, če proizvoda iz točke (i) ni na voljo, ter pod pogojem, da ta hlevski gnoj in živalski iztrebki ne presegajo 25 % skupne mase vseh sestavin substrata pred kompostiranjem, razen pokrovnega materiala in dodane vode;

(b) proizvodov kmetijskega izvora, razen tistih, ki so zajeti v točki (a), iz kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo po pravilih ekološke pridelave;

(c) šote, ki ni kemično obdelana;

(d) lesa, ki po sečnji ni obdelan s kemičnimi sredstvi;

(e) mineralnih proizvodov iz točke 1.5.3, vode in zemlje.

2.2. Pravila glede nabiranja divjih rastlin

Nabiranje divjih rastlin in njihovih delov, ki rastejo naravno v naravnih okoljih, gozdovih in na kmetijskih območjih, se šteje za ekološko pridelavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) ta območja vsaj tri leta pred nabiranjem niso bila obdelana z nobenimi drugimi proizvodi kot tistimi, ki so odobrena za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19;

(b) nabiranje ne vpliva na stabilnost naravnega habitata ali na ohranjanje vrste na območju nabiranja.

Del II: Pravila za živinorejo

Poleg pravil pridelave iz členov 7, 8, 9 in 11 se za živinorejo uporabljajo pravila iz tega dela.

1. Splošne zahteve

1.1. Kjer živinorejec ne upravlja kmetijskega zemljišča in ni sklenil pisnega sporazuma z drugim kmetom, je živinoreja brez uporabe kmetijskega zemljišča prepovedana.

1.2. Preusmeritev

1.2.1. Obdobje preusmeritve se začne šele, ko kmet svojo dejavnost prijavi pristojnim organom in ko za njegovo kmetijsko gospodarstvo začne veljati nadzorni sistem v skladu s to uredbo.

1.2.2. Obdobja preusmeritve, specifična za vrsto vzreje živali, so določena v točki 2.

1.2.3. Živali in proizvodi živalskega izvora, pridelani v obdobju preusmeritve, se ne tržijo kot ekološki proizvodi.

1.2.4. Živali in proizvodi živalskega izvora na koncu obdobja preusmeritve veljajo za ekološke proizvode, če preusmeritev zajema celotno proizvodno enoto, vključno z živino, pašniki ali drugimi zemljišči, ki se uporabljajo za krmo živali.

1.3. Izvor živali

1.3.1. Živali ekološke reje se skotijo in odraščajo na ekoloških kmetijskih gospodarstvih.

1.3.2. Živali, ki bivajo na kmetijskem gospodarstvu na začetku obdobja preusmeritve, in proizvodi iz njih se lahko štejejo za ekološke po preteku ustreznega obdobja preusmeritve iz točke 2.

1.3.3. V zvezi z razmnoževanjem živali:

(a) za razmnoževanje se uporabljajo naravni postopki, vendar je dovoljena umetna osemenitev;

(b) razmnoževanje se ne sme sprožiti s terapijo s hormoni ali podobnimi snovmi, razen v obliki veterinarskega terapevtskega zdravljenja v posameznih primerih;

(c) druge oblike umetnega razmnoževanja, kot sta kloniranje in prenos zarodka, se ne uporabljajo;

(d) izbira ras je ustrezna in prispeva k preprečevanju morebitnega trpljenja živali in njihovega pohabljanja.

1.3.4. Pri izbiri ras ali linij se upošteva sposobnost živali za prilagoditev lokalnim razmeram brez poslabšanja njihove dobrobiti, vitalnosti in odpornosti proti boleznim. Rase in linije živali se izberejo tudi v izogib specifičnim boleznim ali zdravstvenim težavam, povezanim z nekaterimi rasami ali linijami, ki se uporabljajo v intenzivni prireji, npr. sindrom stresa pri prašičih, sindrom PSE (pale-soft-exudative) ali vodenost mesa (bledo-mehko-vodeno meso), nenadna smrt, spontani splav in zapleteni porodi s carskim rezom. Prednost imajo avtohtone rase in linije.

1.3.5. Za namene razmnoževanja je dovoljeno na kmetijsko gospodarstvo privesti živali, ki niso bile ekološko vzrejene, kadar rasam grozi prenehanje reje, kakor je opredeljeno v Prilogi IV Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006[2], in v tem primeru za živali teh ras ni nujno, da so samice, ki še niso kotile.

1.4. Prehranjevanje

1.4.1. Splošne zahteve glede prehranjevanja

V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) krma za živino se pridobiva zlasti na kmetijskem gospodarstvu, kjer živali bivajo, ali z drugih ekoloških kmetijskih gospodarstev iz iste regije;

(b) živina se krmi z ekološko krmo, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja. Pri živinoreji omejeno krmljenje ni dovoljeno;

(c) živino je prepovedano rediti ali krmiti v razmerah, ki lahko povzročijo anemijo;

(d) postopki pitanja so taki, da jih je v kateri koli fazi prireje mogoče vrniti na začetno stanje. Prisilno pitanje je prepovedano;

(e) živina, razen čebel, ima stalen dostop do paše ali voluminozne krme;

(f) pospeševalci rasti in sintetične aminokisline se ne uporabljajo;

(g) živali, ki še sesajo, se po možnosti vsaj določeno minimalno obdobje hranijo z materinim mlekom;

(h) posamična krmila rudninskega izvora, krmni dodatki, nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in predelovalni pripomočki se uporabljajo le, če so bili v skladu s členom 19 odobreni za uporabo v ekološki pridelavi.

1.4.2. Paša na skupnih površinah in sezonski premik čred

1.4.2.1. Ekološko rejene živali se lahko pasejo na skupni površini pod pogojem, da:

(a) je skupna površina v celoti upravljana v skladu s to uredbo;

(b) vse neekološko rejene živali, ki uporabljajo zadevno zemljišče, izvirajo iz sistema vzreje, ki je ekvivalenten enemu od tistih, ki so navedeni v členu 28 in členu 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013[3];

(c) za nobene proizvode živalskega izvora, pridobljene iz ekološko vzrejenih živali, ki uporabljajo to zemljišče, ne velja, da so iz ekološke pridelave, razen v primeru, da se lahko ustrezno dokaže, da so te živali pravilno ločene od neekološko rejenih živali.

1.4.2.2. V obdobju sezonskih premikov se živali, ko se selijo z enega na drug pašnik, lahko pasejo na neekoloških zemljiščih. Vnos neekološke krme v obliki trave in drugih rastlin, namenjenih za pašo živali, se dovoli za največ 35 dni, kar vključuje pot selitve in vrnitve.

1.4.3. Krma iz obdobja preusmeritve

1.4.3.1. V obdobju preusmeritve na kmetijskih gospodarstvih lahko do 15 % skupne povprečne količine krme za živino izvira s paše ali je pridobljene s trajnih pašnikov ali zemljišč s trajnimi krmnimi rastlinami ali beljakovinskimi pridelki, posejanimi v okviru ekološkega upravljanja v prvem letu preusmeritve, če so te površine del domačega kmetijskega gospodarstva. Krma, pridobljena iz zemljišč v prvem letu preusmeritve, se ne sme uporabljati za pridelavo predelane krme. Če se uporablja krma iz obdobja preusmeritve in krma, pridobljena iz zemljišč v prvem letu preusmeritve, skupni delež takšne krme ne sme presegati največjega možnega deleža iz točke 1.4.3.2.

1.4.3.2. Na ekoloških kmetijskih gospodarstvih lahko v povprečju do 20 % količine krme vsebuje krmo iz obdobja preusmeritve, torej krmo iz drugega leta preusmeritve. Na kmetijskih gospodarstvih v obdobju preusmeritve, če krmo iz obdobja preusmeritve pridelujejo v enoti domačega kmetijskega gospodarstva, se ta odstotek lahko poveča na 100 %.

1.4.3.3. Številke iz točk 1.4.3.1 in 1.4.3.2 se izračunavajo letno kot odstotek suhe snovi v krmi rastlinskega izvora.

1.4.4. Uporaba določenih posamičnih krmil in snovi v krmi

Samo ekološka posamična krmila živalskega izvora, pa tudi posamična krmila in krmni dodatki, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, se lahko uporabljajo pri predelavi ekološke krme in za krmljenje ekološko gojenih živali.

1.5. Varovanje zdravja

1.5.1. Preprečevanje bolezni

1.5.1.1. Preprečevanje bolezni temelji na izbiri ras in linij, živinorejski upravljavski praksi, visoko kakovostni krmi in telesni aktivnosti, ustrezni gostoti živali in primernih higienskih razmerah za bivanje.

1.5.1.2. Uporaba imunoloških zdravil za uporabo v veterinarski medicini je dovoljena.

1.5.1.3. Prepovedana je uporaba kemično sintetiziranih alopatskih veterinarskih zdravil ali antibiotikov za preventivno zdravljenje.

1.5.1.4. Prepovedana je uporaba snovi za pospeševanje rasti ali prireje (vključno z antibiotiki, kokcidiostatiki in drugimi umetnimi pripomočki za spodbujanje rasti) ter uporaba hormonov ali podobnih snovi za kontrolo razmnoževanja ali za druge namene (na primer za indukcijo ali sinhronizacijo estrusa).

1.5.1.5. Kadar živina izvira iz neekoloških enot, se glede na lokalne razmere uporabljajo posebni ukrepi, kakor so presejalni testi ali karantena.

1.5.1.6. Pri čiščenju in razkuževanju se v zgradbah in obratih za živino uporabljajo le tista sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so bila v skladu s členom 19 odobrena za uporabo v ekološki pridelavi.

1.5.1.7. Zgradbe, ograde, oprema in pripomočki so primerno očiščeni in razkuženi, da se preprečita navzkrižno okuženje ter razvoj organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebki, urin in nezaužita ali raztresena/razlita hrana se odstranjujejo tako pogosto, da se kar najbolj zmanjša smrad ter odvrnejo mrčes ali glodavci. Sredstva za zatiranje glodavcev (ki se uporabljajo samo v pasteh) in proizvodi, ki so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, se lahko uporabljajo za odstranjevanje mrčesa in drugih škodljivcev v zgradbah in drugih objektih, kjer se zadržuje živina.

1.5.2. Veterinarsko zdravljenje

1.5.2.1. Če živali kljub preventivnim ukrepom za zagotavljanje zdravstvenega varstva živali zbolijo ali se poškodujejo, se takoj začnejo zdraviti.

1.5.2.2. Bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali; po potrebi in pod strogimi pogoji ter na odgovornost veterinarja je dovoljeno uporabiti kemično sintetizirane alopatske proizvode za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih proizvodov neprimerna. Opredelijo pa se zlasti omejitve glede sklopa zdravljenja in karence.

1.5.2.3. Posamična krmila rudninskega izvora in hranilni dodatki za krmo, ki so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, ter fitoterapevtski in homeopatski izdelki imajo prednost pred kemično sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili, vključno z antibiotiki, pod pogojem, da njihov terapevtski učinek deluje pri izbrani vrsti živali in pri bolezenskem stanju, ki mu je zdravljenje namenjeno.

1.5.2.4. Z izjemo cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev in vseh obveznih programov za zatiranje bolezni se v primerih, ko žival ali skupina živali v 12 mesecih prejme več kot tri sklope zdravljenja s kemično-sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili, vključno z antibiotiki, ali več kot eno vrsto zdravljenja, če je njihov reproduktivni življenjski ciklus krajši od enega leta, zadevne živali ali iz njih pridobljeni proizvodi ne prodajajo kot ekološki proizvodi in se te živali vključijo v obdobja preusmeritve, določena v točkah 1.2 in 2.

1.5.2.5. Obdobje karence med zadnjim odmerkom alopatskega veterinarskega zdravila, ki ga je žival prejela v normalnih pogojih uporabe, in pridelavo ekološko predelanih živil iz teh živali mora biti dvakrat tako dolgo, kot je določeno obdobje karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES oziroma 48 ur v primerih, ko to obdobje ni določeno.

1.5.2.6. Dovoljeno je zdravljenje na podlagi zakonodaje Unije zaradi varovanja zdravja ljudi in živali.

1.6. Pogoji namestitve in gojitvene prakse

1.6.1. Izolacija, ogrevanje in prezračevanje zgradbe zagotavljajo, da se kroženje zraka, raven prahu, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracija plinov vzdržujejo v mejah, ki zagotavljajo dobro počutje živali. Zgradba omogoča ¸dobro naravno prezračevanje in dostop dnevne svetlobe.

1.6.2. Na območjih, kjer podnebne razmere živalim dopuščajo bivanje na prostem, uhlevitev živine ni obvezna. Živina ima stalen dostop do površin na prostem, po možnosti do pašnika, kadar vremenski pogoji in stanje tal to dovoljujejo, razen če se na podlagi zakonodaje Unije uvedejo omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali. Živali imajo dostop do pokritih prostorov ali senčnih površin za zaščito pred slabimi vremenskimi razmerami.

1.6.3. Gostota živali v zgradbah omogoča udobje in dobro počutje živali ter izpolnjuje njihove specifične potrebe glede na vrsto, kar je zlasti odvisno od vrste, rase in starosti živali. Upošteva tudi vedenjske potrebe živali, ki so odvisne zlasti od velikosti skupine in spola živali. Gostota je taka, da živalim zagotavlja dobrobit, tako da jim nudi dovolj prostora, na katerem lahko stojijo v naravnem položaju, se gibljejo, uležejo, obračajo in se negujejo, se postavijo v vse naravne lege ter izvajajo vse naravne gibe, kot so pretegovanje in prhutanje s perutmi.

1.6.4. Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za različne vrste in kategorije živali se določijo v točkah 2.1.4, 2.2.4, 2.3.4 in 2.4.5.

1.6.5. Površine na prostem so lahko delno pokrite. Verande se ne štejejo za površine na prostem.

1.6.6. Skupna gostota živali ne sme presegati mejne vrednosti 170 kg ekološkega dušika na leto in hektar kmetijskih zemljišč v uporabi.

1.6.7. Za določitev ustrezne gostote živali iz točke 1.6.6 pristojni organi držav članic določijo število živine, ki ustreza mejni vrednosti iz točke 1.6.6, pri čemer se upoštevajo številke, določene v vsaki od posebnih zahtev vzreje živali.

1.7. Dobrobit živali

1.7.1. Vse osebe, ki sodelujejo pri skrbi za živali, imajo potrebno osnovno znanje in so ustrezno usposobljene v zvezi z zdravstvenimi potrebami in dobrobitjo živali.

1.7.2. Živinorejska praksa, vključno z gostoto živali in pogoji bivanja, zagotavlja, da so zadovoljene razvojne, fiziološke in etološke potrebe živali.

1.7.3. Živina ima stalen dostop do površin na prostem, po možnosti do pašnika, kadar vremenski pogoji in stanje tal to dovoljujejo, razen če se na podlagi zakonodaje Unije uvedejo omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali.

1.7.4. Število živine se omeji, da ne prihaja do prekomerne popasenosti, teptanja tal, erozije ali onesnaženja, ki bi ga povzročile živali ali do katerega bi prišlo zaradi trosenja gnojevke.

1.7.5. Kjer se uporabljata člen 8(5) in točka 1.4.2.2 iz tega dela, so ekološko vzrejene živali ločene od druge živine.

1.7.6. Privezovanje ali osamitev živine je prepovedana, z izjemo posameznih živali za določeno obdobje, kadar je to upravičeno zaradi veterinarskih razlogov. Pristojni organi lahko dovolijo, da se govedo v manjših kmetijskih gospodarstvih privezuje, če ga ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali, pod pogojem, da ima med pašo dostop do pašnikov in vsaj dvakrat tedensko dostop do površin na prostem, kadar paša ni mogoča.

1.7.7. Prevoz živine je čim krajši.

1.7.8. Čim bolj se zmanjša vsako trpinčenje živali v celotnem življenju živali, tudi ob zakolu.

1.7.9. Pohabljanje živali je prepovedano.

1.7.10. Vsakršno trpljenje živali se zmanjša na najmanjšo možno mero tako, da take posege opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali in z uporabo ustreznih anestetikov in/ali analgetikov.

1.7.11. Fizična kastracija je dovoljena zaradi ohranjanja kakovosti proizvodov in tradicionalnih postopkov pridelave, toda samo ob uporabi ustreznih anestetikov ali analgetikov in tako, da posege opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali.

1.7.12. Natovarjanje in raztovarjanje živali se izvaja brez uporabe kakršne koli električne stimulacije za priganjanje živali. Prepovedana je uporaba kakršnih koli alopatskih pomirjeval pred in med prevozom.

2. Zahteve za posamezne vrste živine

2.1. Vzreja goveda, ovc in koz

2.1.1. Preusmeritev

Da se govedo, ovce in koze ter proizvodi iz njih štejejo za ekološke, je treba pravila za pridelavo iz te uredbe uporabljati vsaj:

(a) 12 mesecev v primeru goveda za prirejo mesa, v vsakem primeru pa vsaj tri četrtine njihovega življenja;

(b) šest mesecev v primeru ovc in koz ter živali za prirejo mleka.

2.1.2. Prehranjevanje

V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) govedo, ovce in koze imajo dostop do paše, kadar koli razmere to dovoljujejo;

(b) ne glede na točko (a) imajo samci goveda, starejši od enega leta, dostop do paše ali površine za gibanje na prostem;

(c) kadar imajo govedo, ovce in koze dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske uhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost ureditve izpusta;

(d) vsaj 90 % krme za živali, razen v obdobju letnega sezonskega premika iz točke 1.4.2.2, izvira z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi iz iste regije;

(e) sistemi reje goveda, ovc in koz v najvišji možni meri temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta. Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih goveda, ovc in koz je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri živalih za prirejo mleka je dovoljeno znižanje na 50 % za največ tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije;

(f) prehrana goveda, ovc in koz, ki še sesajo, temelji zlasti na materinem mleku, in sicer najmanj tri mesece pri govedu ter 45 dni pri ovcah in kozah.

2.1.3. Posebni pogoji namestitve

V zvezi s pogoji namestitve se uporabljajo naslednja pravila:

(a) tla v namestitvenem prostoru za govedo, ovce in koze so gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine, kakor je določena v tabeli o najmanjši velikosti površin za govedo, ovce in koze v točki 2.1.4, je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz mreže ali rešetk;

(b) površina za ležanje/počitek je udobna in suha ter ustrezne velikosti. Tla na tej površini so polna in ne izdelana iz mreže. Prostor za počitek je suh in znatno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je v skladu s členom 19 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;

(c) ne glede na točko (a) prvega pododstavka člena 3(1) in drugega pododstavka člena 3(1) Direktive Sveta 2008/119/ES[4], je prepovedana namestitev telet v ločene bokse od starosti enega tedna naprej, z izjemo posameznih živali za določeno obdobje, kadar je to upravičeno zaradi veterinarskih razlogov.

2.1.4. Gostota živali

Pri številu goveda, ovc in koz na hektar se upoštevajo naslednje omejitve:

Vrsta ali kategorija živali || Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto

Pitovna teleta || 5

Drugo govedo, staro manj od enega leta || 5

Samci goveda, stari od enega leta do manj kot dve leti || 3,3

Samice goveda, stare od enega leta do manj kot dve leti || 3,3

Samci goveda, stari dve leti ali več || 2

Plemenske telice || 2,5

Pitovne telice || 2,5

Krave molznice || 2

Izločene krave molznice || 2

Ostale krave || 2,5

Koze || 13,3

Ovce || 13,3

Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za govedo, ovce in koze so:

|| Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) || Zunanja površina (za prosto gibanje, brez pašnikov)

|| najmanjša živa masa (kg) || m2/glavo || m2/glavo

Plemensko in pitovno govedo || do 100 || 1,5 || 1,1

do 200 || 2,5 || 1,9

do 350 || 4,0 || 3

nad 350 || 5 z najmanj 1 m2/100 kg || 3,7 z najmanj 0,75 m2/100 kg

Krave molznice || || 6 || 4,5

Plemenski biki || || 10 || 30

Ovce in koze || || 1,5 na ovco/kozo || 2,5

|| 0,35 na jagnje/kozliča || 2,5 z 0,5 na jagnje/kozliča

2.2. Vzreja enoprstih kopitarjev

2.2.1. Preusmeritev

Da se enoprsti kopitarji ter proizvodi iz njih štejejo za ekološke, je treba pravila za pridelavo iz te uredbe uporabljati vsaj:

(a) 12 mesecev za prirejo mesa, v vsakem primeru pa vsaj tri četrtine njihovega življenja;

(b) šest mesecev v primeru živali za prirejo mleka;

2.2.2. Prehranjevanje

V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) enoprsti kopitarji imajo dostop do paše, kadar koli razmere to dovoljujejo;

(b) kadar imajo enoprsti kopitarji dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske uhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost ureditve izpusta;

(c) vsaj 90 % krme za živali, razen v obdobju letnega sezonskega premika, kot je omenjeno v točki 1.4.2.2, izvira z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi iz iste regije;

(d) sistemi reje enoprstih kopitarjev v najvišji možni meri temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta. Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih enoprstih kopitarjev je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže;

(e) prehrana vseh enoprstih kopitarjev, ki še sesajo, temelji na materinem mleku, in sicer najmanj tri mesece.

2.2.3. Posebni pogoji namestitve

V zvezi s pogoji namestitve se uporabljajo naslednja pravila:

(a) tla v namestitvenem prostoru za enoprste kopitarje so gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine, kakor je določena v tabeli o najmanjši velikosti površin za enoprste kopitarje v točki 2.2.4, je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz mreže ali rešetk;

(b) površina za ležanje/počitek je udobna in suha ter ustrezne velikosti. Tla na tej površini so polna in ne izdelana iz mreže. Prostor za počitek je suh in znatno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je v skladu s členom 19 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal.

2.2.4. Gostota živali

Pri številu enoprstih kopitarjev na hektar se upoštevajo naslednje omejitve:

Vrsta ali kategorija živali || Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto

Enoprsti kopitarji, starejši od šest mesecev || 2

Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za enoprste kopitarje so:

|| Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) || Zunanja površina (za prosto gibanje, brez pašnikov)

|| najmanjša živa masa (kg) || m2/glavo || m2/glavo

Plemenski in pitovni enoprsti kopitarji || do 100 || 1,5 || 1,1

do 200 || 2,5 || 1,9

do 350 || 4,0 || 3

nad 350 || 5 z najmanj 1 m2/100 kg || 3,7 z najmanj 0,75 m2/100 kg

2.3. Vzreja prašičev

2.3.1. Preusmeritev

Da se prašiči in proizvodi iz njih štejejo za ekološke, je treba pravila za pridelavo iz te uredbe uporabljati vsaj šest mesecev.

2.3.2. Prehranjevanje

V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) vsaj 60 % krme za živali izvira z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi ali izvajalci dejavnosti, ki proizvajajo krmo, iz iste regije;

(b) prehrana vseh prašičev, ki še sesajo, temelji na materinem mleku, in sicer najmanj 40 dni;

(c) pri prašičih se dnevnim obrokom doda voluminozna krma, sveža ali posušena krma ali silaža.

2.3.3. Posebni pogoji namestitve

V zvezi s pogoji namestitve se uporabljajo naslednja pravila:

(a) tla v namestitvenem prostoru za prašiče so gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine, kakor je določena v tabeli o najmanjši velikosti površin za prašiče v točki 2.3.4, je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz mreže ali rešetk;

(b) površina za ležanje/počitek je udobna in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini pa so polna in ne izdelana iz mreže. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je v skladu s členom 19 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;

(c) svinje se gojijo v skupinah, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju sesanja;

(d) pujski niso na površinah brez nastilja ali v kletkah za pujske;

(e) površine za prosto gibanje prašičem dopuščajo iztrebljanje in ritje. Za ritje se lahko uporabijo različni substrati.

2.3.4. Gostota živali

Pri številu prašičev na hektar se upoštevajo naslednje omejitve:

Vrsta ali kategorija živali || Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto

Pujski || 74

Plemenske svinje || 6,5

Pitovni prašiči || 14

Drugi prašiči || 14

Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za prašiče so:

|| Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) || Zunanja površina (za prosto gibanje, brez pašnikov)

|| najmanjša živa masa (kg) || m2/glavo || m2/glavo

Oprasene svinje s pujski, starimi do 40 dni || || 7,5 na svinjo || 2,5

Pitovni prašiči || do 50 || 0,8 || 0,6

do 85 || 1,1 || 0,8

do 110 || 1,3 || 1

Pujski || stari več kot 40 dni in težki do 30 kg || 0,6 || 0,4

Plemenski prašiči || || 2,5 na samico || 1,9

|| 6 na samca Če se staje uporabljajo za naravni pripust: 10 m2/merjasca || 8,0

2.4. Vzreja perutnine

2.4.1. Preusmeritev

Da se perutnina in proizvodi iz nje štejejo za ekološke, je treba pravila za pridelavo iz te uredbe uporabljati vsaj:

(a) 10 tednov za perutnino za prirejo mesa, ki se uhlevi pred starostjo treh dni;

(b) šest tednov v primeru perutnine za prirejo jajc.

2.4.2. Izvor perutnine

Perutnina se redi, dokler ne doseže določene najnižje starosti, ali pa je počasi rastoče linije, ki jo določi pristojni organ. Če kmet ne redi počasi rastoče linije perutnine, je najnižja starost perutnine ob zakolu:

(a) 81 dni za piščance;

(b) 150 dni za kopune;

(c) 49 dni za pekinške race;

(d) 70 dni za samice muškatnih rac;

(e) 84 dni za samce muškatnih rac;

(f) 92 dni za race mlakarice;

(g) 94 dni za pegatke;

(h) 140 dni za purane in gosi za peko in

(i) 100 dni za pure.

2.4.3. Prehranjevanje

V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) vsaj 60 % krme za živali izvira z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi ali izvajalci dejavnosti, ki proizvajajo krmo, iz iste regije;

(b) dnevnim obrokom se doda voluminozna krma, sveža ali posušena krma ali silaža.

2.4.4. Posebni pogoji namestitve

V zvezi s pogoji namestitve se uporabljajo naslednja pravila:

(a) reja perutnine v kletkah ni dovoljena;

(b) vodna perutnina ima, kadar koli to dovoljujejo vremenske in higienske razmere, dostop do potoka, ribnika, jezera ali mlake, da so izpolnjene posebne potrebe, ki so značilne za posamezno vrsto, in zahteve za dobrobit živali; ko vremenske razmere tega ne dovoljujejo, ima dostop do vode, ki ji omogoča, da vanjo potopi glavo in si tako očisti perje;

(c) perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja. Površine na prostem za perutnino so v glavnem poraščene z rastlinjem, imajo objekte, v katere se živali lahko zatečejo, in živalim omogočajo lahek dostop do ustreznega števila napajalnikov;

(d) kjer se perutnina zaradi omejitev ali obveznosti na podlagi zakonodaje Unije zadržuje v prostorih, ima stalen dostop do zadostne količine voluminozne krme in primernega materiala, da so zadovoljene njene etološke potrebe;

(e) objekti za vso perutnino izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i)      vsaj ena tretjina talne površine je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz rešetk ali mreže, in prekrita z nastiljem, kakor je slama, žagovina, pesek ali šota;

(ii)     v objektu za nesnice je na voljo dovolj velik del površine tal za zbiranje perutninskega gnoja;

(iii)    perutnina ima svoje gredi, katerih velikost in število sta sorazmerna z velikostjo skupine in velikostjo perutnine, kakor je določeno v tabeli o najmanjši velikosti notranjih in zunanjih površin ter drugih značilnostih namestitve za vzrejo perutnine iz točke 2.4.5;

(iv)    zunanja ograda namestitve, vključno z morebitno verando, ima vhodne/izhodne odprtine, ki ustrezajo velikosti perutnine, te pa skupaj v dolžino merijo vsaj 4 m na 100 m2 površine nastanitve, ki je perutnini na voljo. Kjer je na voljo veranda, so na pregradi med namestitvijo in verando odprtine, te pa skupaj v dolžino merijo vsaj 2 m na 100 m2 površine nastanitve. Dostop do verande je omogočen neprekinjeno;

(v)     objekti za rejo perutnine so izdelani tako, da imajo vse ptice lahek dostop do površin na prostem, tj. največja razdalja od katere koli točke v objektu do najbližje odprtine ni večja od 15 m;

(vi)    večnivojski sistemi imajo največ tri nivoje uporabne površine, vključno z nivojem na tleh. Razdalja med nivoji ali vmesnimi površinami, kot so površine za gnezdenje, ne presega 1 m. Iz višjih vrst je mogoče gnoj odstranjevati z avtomatiziranim sistemom;

(f) Naravna svetloba se lahko dopolni z umetno, da se zagotovi največ 16 ur svetlobe na dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne svetlobe;

(g) pred vsakim novim turnusom reje perutnine se objekti, v katerih je živina, izpraznijo. V tem času se objekti in oprema očistijo in razkužijo. Po zaključku vsakega turnusa reje perutnine se izpusti pustijo prazni za obdobje, ki ga določijo države članice, da se rastlinje lahko obraste. Te zahteve se ne uporabljajo, kadar se perutnina ne redi v turnusih, ne zadržuje v izpustih in se ves dan giblje na prostem.

2.4.5. Gostota živali

Pri številu živali na hektar se upoštevajo naslednje omejitve:

Vrsta ali kategorija živali || Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto

Brojlerji || 580

Kokoši nesnice || 230

Najmanjša velikost notranje in zunanje površine in druge značilnosti namestitve za perutnino vrste Gallus gallus so:

|| Plemenska perutnina || Mlada perutnina || Pitovna perutnina || Kopuni || Nesnice

Starost || Plemenske ptice || Kokoši 0–8 tednov || Kokoši 9–18 tednov || Začetna 0–21 dni || Končna 22 do 81 dni || 22–150 dni || Kokoši nesnice od 19 tednov naprej

Stopnja živali v objektu (ptice na m2 uporabne površine) za nepremične in premične objekte || 6 ptic || 24 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 15 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 20 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 10 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 10 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 6 ptic

Prostor za gred (cm) || || || || || 18

Dodatne omejitve večnivojskih sistemov/m2 površine na tleh (vključno z verando, če je dostopna neprekinjeno) || 9 ptic || 36 ptic brez površine verande || 22 ptic || Običajno ni relevantno || 9 ptic

Omejitve velikosti jate || 3 000 vključno s samci || 10 000* || 3 300 || 10 000* || 4 800 || 2 500 || 3 000

Stopnje živali ob zunanjem izpustu (m2/ptico) pod pogojem, da ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto || 4 || 1 || 4 || 1 || 4 || 4 || 4

*    Deljivo za oblikovanje skupin po 3x3000 ali 2x4800.

Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin in druge značilnosti namestitve za perutnino, ki ni vrste Gallus gallus, so:

|| Purani || Gosi || Race || Pegatke

Vrsta || Samci || Samice || Vse || Pekinške || Samci muškatnih rac || Samice muškatnih rac || Mlakarica || Vse

Stopnja živali v objektu (ptice na m2 uporabne površine) za nepremične in premične objekte || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m²

Prostor za gred (cm) || 40 || 40 || Običajno ni relevantno || Običajno ni relevantno || 40 || 40 || Običajno ni relevantno || 20

Omejitve velikosti jate || 2 500 || 2 500 || 2 500 || 4 000 samic 3 200 samcev || 3 200 || 4 000 || 3 200 || 5 200

Stopnje živali ob zunanjem izpustu (m2/ptico) pod pogojem, da ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto || 10 || 10 || 15 || 4,5 || 4,5 || 4,5 || 4,5 || 4

2.4.6. Dostop do površin na prostem

V zvezi z dostopom do površin na prostem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja. Zagotovi se zlasti neprekinjen dnevni dostop do površin na prostem, kadar koli fiziološke in fizične razmere to dovoljujejo, razen v primeru začasnih omejitev na podlagi zakonodaje Unije;

(b) površine na prostem za perutnino so v glavnem poraščene z rastlinjem, sestavljenim iz številnih raznovrstnih rastlin, imajo objekte, v katere se živali lahko zatečejo, in živalim omogočajo lahek dostop do ustreznega števila napajalnikov. Rastlinje na površini na prostem se redno spravlja in odstranjuje, da se zmanjša možnost presežkov hranilnih snovi. Katera koli točka površine na prostem ni oddaljena več kot 150 m do najbližje odprtine na objektu za rejo perutnine. Vendar pa je dovoljeno podaljšanje do 350 m od najbližje odprtine na objektu za rejo, če je zadostno število pokritih prostorov in napajalnikov enakomerno razporejenih po celotni površini na prostem z najmanj štirimi pokritimi prostori na hektar;

(c) v razmerah, ko je dostopnost do krme iz območja reje omejena zaradi dolgotrajne snežne odeje ali slabih vremenski razmer, se v prehranjevanje perutnine vključi dodatno krmljenje z voluminozno krmo;

(d) kjer se perutnina zaradi omejitev ali obveznosti na podlagi zakonodaje Unije zadržuje v prostorih, ima stalen dostop do zadostne količine voluminozne krme in primernega materiala, da so zadovoljene njene etološke potrebe;

2.4.7. Dobrobit živali

Skubljenje žive perutnine je prepovedano.

2.5. Čebelarstvo

2.5.1. Preusmeritev

Čebelarski proizvodi se lahko prodajajo z označbo, ki se sklicuje na ekološko pridelavo, če se pravila za ekološko pridelavo iz te uredbe izvajajo že vsaj eno leto.

V obdobju preusmeritve se čebelji vosek nadomesti z ekološkim čebeljim voskom.

2.5.2. Izvor čebel

Pri izbiranju čebel se prednost da vrsti Apis mellifera in njenim lokalnim ekotipom.

2.5.3. Prehranjevanje

V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) ob koncu pridelovalne sezone se čebelam v panjih pustijo zadostne rezerve medu in cvetnega prahu za prezimovanje;

(b) hranjenje čebeljih družin je dovoljeno le, če je preživetje rojev ogroženo zaradi vremenskih razmer. Za hranjenje se uporablja ekološko pridelan med, ekološko pridelani sladkorni sirupi ali ekološko pridelan sladkor.

2.5.4. Posebna pravila za preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje v čebelarstvu

V zvezi s preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) za zaščito okvirov, panjev in satja, zlasti pred škodljivimi organizmi, so dovoljena samo sredstva za zatiranje glodavcev (uporabljajo se lahko samo v pasteh) in ustrezni proizvodi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19;

(b) mehanska dezinfekcija čebelnjakov, kakor je na primer čiščenje pod paro ali z neposrednim plamenom, je dovoljena;

(c) postopek uničenja trotovske zalege je dovoljen le, če se na ta način obvlada okužba z Varroa destructor;

(d) če kljub navedenim preventivnim ukrepom čebelje družine zbolijo ali se okužijo, se takoj zdravijo in po potrebi premestijo v čebelnjake za osamitev;

(e) ob okužbi z Varroa destructor se lahko uporabijo mravljinčna kislina, mlečna kislina, ocetna kislina in oksalna kislina ter mentol, timol, evkaliptusovo olje ali kafra;

(f) če se za zdravljenje uporabljajo kemično sintetizirana alopatska zdravila, se v obdobju zdravljenja družine prestavijo v izolirane čebelnjake in se ves vosek zamenja z voskom iz ekološke pridelave. Te družine se nato vključijo v enoletno obdobje preusmeritve, določeno v točki 2.5.1;

(g) točka (f) se ne uporablja za proizvode, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19.

2.5.5. Posebni pogoji namestitve v čebelarstvu

V zvezi s pogoji namestitve se uporabljajo naslednja pravila:

(a) čebelji panji se postavijo na območja, ki zagotavljajo vire nektarja in cvetnega prahu iz predvsem ekološko pridelanih kulturnih rastlin ali, po potrebi, naravne vegetacije ali neekološko upravljanih gozdov ali kulturnih rastlin, ki se obdelujejo samo s postopki z majhnim vplivom na okolje;

(b) čebelji panji so dovolj daleč od virov, ki bi lahko kontaminirali čebelarske proizvode ali negativno vplivali na zdravje čebel;

(c) čebelnjaki so na taki lokaciji, da v polmeru 3 kilometrov od čebelnjaka nektar in cvetni prah izvirata v glavnem iz ekoloških pridelkov in/ali samoraslega rastlinstva in/ali pridelkov, obdelanih s postopki z majhnim vplivom na okolje, ki so ekvivalentni tistim iz člena 28 in člena 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in nimajo vpliva na ekološko čebelarstvo. Te zahteve se ne uporabljajo, če ni cvetenja ali če so panji v obdobju mirovanja;

(d) panji in materiali, ki se uporabljajo v čebelarstvu, so pretežno iz naravnih materialov, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaženje okolja ali čebelarskih proizvodov;

2.5.6. Posebna pravila o praksah v čebelarstvu

V zvezi s praksami v čebelarstvu se uporabljajo naslednja pravila:

(a) vosek za izdelavo novih satnic izvira iz enot z ekološko pridelavo;

(b) v panjih se lahko uporabljajo samo naravni proizvodi, kot so propolis, vosek in rastlinska olja;

(c) med postopki točenja medu je prepovedana uporaba kemičnih sintetičnih repelentov;

(d) pri točenju medu je prepovedano uporabljati satje, v katerem je čebelji zarod;

(e) čebelarstvo ne velja za ekološko, če se izvaja na regijah ali območjih, za katera države članice določijo, da na njih ekološko čebelarstvo ni možno.

2.5.7. Dobrobit živali

V zvezi z dobrobitjo živali se uporabljajo naslednja pravila:

(a) prepovedano je uničevanje čebel v satju zaradi nabiranja čebelarskih proizvodov;

(b) pohabljenje, kot je na primer striženje kril čebeljim maticam, je prepovedano.

Del III: Pravila pridelave za morske alge in živali v ribogojstvu

1. Opredelitve pojmov

V tem delu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „objekt z zaprtim sistemom ponovnega kroženja za ribogojstvo“ pomeni objekt, v katerem ribogojstvo poteka v zaprtem okolju na kopnem ali na plovilu in ki vključuje ponovno kroženje vode ter je odvisen od stalnega zunanjega vira energije, ki stabilizira okolje za živali iz ribogojstva;

(2) „energija iz obnovljivih virov“ pomeni obnovljive nefosilne vire energije, kot so veter, sončna energija, geotermalna energija, energija valov, energija plimovanja, hidroenergija, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplini;

(3) „drstišče“ pomeni prostor za razmnoževanje, valjenje in gojenje v zgodnjih življenjskih fazah živali iz ribogojstva, zlasti pravih rib in lupinarjev;

(4) „vzgajališče“ pomeni prostor, v katerem se uporablja vmesni sistem gojenja, in sicer med fazama drstenja in odraslosti. Faza vzgajanja se konča v prvi tretjini ciklusa gojenja, razen pri vrstah živali, za katere je značilna vrsta fizioloških, morfoloških in biokemičnih sprememb kot priprava na življenje v slani vodi (salmonidi);

(5) „onesnaževanje“ pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v morsko okolje, kot je določeno v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta[5] in Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta[6], v vodah, za katere veljata ti direktivi;

(6) „polikultura“ pomeni gojenje dveh ali več vrst navadno različnih prehranjevalnih ravni v isti kulturni enoti;

(7) „ciklus gojenja“ pomeni življenjsko dobo živali iz ribogojstva ali morske alge od najzgodnejše življenjske faze (v primeru živali iz ribogojstva oplojene ikre) do odlova;

(8) „lokalno gojene vrste“ pomeni vrste, ki niso tuje ali lokalno neprisotne v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 708/2007[7], pa tudi vrste iz Priloge IV k navedeni uredbi;

(9) „gostota staleža“ pomeni živo težo živali iz ribogojstva na kubični meter vode kadar koli v fazi odraslosti, v primeru bokoplut in škampov pa težo na kvadratni meter površine.

2. Splošne zahteve

2.1. Dejavnosti se izvajajo na krajih, ki niso izpostavljeni nevarnosti kontaminacije s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, ali onesnaževali, ki bi ogrozili ekološkost proizvodov.

2.2. Enote ekološke in neekološke pridelave se ustrezno ločijo v skladu z najmanjšimi razdaljami pri ločevanju, ki jih določijo države članice, kjer so takšne razdalje bile določene. Taki ukrepi ločevanja temeljijo na naravnih razmerah, ločenih sistemih distribucije vode, razdaljah, plimovanju in lokaciji proizvodne enote ekološke pridelave (v smeri proti toku in v smeri toka). Pridelava morskih alg ne velja za ekološko, če se izvaja na lokacijah ali območjih, za katere organi države članice določijo, da niso ustrezni za ekološko ribogojstvo ali pridelavo morskih alg.

2.3. Za vse nove dejavnosti, ki se prijavijo za ekološko pridelavo in pridelavo več kot 20 ton proizvodov iz ribogojstva na leto, se izvede okoljska presoja, ki ustreza proizvodni enoti, da se ugotovijo pogoji proizvodne enote in njenega neposrednega okolja ter verjetni vplivi njenega delovanja. Izvajalec dejavnosti predloži okoljsko presojo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora. Vsebina okoljske presoje temelji na Prilogi IV k Direktivi 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta[8]. Če je bila enota že obravnavana v enakovredni presoji, se dovoli njena uporaba za ta namen.

2.4. Izvajalec dejavnosti predloži načrt za trajnostno upravljanje za ribogojstvo in žetev morskih alg, ki ustreza proizvodni enoti.

2.5. Načrt se posodablja vsako leto in podrobno opisuje vplive dejavnosti na okolje, spremljanje stanja okolja, ki ga je treba izvesti, ter vsebuje seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje negativnega vpliva na okoliška vodna in kopenska okolja, vključno z odvajanjem hranilnih snovi v okolje na ciklus gojenja ali na leto, če je to potrebno. V načrtu se evidentirata nadzor in popravilo tehnične opreme.

2.6. Izvajalci dejavnosti na področju ribogojstva in pridelave morskih alg v okviru načrta za trajnostno upravljanje pripravijo časovni razpored za zmanjšanje količine odpadkov, ki se izvaja ob začetku delovanja. Kjer je to mogoče, se uporaba odpadne toplote omeji na energijo iz obnovljivih virov. Za pridelavo morskih alg se na začetku izvede enkratna ocena biomase.

3. Zahteve za morske alge

Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 7, 8, 9 in 12 ter, kjer je ustrezno, iz oddelka 2 se za nabiranje in pridelavo morskih alg uporabljajo pravila iz tega oddelka 3. Navedena pravila se smiselno uporabljajo za proizvodnjo vseh mnogoceličnih morskih alg ali fitoplanktona in mikroalg, namenjenih za dodatno uporabo kot krma za živali iz ribogojstva.

3.1. Preusmeritev

3.1.1. Obdobje preusmeritve za nabiranje morskih alg traja šest mesecev.

3.1.2. Obdobje preusmeritve za enoto gojenja morskih alg traja šest mesecev ali en celoten ciklus gojenja, če ta traja dlje.

3.1.3. V obdobju preusmeritve je lahko ribogojno gospodarstvo razdeljeno v jasno ločene enote, ki niso vse upravljane v okviru ekološke pridelave. Pri pridelavi morskih alg gre lahko pri tem za iste vrste, če so enote ustrezno ločene.

3.2. Pravila pridelave za morske alge

3.2.1. Nabiranje divjih morskih alg in njihovih delov, ki rastejo naravno v morju, se šteje za ekološko pridelavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) področja, kjer rastejo, so ekološko zelo kakovostna, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES[9], in z zdravstvenega vidika niso neprimerna;

(b) nabiranje ne vpliva znatno na stabilnost naravnega ekosistema ali ohranitev vrst na območju nabiranja.

3.2.2. Da bi veljalo za ekološko, gojenje morskih alg poteka na obalnih območjih z okoljskimi in zdravstvenimi značilnostmi, ki so vsaj enakovredne tistim iz točke 3.2.1(a). Poleg tega veljajo naslednja pravila pridelave:

(a) trajnostne prakse se uporabljajo na vseh stopnjah gojenja, od nabiranja nedoraslih morskih alg do končne žetve;

(b) za zagotavljanje ohranitve obsežnega genskega sklada redno poteka nabiranje prosto živečih nedoraslih morskih alg, da dopolnjuje zaloge iz gojenja v pokritih prostorih;

(c) umetna gnojila se ne uporabljajo, razen v pokritih prostorih in le, če so bila odobrena za uporabo v ekološki pridelavi za ta namen.

3.3. Gojenje morskih alg

3.3.1. Pri gojenju morskih alg se uporabljajo samo hranilne snovi, ki obstajajo v naravni obliki v okolju, ki je po možnosti v bližini kot del polikulturnega sistema, ali pa izvirajo iz ekološkega gojenja živali iz ribogojstva.

3.3.2. V kopenskih objektih, v katerih se uporabljajo zunanji hranilni viri, so stopnje hranilnih snovi v odplaki iste ali nižje kot v pritoku, kar se lahko tudi preveri. Uporabljajo se lahko le hranilne snovi rastlinskega ali mineralnega izvora, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19.

3.3.3. Gostota kulture ali intenzivnost dejavnosti se evidentira ter ohranja neoporečnost vodnega okolja z zagotavljanjem, da se ne preseže največja količina morskih alg, ki se lahko vzdržuje brez negativnih vplivov na okolje.

3.3.4. Vrvi in druga oprema, ki se uporabljajo za gojenje morskih alg, se ponovno uporabijo ali reciklirajo, kadar je to mogoče.

3.4. Trajnostna žetev divjih morskih alg

3.4.1. Na začetku žetve morskih alg se izvede enkratna ocena biomase.

3.4.2. V enoti ali prostorih se vodijo dokumentarne evidence, ki izvajalcu dejavnosti omogočajo, da ugotovi, ali so pridelovalci dobavili izključno divje morske alge, pridelane v skladu s to uredbo, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora pa omogočajo, da to dobavo preveri.

3.4.3. Žetev se izvaja tako, da požete količine nimajo občutnega vpliva na stanje vodnega okolja. Za zagotovitev obnove morskih alg in preprečitev prilova se sprejmejo ukrepi, kot so metoda žetve, najmanjše velikosti in starosti, razmnoževalni ciklusi ali velikost preostalih morskih alg.

3.4.4. Če so morske alge pridelane na deljenem ali skupnem območju pridelave, se zagotovi dokumentarna evidenca, da je skupna pridelana količina v skladu s to uredbo.

4. Zahteve za živali iz ribogojstva

Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 7, 8, 9 in 12 se za vrste rib, rakov, iglokožcev in školjk iz točke 4.1.5.10 uporabljajo pravila iz tega oddelka 4. Navedena pravila se smiselno uporabljajo tudi za zooplankton, nižje rake, kotačnike, črve in druge vodne živali, ki se uporabljajo za krmo.

4.1. Splošne zahteve

4.1.1. Preusmeritev

4.1.1.1. Za naslednje vrste obratov v ribogojstvu, vključno z obstoječimi živalmi iz ribogojstva, se uporabljajo naslednja obdobja preusmeritve za proizvodne enote ribogojstva:

(a) 24 mesecev za obrate, ki jih ni mogoče izsušiti, očistiti in razkužiti;

(b) 12 mesecev za obrate, ki so se izsušili ali so prekinili gojenje;

(c) šest mesecev za obrate, ki so se izsušili, očistili in razkužili;

(d) tri mesece za obrate v odprtih vodah, vključno s tistimi, ki pridelujejo školjke.

4.1.1.2. V obdobju preusmeritve je lahko ribogojno gospodarstvo razdeljeno v jasno ločene enote, ki niso vse upravljane v okviru ekološke pridelave. Pri pridelavi živali iz ribogojstva gre lahko pri tem za iste vrste, če so enote ustrezno ločene.

4.1.2. Izvor živali iz ribogojstva

4.1.2.1. V zvezi z izvorom živali se uporabljajo naslednja pravila:

(a) ekološko ribogojstvo temelji na vzreji mladic, ki izvirajo iz ekoloških plemenskih jat in ekoloških gospodarstev;

(b) uporabljajo se lokalno gojene vrste, pri čemer je cilj razmnoževanja ta, da se linijam, ki so bolj prilagojene pogojem pridelave, zagotovi dobro zdravje, dobrobit in dobro izkoriščenost virov krme. Nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora se predloži dokumentarna evidenca o izvoru vrst in ravnanju z njimi;

(c) izberejo se tiste vrste, ki so vzdržljive in katerih pridelava ne povzroča znatne škode divjim staležem;

(d) za namene izboljšanja genskega sklada se lahko na kmetijsko gospodarstvo pripeljejo prostoživeče ali neekološko gojene živali iz ribogojstva. Te živali se v okviru ekološkega upravljanja vzdržujejo vsaj tri mesece, preden se lahko uporabijo za razmnoževanje.

4.1.2.2. V zvezi z razmnoževanjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) uporaba hormonov in njihovih derivatov je prepovedana;

(b) umetno pridobivanje enospolnih linij, razen z ročno selekcijo, indukcija poliploidije, umetna hibridizacija in kloniranje se ne uporabljajo;

(c) izberejo se primerne linije;

(d) kadar je to ustrezno, se vzpostavijo vrstno specifični pogoji za upravljanje plemenskih živali v ribogojstvu, vzrejo in gojenje nedoraslih živali v ribogojstvu.

4.1.3. Prehranjevanje

4.1.3.1. V zvezi s krmo za ribe, rake in iglokožce se uporabljajo naslednja pravila:

(a) živali se krmijo s krmo, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja;

(b) ureditve krmljenja se vzpostavijo ob upoštevanju naslednjih prednostnih nalog:

(i)      zdravje in dobrobit živali;

(ii)     visoka kakovost proizvodov, vključno s hranilno sestavo, ki zagotavlja visoko kakovost končnih užitnih proizvodov;

(iii)    majhen vpliv na okolje;

(c) rastlinski del krme izvira iz ekološke pridelave, del krme, pridobljen iz vodnih živali, pa izvira iz ekološkega ribogojstva ali trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov;

(d) neekološka posamična krmila rastlinskega izvora, posamična krmila živalskega in mineralnega izvora, krmni dodatki, nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in predelovalni pripomočki se uporabljajo le, če so odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu to uredbo;

(e) pospeševalci rasti in sintetične aminokisline se ne uporabljajo;

(f) v ekološkem ribogojstvu se lahko uporabljajo le posamična krmila mineralnega izvora, odobrena za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19;

(g) v ekološkem ribogojstvu se lahko uporabljajo le krmni dodatki, nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in predelovalni pripomočki iz točke 1.4.4 dela II.

4.1.3.2. V zvezi s školjkami in drugimi vrstami, ki jih ne hrani človek, temveč se hranijo z naravnim planktonom, se uporabljajo naslednja pravila:

(a) živali, ki se hranijo s precejanjem vode, zadovoljijo vse svoje prehranske potrebe v naravi, razen v primeru nedoraslih organizmov, vzrejenih v drstiščih in vzgajališčih;

(b) gojitvena območja so v zelo dobrem ekološkem stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES.

4.1.3.3. Posebna pravila o krmi za mesojede živali iz ribogojstva

Krma za mesojede živali iz ribogojstva se pridobiva iz naslednjih virov:

(a) ekološka krma z izvorom iz ribogojstva;

(b) ribja moka in ribje olje iz ostankov iz ekološkega ribogojstva, ki izvirajo iz rib, rakov in mehkužcev;

(c) ribja moka in ribje olje ter sestavine ribjega izvora iz ostankov rib, rakov in mehkužcev, ki so bili v trajnostnem ribolovu že ujeti za prehrano ljudi;

(d) ribja moka in ribje olje ter sestavine ribjega izvora iz celih rib, rakov in mehkužcev, ki so bili ujeti v trajnostnem ribolovu in niso bili uporabljeni za prehrano ljudi;

(e) ekološka posamična krmila rastlinskega ali živalskega izvora; rastlinske snovi ne smejo preseči 60 % vseh sestavin.

4.1.3.4. Posebna pravila o krmi za nekatere živali iz ribogojstva

Ribe v celinskih vodah, škampi Penaeidae, sladkovodne kozice in tropske sladkovodne ribe se krmijo, kot sledi:

(a) krmijo se s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih;

(b) kadar naravne krme, kot je navedena v točki (a), ni na voljo v zadostnih količinah, se lahko uporablja ekološka krma rastlinskega izvora, po možnosti gojena v gojilnici sami, ali morske alge. Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o nujni uporabi dodatne krme;

(c) pri dopolnitvi naravne krme v skladu s točko (b) lahko krmni obrok za vrste iz točke 4.1.5.10(g) in vitke some (Pangasius sp.) vsebuje največ 10 % ribje moke ali ribjega olja iz trajnostnega ribolova.

4.1.4. Varovanje zdravja

4.1.4.1. Preprečevanje bolezni

V zvezi s preprečevanjem bolezni se uporabljajo naslednja pravila:

(a) preprečevanje bolezni temelji na gojenju živali v optimalnih razmerah z ustrezno izbiro lokacije, upoštevanjem, med drugim, zahteve vrst po dobri kakovosti vode, dobrem pretoku in visoki hitrosti izmenjave vode, optimalno konstrukcijo gospodarstev, uporabo dobrih ribogojskih in upravljavskih praks, vključno z rednim čiščenjem in razkuževanjem prostorov, visokokakovostno krmo, primerno gostoto živali, ter izbiro ras in linij;

(b) uporaba imunoloških veterinarskih zdravil je dovoljena;

(c) načrt za upravljanje zdravstvenega varstva živali podrobneje določa prakse za biološko varnost in preprečevanje bolezni, vključno s pisnim sporazumom za zdravstveno posvetovanje, ki ustreza proizvodni enoti, s kvalificiranimi službami za zdravje živali iz ribogojstva, ki obiščejo gojišče najmanj enkrat letno in najmanj enkrat na dve leti v primeru lupinarjev;

(d) podporni sistemi, oprema in pripomočki so primerno očiščeni in razkuženi;

(e) organizmi, ki se biološko obraščajo, se odstranijo samo mehansko ali ročno in se po potrebi vrnejo v morje stran od gojilnic;

(f) uporabljajo se lahko samo sredstva za čiščenje in razkuževanje opreme in objektov, odobrena za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19.

(g) v zvezi s prekinitvijo gojenja se uporabljajo naslednja pravila:

(i)      pristojni organ odloči, ali je prekinitev gojenja potrebna, in določi ustrezno trajanje prekinitve gojenja, ki se izvede in dokumentira po vsakem ciklusu gojenja v zaprtih sistemih odprtih voda na morju;

(ii)     ni obvezna za gojenje školjk;

(iii)    v času prekinitve gojenja se kletka ali druga struktura za gojenje živali iz ribogojstva izprazni in razkuži ter pusti prazna do naslednje uporabe;

(h) po potrebi se nezaužita krma za ribe, iztrebki in mrtve živali takoj odstranijo zaradi preprečevanja tveganja za veliko okoljsko škodo v zvezi s kakovostjo vode, zmanjševanja tveganja za bolezni in preprečevanja privabljanja žuželk ali glodavcev;

(i) ultravijolična svetloba in ozon se lahko uporabljata samo v drstiščih in vzgajališčih;

(j) pri biološkem obvladovanju ektoparazitov imajo prednost ribe čistilke.

4.1.4.2. Veterinarsko zdravljenje

V zvezi z veterinarskim zdravljenjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali; po potrebi in pod strogimi pogoji in na odgovornost veterinarja je dovoljeno uporabiti kemično sintetizirane alopatske proizvode za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih proizvodov neprimerna. Kjer je to ustrezno, se opredelijo omejitve glede ciklusov zdravljenja in karence;

(b) dovoljeno je zdravljenje na podlagi zakonodaje Unije zaradi varovanja zdravja ljudi in živali;

(c) kadar se kljub preventivnim ukrepom za zagotovitev zdravja živali v skladu s točko 4.1.4.1 pojavijo zdravstvene težave, se veterinarsko zdravljenje izvaja po naslednjem prednostnem vrstnem redu:

(i)      snovi rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora v homeopatski razredčini;

(ii)     rastline in njihovi izvlečki, ki nimajo anestetičnih učinkov;

(iii)    snovi, kot so: elementi v sledovih, kovine, naravni imunostimulanti ali dovoljeni probiotiki;

(d) alopatsko zdravljenje je omejeno na dva cikla zdravljenja letno z izjemo cepljenj in obveznih programov za zatiranje bolezni. Vendar pa v primeru, če ciklus gojenja traja manj kot leto, velja omejitev na eno alopatsko zdravljenje. Če se navedene omejitve alopatskega zdravljenja presežejo, se zadevne živali iz ribogojstva ne smejo prodajati kot ekološki proizvodi;

(e) zdravljenje zaradi zajedavcev, ki ne vključuje obveznih nadzornih programov, ki jih izvajajo države članice, je omejeno na dvakrat letno ali enkrat letno, če traja ciklus gojenja manj kot 18 mesecev;

(f) karenca za alopatsko veterinarsko zdravljenje in zdravljenje zaradi zajedavcev v skladu z točko (d), vključno z zdravljenjem iz obveznih programov za nadzor in izkoreninjenje bolezni, traja dvakrat dlje od obdobja karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES ali 48 ur, če to obdobje ni določeno;

(g) kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, se ta uporaba prijavi nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se živali tržijo kot ekološke. Stalež, ki se zdravi, je jasno prepoznaven.

4.1.5. Pogoji namestitve in gojitvene prakse

4.1.5.1. Objekti z zaprtim sistemom ponovnega kroženja za gojenje živali iz ribogojstva so prepovedani, razen drstišč in vzgajališč ali za gojenje vrst, ki se uporabljajo kot ekološko gojeni organizmi za krmo.

4.1.5.2. Umetno segrevanje ali hlajenje vode je dovoljeno samo v drstiščih in vzgajališčih. Voda iz naravnih vrtin se lahko uporablja za segrevanje ali hlajenje vode v vseh fazah gojenja.

4.1.5.3. Gojitveno okolje živali iz ribogojstva je urejeno na način, ki v skladu s posebnimi potrebami živalim iz ribogojstva glede na njihovo vrsto omogoča, da:

(a) imajo dovolj prostora za dobro počutje in, kjer je to ustrezno, čim manjšo gostoto staleža;

(b) živijo v vodi dobre kakovosti in med drugim z zadostnim pretokom in hitrostjo izmenjave vode, ustreznimi ravnmi kisika in ohranjanjem nizke stopnje presnovkov;

(c) živijo pri temperaturi in svetlobi v skladu z zahtevami vrste in ob upoštevanju geografske lokacije.

V primeru sladkovodnih rib je dno čim bolj podobno naravnim pogojem.

V primeru krapov je dno naravna zemlja.

4.1.5.4. Z obliko in konstrukcijo zaprtih vodnih sistemov se zagotavljajo pretok vode in fizikalno-kemijski parametri, ki varujejo zdravje in dobrobit živali ter omogočajo zadostitev njihovih vedenjskih potreb.

4.1.5.5. Enote gojenja na kopnem izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) za pretočne sisteme je mogoče spremljati in nadzirati pretok ter kakovost vode, ki priteka in odteka;

(b) vsaj pet odstotkov obrobnega območja gojenja („vmesnik med kopnim in vodo“) je pokritega z naravno vegetacijo.

4.1.5.6. Zaprti sistemi na morju izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) nahajajo se na območju, na katerem so pretok vode, globina in hitrost izmenjave vode v vodnem telesu primerni za zmanjšanje vpliva na morsko dno in obdajajoče vodno telo;

(b) imajo primerno obliko kletk, konstrukcijo in vzdrževanje, ob upoštevanju njihove izpostavljenosti okolju delovanja.

4.1.5.7. Oblika, lokacija in upravljanje zaprtih sistemov zmanjšujejo tveganje za pobeg živali.

4.1.5.8. V primeru pobega rib ali rakov se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje vpliva na lokalni ekosistem, vključno s ponovnim ulovom, kadar je to ustrezno. Vodi se dokumentarna evidenca.

4.1.5.9. Za gojenje živali iz ribogojstva v ribnikih, bazenih ali kanalih so gojilnice opremljene z naravnim filtrom, tj. z usedalnimi bazeni, z biološkim ali mehanskim filtrom za zbiranje hranilnih snovi v odplaki ali pa se uporabljajo morske alge ali živali (školjke in alge), ki prispevajo k izboljšanju kakovosti odplake. Po potrebi se spremljanje odplake izvaja v rednih intervalih.

4.1.5.10. Gostota živali

Pri proučevanju vplivov gostote živali na dobrobit gojenih rib se spremlja stanje rib (na primer poškodbe plavuti in druge poškodbe, stopnja rasti, vedenje ter splošno zdravje) in kakovost vode.

Gostota živali se določi za vsako vrsto ali skupino vrst:

(a) Ekološko gojenje salmonidov v sladki vodi:

Zadevne vrste: potočna postrv (Salmo trutta) – šarenka/ameriška postrv (Oncorhynchus mykiss) – potočna zlatovčica (Salvelinus fontinalis) – atlantski losos (Salmo salar) – jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus) – lipan (Thymallus thymallus) – ameriška jezerska zlatovčica (Salvelinus namaycush) – sulec (Hucho hucho)

Sistem gojenja || Sistemi ribogojnic za nadaljnje gojenje se morajo vzdrževati na podlagi odprtih sistemov. Hitrost pretoka mora staležu zagotavljati najmanj 60-odstotno nasičenost s kisikom, tako da se stalež dobro počuti in da se odpravijo odplake gojenja.

Največja gostota živali || Salmonidne vrste, ki niso navedene, pod 15 kg/m3 Losos 20 kg/m3 Postrv in šarenka/ameriška postrv 25 kg/m3 Jezerska zlatovčica 20 kg/m3

(b) Ekološko gojenje salmonidov v morski vodi:

Zadevne vrste: losos (Salmo salar), morska postrv (Salmo trutta) – šarenka/ameriška postrv (Oncorhynchus mykiss)

Največja gostota živali || 10 kg/m3 v mrežnih ogradah

(c) Ekološko gojenje trsk (Gadus morhua) in drugih vrst Gadidae, brancinov (Dicentrarchus labrax), orad (Sparus aurata), grb (Argyrosomus regius), rombov (Psetta maxima [= Scopthalmus maximux]), pagarjev (Pagrus pagrus [= Sparus pagrus]), rdečih grb (Sciaenops ocellatus) in drugih šparov ter morskih zajcev (Siganus spp.)

Sistem gojenja || V zaprtih sistemih odprtih voda (mrežne ograde/kletke) z najmanjšo hitrostjo morskega toka za zagotovitev najboljše dobrobiti rib ali v odprtih sistemih na kopnem.

Največja gostota živali || Za ribe, razen za rombe: 15 kg/m3 Za rombe: 25 kg/m2

(d) Ekološko gojenje brancinov, orad, grb, cipljev (Liza, Mugil) in jegulj (Anguilla spp.) v kopenskih ribnikih na območju plimovanja in obalnih lagunah

Zaprt sistem || Tradicionalni solni bazeni, preurejeni v enote za ribogojstvo, in podobni kopenski ribniki na območju plimovanja

Sistem gojenja || Obnavljanje vode je zadostno, da se zagotovi dobrobit vrst. Najmanj 50 % nasipov mora imeti rastlinski pokrov. Potrebni so ribniki, ki se čistijo po principu mokrišč.

Največja gostota živali || 4 kg/m3

(e) Ekološko gojenje jesetrov v sladki vodi:

Zadevne vrste: družina jesetrov (Acipenseridae)

Sistem gojenja || Vodni pretok v vsaki gojitveni enoti je dovolj močan, da zagotavlja dobrobit živali. Kakovost odpadne vode mora biti enaka kakovosti sveže vode.

Največja gostota živali || 30 kg/m3

(f) Ekološko gojenje rib v celinskih vodah

Zadevne vrste: družina pravih krapovcev (Cyprinidae) in druge sorodne vrste v smislu polikulture, vključno z ostrižem, ščuko, atlantskim ostrigarjem, ozimico in jesetrom.

Sistem gojenja || V ribnikih, ki se redno v celoti izsušujejo, in v jezerih. Jezera morajo biti namenjena izključno za ekološko gojenje, vključno z gojenjem posevkov na suhih območjih. Zajezitveno območje, namenjeno ribogojstvu, mora imeti dotok sveže vode in biti take velikosti, da zagotavlja optimalno počutje rib. Po odlovu se ribe hranijo v čisti vodi. Uporaba organskih in mineralnih gnojil v ribnikih in jezerih se izvaja samo z gnojili in dodatki za izboljšanje tal, odobrenimi za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, pri čemer se uporabi največ 20 kg dušika/ha. Obdelovanje, ki vključuje sintetične kemikalije za nadzor nad hidrofiti in rastlinskim pokrovom, prisotnim v vodi za gojenje, je prepovedano. Območja naravne vegetacije se ohranjajo okrog enot celinskih voda kot varovalni pas za zunanja kopenska območja, ki niso vključena v dejavnost pridelave v skladu s pravili ekološkega ribogojstva. Odrasla „polikultura“ se uporablja pod pogojem, da se merila, določena v teh specifikacijah za druge vrste jezerskih rib, ustrezno upoštevajo.

Količina vzgojenih rib || Skupna količina pridelanih vrst je omejena na 1500 kg rib na hektar letno.

(g) Ekološko gojenje škampov Penaeidae in sladkovodnih kozic (Macrobrachium spp.):

Vzpostavitev gojitvenih enot || Lokacija mora biti v nerodovitnih glinenih območjih, da se čim bolj zmanjša vpliv grajenja ribnika na okolje. Ribniki se gradijo z naravno glino, ki se nahaja na lokaciji. Uničenje mangrov je prepovedano.

Čas preusmeritve || Šest mesecev za posamezen ribnik, kot ustreza običajni življenjski dobi gojenih škampov.

Izvor plemenske jate || Najmanj polovica plemenske jate je po treh letih sestavljena iz udomačenih živali/jate. Preostalo so prosto živeče plemenske jate, ki izvirajo iz trajnostnega ribištva in so brez patogenov. Obvezno presejanje je treba izvesti pri prvi in drugi generaciji, preden se vneseta v gojilnico.

Odstranitev tipalke z očesom || Je prepovedana.

Največja gostota staleža in omejitve gojenja || Število: največ 22 mladih živali/m2 Največja trenutna biomasa: 240 g/m2

(h) Mehkužci in iglokožci:

Sistemi gojenja || Parangali, splavi, pridneno gojenje, mrežaste vreče, kletke, plošče, mreže in drugi zaprti sistemi. Pri gojenju školjk na splavih je lahko na kvadratni meter površine le ena vrv, ki je spuščena v vodo. Dolžina teh vrvi ne sme presegati 20 metrov. Med ciklusom gojenja se vrvi ne smejo redčiti, lahko pa se razdelijo, če se s tem ne poveča začetna gostota živali.

(i) Tropske sladkovodne ribe: mlečnica (Chanos chanos), pisani ostriži (Oreochromis spp.), vitki somi (Pangasius spp.):

Sistemi gojenja || Ribniki in mrežne kletke

Največja gostota živali || Pangasius: 10 kg/m3 Oreochromis: 20 kg/m3

4.1.6. Dobrobit živali

4.1.6.1. Vse osebe, ki sodelujejo pri skrbi za živali iz ribogojstva, imajo potrebno osnovno znanje in so ustrezno usposobljene v zvezi z zdravstvenimi potrebami in dobrobitjo živali.

4.1.6.2. Ravnanje z živalmi iz ribogojstva se čim bolj omeji ter se z veliko previdnostjo izvaja z ustrezno opremo in na podlagi protokolov, ki se uporabljajo za preprečevanje stresa in fizičnih poškodb, povezanih s postopki ravnanja. S plemenskimi jatami se ravna tako, da se čim bolj omejijo fizične poškodbe in stres, ter v anesteziji, če je to potrebno. Dejavnosti v zvezi z razvrščanjem je čim manj in toliko, kot je potrebno, da se zagotovi dobrobit rib.

4.1.6.3. Pri uporabi umetne svetlobe se uporabljajo naslednje omejitve:

(a) podaljšanje naravne dolžine dneva z uporabo umetne svetlobe ne sme presegati največje dolžine, ki upošteva etološke potrebe, geografske pogoje in splošno zdravje gojenih živali, pri čemer ta največja dolžina ne presega 16 ur na dan, razen za namene razmnoževanja;

(b) nenadne spremembe intenzivnosti svetlobe pri prehodu se preprečijo z uporabo zasenčenih luči ali osvetlitvijo ozadja.

4.1.6.4. Prezračevanje je dovoljeno za zagotovitev dobrobiti in zdravja živali, pod pogojem, da mehanske prezračevalnike po možnosti poganjajo obnovljivi viri energije.

4.1.6.5. Uporaba kisika je dovoljena le za uporabe, ki so povezane z zahtevami glede zdravstvenega varstva in dobrobiti živali ter kritičnimi obdobji gojenja ali prevoza, in sicer v naslednjih primerih:

(a) v izjemnih primerih povišanja temperature, zmanjšanja atmosferskega tlaka ali naključnega onesnaženja;

(b) pri občasnih postopkih upravljanja staležev, kot sta vzorčenje in razvrščanje;

(c) za zagotavljanje preživetja gojenega staleža.

4.1.6.6. Prevoz živali iz ribogojstva je čim krajši, za kar se sprejmejo ustrezni ukrepi.

4.1.6.7. Čim bolj se zmanjša vsako trpinčenje živali preko celotnega življenja živali, tudi ob usmrtitvi.

4.1.6.8. Tehnike usmrtitve so takšne, da zagotovijo takojšnjo nezavest rib in njihovo neobčutljivost za bolečine. Pred usmrtitvijo se z živalmi ravna tako, da ne pride do poškodb, trpinčenje in stres pa sta čim manjša. Pri določanju najboljših metod usmrtitve se upoštevajo razlike v gojenih vrstah, njihovih velikostih in območjih gojenja.

4.2. Posebna pravila za mehkužce

4.2.1. Izvor jajčec

V zvezi z izvorom jajčec se uporabljajo naslednja pravila:

(a) jajčeca školjk, ki nastanejo zunaj gojitvene enote, se lahko uporabijo, če pri tem ni velike škode za okolje, če lokalna zakonodaja to dovoljuje in če izvirajo iz:

(i)      gojilnic, v katerih jajčeca verjetno ne bodo preživela zimskih razmer ali je teh preveč; ali

(ii)     naravne gojilnice jajčec lupinarjev v območju nabiranja;

(b) pri japonskih koritastih ostrigah Crassostrea gigas ima prednost stalež, ki se vzgaja selektivno, da se omeji drstenje v divjini;

(c) vodijo se evidence o tem, na kakšen način, kje in kdaj so bila divja jajčeca nabrana, da se omogoči sledljivost jajčec do območja nabiranja.

4.2.2. Pogoji namestitve in gojitvene prakse

V zvezi s pogoji namestitve in gojitvenimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:

(a) gojenje lahko poteka v istem vodnem območju, v katerem se gojijo ekološke prave ribe in morske alge v polikulturnem sistemu, ki ga je treba dokumentirati v načrtu za trajnostno upravljanje. Školjke lahko v polikulturi rastejo tudi skupaj s polži, kot so breženke;

(b) ekološko gojenje školjk poteka v območjih, ki so označena s stebri, plovci ali drugimi jasnimi označevalci ter omejena z mrežastimi vrečami, kletkami ali drugimi umetnimi sredstvi;

(c) z ekološkimi gojilnicami lupinarjev se zmanjša tveganje za vrste, ki jih je treba ohranjati. Če se uporabljajo mreže za zaščito pred plenilci, so oblikovane tako, da ne poškodujejo ptic, ki se potapljajo.

4.2.3. Gojenje

V zvezi z gojenjem se uporabljajo naslednja pravila:

(a) gojenje klapavic na vrveh in druge metode iz točke 4.1.5.10(h) se lahko izvajajo v okviru ekološkega gojenja;

(b) pridneno gojenje mehkužcev je dovoljeno le, kadar ni bistvenega vpliva na okolje v območju nabiranja in gojenja. Dokaz o minimalnem vplivu na okolje se podpre z raziskavo in poročilom o območju izkoriščanja, ki ju nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora predloži izvajalec dejavnosti. Poročilo se doda kot ločeno poglavje k načrtu za trajnostno upravljanje.

4.2.4. Upravljanje

V zvezi z upravljanjem veljajo naslednja pravila:

(a) pri gojenju se uporablja gostota živali, ki ne presega gostote, ki se uporablja za neekološko gojene mehkužce v zadevnem območju. Prilagoditve glede sortiranja, redčenja in gostote se opravijo ob upoštevanju biomase ter za zagotovitev dobrobiti živali in visoke kakovosti proizvodov;

(b) organizmi, ki se biološko obraščajo, se odstranijo mehansko ali ročno in se vrnejo v morje stran od gojilnic mehkužcev, če je to primerno. Mehkužci se med ciklusom gojenja lahko enkrat obdelajo z raztopino apna, s čimer se nadzirajo konkurenčni organizmi, ki se obraščajo.

4.2.5. Posebna pravila za gojenje ostrig

Dovoljeno je gojenje v vrečah na opornih stebrih. Navedene ali druge strukture za gojenje ostrig se postavijo tako, da ne ovirajo dostopa do obrežja. Stalež se previdno namesti v gojilnico glede na plimovanje, tako da je gojenje čim bolj učinkovito. Gojenje izpolnjuje zahteve iz točke 4.1.5.10(h).

Del IV: Pravila za pridelavo predelane hrane in predelane krme

Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 7, 9 in 13 se za predelano hrano in predelano krmo uporabljajo pravila iz tega dela.

1. Splošne zahteve za pridelavo predelane hrane in krme

1.1. Aditivi za živila in krmni dodatki, predelovalni pripomočki in druge snovi ter sestavine, ki se uporabljajo pri predelavi hrane ali krme, in vsi postopki predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer dimljenje, so v skladu z načeli dobre proizvodne prakse[10].

1.2. Predelovalci hrane ali krme na podlagi sistematičnega določanja odločilnih korakov v predelavi vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke.

1.3. Z uporabo postopkov iz točke 1.2 se v vsakem trenutku zagotovi, da so predelani proizvodi v skladu s to uredbo.

1.4. Izvajalci dejavnosti izpolnjujejo zahteve postopkov in izvajajo postopke iz točke 1.2, zlasti:

(a) sprejmejo preventivne ukrepe, da preprečijo tveganje za kontaminacijo z nedovoljenimi snovmi ali proizvodi;

(b) izvajajo primerne čistilne ukrepe, nadzorujejo njihovo učinkovitost in zabeležijo te postopke;

(c) zagotovijo, da se neekološki proizvodi ne dajo v promet z oznako o postopku ekološke pridelave.

1.5. Priprava predelanih ekoloških proizvodov poteka časovno ali prostorsko ločeno od neekoloških proizvodov. Kadar so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni tudi neekološki proizvodi, izvajalec dejavnosti:

(a) ustrezno obvesti nadzorni organ ali izvajalca nadzora;

(b) delovne postopke izvaja neprekinjeno, dokler se ne opravi delo na celotni seriji, ter prostorsko ali časovno ločeno od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na neekoloških proizvodih;

(c) ekološke proizvode pred in po postopkih shranjuje prostorsko ali časovno ločeno od neekoloških proizvodov;

(d) vodi in posodablja evidenco o vseh postopkih predelave in predelanih količinah;

(e) sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo z neekološkimi proizvodi;

(f) postopke na ekoloških proizvodih izvaja šele po primernem čiščenju proizvodne opreme.

1.6. Proizvodov, snovi in tehnik, ki bi povrnili lastnosti, izgubljene med predelavo in skladiščenjem ekološke hrane, popravili posledice malomarnosti pri predelavi ekološke hrane ali bi lahko bili zavajajoči glede prave narave proizvodov, ki naj bi se tržili kot ekološka hrana, ni dovoljeno uporabljati.

2. Zahteve za pridelavo predelane hrane

2.1. Za sestavo ekološko predelane hrane se uporabljajo naslednji pogoji:

(a) proizvod je pretežno pridelan iz kmetijskih sestavin; da bi se določilo, ali je proizvod pretežno pridelan iz kmetijskih sestavin, se dodana voda in sol ne upoštevata;

(b) lahko se uporabijo samo aditivi za živila, predelovalni pripomočki, arome, voda, sol, pripravki iz mikroorganizmov in encimov za živila, minerali, snovi v sledeh, vitamini ter aminokisline in druga mikrohranila za posebne prehranske namene, ki so odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19;

(c) ekološka sestavina ni prisotna skupaj z enako sestavino, ki je neekološka ali iz preusmeritve;

(d) hrana, pridelana iz rastlin iz preusmeritve, vsebuje samo eno rastlinsko sestavino kmetijskega izvora.

2.2. Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane

2.2.1. Pri predelavi hrane se lahko uporabljajo samo proizvodi in snovi iz točke 2.1(b) ter proizvodi in snovi iz točk 2.2.2, 2.2.4 in 2.2.5, razen proizvodov in snovi iz vinskega sektorja, za katere velja točka 2 dela V, in iz kvasa, za katere velja točka 1.3 dela VI.

2.2.2. Pri predelavi hrane je dovoljena uporaba naslednjih proizvodov in snovi:

(a) vsi pripravki iz mikroorganizmov in encimov za živila, ki se običajno uporabljajo pri predelavi hrane; vendar morajo biti encimi za živila, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19;

(b) snovi in proizvodi, opredeljeni v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[11], označeni kot naravne aromatične snovi ali naravni aromatični pripravki v skladu s členom 15(1)(e) in členom 16 navedene uredbe;

(c) barvila za označevanje mesa in jajčnih lupin v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[12];

(d) pitna voda in sol (z natrijevim kloridom ali kalijevim kloridom kot osnovnima sestavinama), ki se običajno uporablja pri predelavi živil;

(e) minerali (vključno z elementi v sledeh), vitamini, aminokisline in mikrohranila so dovoljeni samo, kadar je njihova uporaba v živilih, katerih sestavni del so, zakonsko predpisana.

2.2.3. Za namene izračuna iz člena 21(3) se uporabljajo naslednja pravila:

(a) nekateri aditivi za živila, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, se štejejo za sestavine kmetijskega izvora;

(b) pripravki in snovi iz točke 2.2.2 se ne štejejo za sestavine kmetijskega izvora;

(c) kvas in proizvodi iz kvasa se štejejo za sestavine kmetijskega izvora.

2.2.4. Pri predelavi ekološke hrane se lahko uporabljajo naslednje neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora:

(a) proizvodi živalskega izvora:

(i)      vodni organizmi, ki ne izvirajo iz ribogojstva in so dovoljeni za pripravo neekoloških živil:

(ii)     želatina;

 (iii)   čreva;

(b) nepredelani proizvodi rastlinskega izvora in proizvodi, pridobljeni iz njih s predelavo:

(i)      užitno sadje, oreščki in semena:

– oreški kola                              Cola acuminata;

 (ii)    užitne začimbnice in zelišča:

– seme hrena                              Armoracia rusticana;

– cvetovi žafranike                    Carthamus tinctorius;

– zel vodne kreše                       Nasturtium officinale;

(iii)    drugo:

– alge, vključno z morskimi algami;

(c) predelani proizvodi rastlinskega izvora:

(i)      sladkorji, škrob in drugi proizvodi iz žita in gomoljevk:

– riževo valjano testo;

– škrob iz žita in voščene koruze, ki ni kemično spremenjen;

(ii)     drugo:

– rum, pridobljen samo iz soka trsnega sladkorja.

2.2.5. Maščobe in olja, rafinirana ali nerafinirana, ki niso kemično obdelana, se lahko uporabljajo v neekološki obliki, če se pridobivajo iz rastlin, razen:

– kakavovca                              Theobroma cacao;

– kokosa                                    Cocos nucifera;

– oljk                                         Olea europaea;

– sončnic                                   Helianthus annuus;

– palm                                        Elaeis guineensis;

– oljne repice                             Brassica napus, rapa;

– žafranike                                 Carthamus tinctorius;

– sezama                                    Sesamum indicum;

– soje                                         Glycine max.

3. Zahteve za pridelavo predelane krme

3.1. Ekološka posamična krmila ali posamična krmila iz preusmeritve se za pridelavo ekološkega krmnega proizvoda ne uporabljajo istočasno s posamičnimi krmili, ki so bila pridelana na neekološki način.

3.2. Posamična krmila, ki se uporabljajo ali predelujejo v ekološki pridelavi, se ne predelujejo s pomočjo kemično sintetiziranih organskih topil.

Del V: Vino

1. Področje uporabe

1.1. Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 7, 8, 9 in 14 se za ekološko pridelavo proizvodov vinskega sektorja iz točke (I) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 uporabljajo pravila iz tega dela.

1.2. Uporabljata se uredbi Komisije (ES) št. 606/2009[13] in (ES) št. 607/2009[14], razen če je v tem delu izrecno določeno drugače.

2. Uporaba nekaterih proizvodov in snovi

2.1. Proizvodi vinskega sektorja se pridelujejo iz ekoloških surovin.

2.2. Za proizvodnjo proizvodov vinskega sektorja, tudi med obdelavo in enološkimi postopki, za katere veljajo pogoji in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (ES) št. 606/2009 in zlasti Priloge I A k navedeni uredbi, se lahko uporabljajo samo proizvodi in snovi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19.

3. Enološki postopki in omejitve

3.1. Brez poseganja v oddelka 1 in 2 ter določene prepovedi in omejitve iz točk 3.2 in 3.5 so dovoljeni le enološki postopki in obdelave, vključno z omejitvami iz člena 80 in člena 83(2) Uredbe (ES) št. 1308/2013 ter člena 3, členov 5 do 9 in členov 11 do 14 Uredbe (ES) št. 606/2009 in njunih prilog, ki so se uporabljale pred 1. avgustom 2010.

3.2. Prepovedana je uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelav:

(a) delno zgoščevanje z ohlajanjem v skladu s točko (c) oddelka B.1 dela I Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1308/2013;

(b) odstranjevanje žveplovega dioksida po fizikalnih postopkih v skladu s točko 8 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;

(c) obdelava z elektrodializo za zagotovitev stabilnosti vina na vinski kamen v skladu s točko 36 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;

(d) delna dealkoholizacija vina v skladu s točko 40 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;

(e) obdelava s kationskimi izmenjevalci za zagotovitev stabilnosti vina na vinski kamen v skladu s točko 43 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009.

3.3. Uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelav je dovoljena pod naslednjimi pogoji:

(a) pri toplotnih obdelavah v skladu s točko 2 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009 temperatura ne sme preseči 70 °C;

(b) za centrifugiranje in filtracijo z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega v skladu s točko 3 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009 velikost por ne sme biti manjša od 0,2 mikrometra.

3.4. Komisija bo pred 1. avgustom 2015 ponovno proučila uporabo naslednjih enoloških postopkov in obdelav z namenom njihove postopne ukinitve ali dodatne omejitve:

(a) toplotne obdelave iz točke 2 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;

(b) uporabe ionskih izmenjevalnih smol iz točke 20 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;

(c) reverzne osmoze v skladu s točko (b) oddelka B.1 dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

3.5. Spremembe glede enoloških postopkov in obdelav iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali Uredbe (ES) št. 606/2009, vključene po 1. avgustu 2010, se lahko uporabljajo pri ekološki proizvodnji vin le po sprejetju ukrepov, potrebnih za izvajanje pravil o pridelavi iz tega oddelka 3 in, po potrebi, ocene v skladu s členom 19 te uredbe.

Del VI: Kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma

Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 7, 9 in 15 se za kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma, uporabljajo pravila iz tega dela.

1. Splošne zahteve

1.1. Za pridelavo ekološkega kvasa se uporabljajo samo ekološki substrati.

1.2. Ekološki kvas v ekološki hrani ali krmi ni prisoten skupaj z neekološkim kvasom.

1.3. Za proizvodnjo, pripravke in oblike ekološkega kvasa se lahko uporabijo naslednje snovi:

(a) predelovalni pripomočki, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19;

(b) proizvodi in snovi iz točke 2.2.2(a) in (d) dela IV.

PRILOGA III

ZBIRANJE, PAKIRANJE, PREVOZ IN SKLADIŠČENJE PROIZVODOV

1. Zbiranje proizvodov in prevoz do pripravljalnih enot

Izvajalci dejavnosti lahko sočasno zbirajo ekološke in neekološke proizvode, če so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje morebitnega mešanja ali zamenjave z neekološkimi proizvodi in se zagotovi identifikacija ekoloških proizvodov. Izvajalec dejavnosti hrani podatke v zvezi z dnevi zbiranja, urami, obsegom ter datumom in časom sprejema proizvodov tako, da so vedno na voljo izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu.

2. Pakiranje in prevoz proizvodov k drugim izvajalcem dejavnosti ali v druge enote

2.1. Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se ekološki proizvodi do drugih izvajalcev dejavnosti ali enot, vključno s trgovci na debelo in drobno, prepeljejo samo v ustrezni embalaži, posodah ali vozilih, zaprtih tako, da ni mogoča zamenjava vsebine brez manipulacije ali poškodbe zaščitne oznake, in opremljeni z etiketo, na kateri je brez poseganja v katere koli druge oznake, ki jih zahteva zakonodaja Unije, navedeno:

(a) ime in naslov izvajalca dejavnosti in, kadar je to druga oseba, lastnika ali prodajalca proizvoda;

(b) ime proizvoda ali opis posamičnih krmil, vključno s sklicevanjem na ekološko pridelavo;

(c) ime ali šifra nadzornega organa ali izvajalca nadzora, ki izvaja nadzor nad izvajalcem dejavnosti; in

(d) kadar je primerno, identifikacijska oznaka serije v skladu s sistemom označevanja, odobrenim na nacionalni ravni ali dogovorjenim z nadzornim organom ali izvajalcem nadzora, ki omogoča povezavo pošiljke z evidenco iz člena 24.

Informacije iz točk (a) do (d) se lahko predložijo tudi na spremnem dokumentu, če je mogoče tak dokument nepreklicno povezati z embalažo, posodo ali prevoznim sredstvom proizvoda. Ta spremni dokument vsebuje informacije o dobavitelju ali prevozniku.

2.2. Embalaže, posode ali vozila se ne zaprejo, kadar:

(a) gre za neposreden prevoz med izvajalcem dejavnosti in drugim izvajalcem dejavnosti, ki sta vključena v nadzorni sistem ekološke pridelave;

(b) proizvode spremlja dokument z informacijami, zahtevanimi v točki 2.1; ter

(c) odpošiljatelj in prejemnik hranita dokazila o takem prevozu in jih na zahtevo predložita ustreznemu nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora.

3. Posebna pravila za prevoz krme v druge proizvodne ali pripravljalne enote ali skladiščne prostore

Pri prevozu krme v druge proizvodne ali pripravljalne enote ali skladiščne prostore izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) med prevozom so ekološko pridelana krma, krma iz preusmeritve in neekološko pridelana krma učinkovito fizično ločene;

(b) vozila ali posode, uporabljene za prevoz neekoloških proizvodov, se lahko uporabljajo za prevoz ekoloških proizvodov, samo če:

(i)      so bili pred začetkom prevoza ekoloških proizvodov izvedeni primerni čistilni ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena, izvajalci dejavnosti pa te postopke zabeležijo;

(ii)     so izvedeni vsi ustrezni ukrepi glede na tveganje, ocenjeno v skladu z nadzornim sistemom, in izvajalci dejavnosti po potrebi zagotovijo, da neekološki proizvodi ne morejo biti dani v promet z oznako, ki se sklicuje na ekološko pridelavo;

(iii)    izvajalec dejavnosti hrani dokazila o takem prevozu in jih na zahtevo predloži nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora;

(c) končni izdelki ekološko pridelane krme se prevažajo fizično ali časovno ločeno od drugih končnih izdelkov;

(d) med prevozom se zabeleži količina izdelkov na začetku in vsaka posamezna količina, dostavljena v dobavnem krogu.

4. Prevoz živih rib

4.1. Prevoz živih rib se lahko opravi v ustreznih posodah s čisto vodo, ki izpolnjujejo fiziološke potrebe rib glede temperature in raztopljenega kisika.

4.2. Pred prevozom ekološko gojenih rib in ribjih proizvodov se posode temeljito očistijo, razkužijo in sperejo.

4.3. Sprejmejo se previdnostni ukrepi za zmanjšanje stresa. Med prevozom gostota ne doseže stopnje, ki škoduje vrstam.

4.4. Za postopke iz točk 4.1, 4.2 in 4.3 se vodi dokumentarna evidenca.

5. Prevzem proizvodov od drugih izvajalcev dejavnosti enot

Ob prevzemu ekološkega izdelka izvajalci dejavnosti preverijo zapiralo embalaže ali posode, kjer je to potrebno, in prisotnost oznak iz oddelka 2.

Izvajalci dejavnosti informacije na etiketi iz oddelka 2 navzkrižno preverijo glede na informacije v spremnih dokumentih. Rezultati navedenih preverjanj so izrecno navedeni v evidenci iz člena 24.

6. Posebna pravila za prevzem izdelkov iz tretjih držav

Kadar se ekološki proizvodi uvozijo iz tretjih držav, se pri prevozu uporabijo ustrezne embalaže ali posode, zaprte tako, da se prepreči zamenjava vsebine, in opremljene z oznako izvoznika ter vsemi drugimi oznakami in številkami za identifikacijo serije s certifikatom o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav.

Ob prevzemu ekološkega proizvoda, uvoženega iz tretje države, fizična ali pravna oseba, ki se ji dostavi uvožena pošiljka, ki jo prejme za nadaljnjo pripravo ali trženje, preveri zaprtje embalaže ali posode in pri proizvodih, uvoženih na podlagi člena 28(1)(b)(ii), ujemanje vsebine pošiljke s potrdilom o kontrolnem pregledu iz navedenega člena. Rezultat tega preverjanja se izrecno navede v evidenci iz člena 24.

7. Skladiščenje proizvodov

7.1. Območja za skladiščenje proizvodov se upravljajo tako, da se zagotovi identifikacija serij in prepreči kakršno koli mešanje s proizvodi ali snovmi, ki niso v skladu s pravili za ekološko pridelavo, ali kontaminacija z njimi. Ekološki proizvodi so vedno jasno prepoznavni.

7.2. V enotah za ekološko pridelavo rastlin in živinorejo je prepovedano skladiščenje kmetijskih surovin, razen tistih, ki so odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19.

7.3. Na kmetijskih in ribogojnih gospodarstvih je dovoljeno shranjevanje alopatskih veterinarskih zdravil in antibiotikov, če jih je predpisal veterinar za zdravljenje iz točk 1.5.2.2 dela II in 4.1.4.2(a) dela III Priloge II, če se shranjujejo na nadzorovani lokaciji in se vpišejo v evidence živine iz člena 24.

7.4. Če izvajalci dejavnosti ravnajo z neekološkimi in ekološkimi proizvodi, pri čemer ekološke proizvode shranjujejo v skladiščnih prostorih, kjer se shranjujejo tudi drugi kmetijski proizvodi ali živila, se:

(a) ekološki proizvodi hranijo ločeno od ostalih kmetijskih proizvodov ali živil;

(b) sprejmejo vsi ukrepi, da se zagotovi identifikacija pošiljk in prepreči mešanje ali zamenjava z neekološkimi proizvodi;

(c) pred skladiščenjem ekoloških izdelkov izvedejo primerni čistilni ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena, izvajalci dejavnosti pa te postopke evidentirajo.

PRILOGA IV

IZRAZI IZ ČLENA 21

BG: биологичен

ES: ecológico, biológico

CS: ekologické, biologické

DA: økologisk

DE: ökologisch, biologisch

ET: mahe, ökoloogiline

EL: βιολογικό

EN: organic

FR: biologique

GA: orgánach

HR: ekološki

IT: biologico

LV: bioloģisks, ekoloģisks

LT: ekologiškas

LU: biologësch

HU: ökológiai

MT: organiku

NL: biologisch

PL: ekologiczne

PT: biológico

RO: ecologic

SK: ekologické, biologické

SL: ekološki

FI: luonnonmukainen

SV: ekologisk

--------------------------------------------------

PRILOGA V

LOGOTIP EKOLOŠKE PRIDELAVE EVROPSKE UNIJE IN ŠIFRE

1. Logotip

1.1. Logotip ekološke pridelave Evropske unije je skladen z naslednjim vzorcem:

Vnese se LOGOTIP

1.2. Referenčna barva v barvah pantone je pantone zelena št. 376 in zelena (50 % cianova + 100 % rumena), kadar se uporablja štiribarvni tisk.

1.3. Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko uporablja tudi v črno-beli različici, kot je prikazana, in sicer le v primerih, ko uporaba barvnega logotipa ni praktično izvedljiva:

Vnese se LOGOTIP

1.4. Če je barva ozadja na embalaži ali etiketi temna, se lahko znaki uporabijo v negativu z uporabo barve ozadja na embalaži ali etiketi.

1.5. Če je logotip barvni na barvnem ozadju, zaradi česar je težko viden, se lahko uporabi zunanji razmejevalni rob okrog logotipa, da se izboljša kontrast z barvnim ozadjem.

1.6. V določenih posebnih primerih, ko so navedbe na embalaži enobarvne, se lahko logotip ekološke pridelave Evropske unije uporablja v isti barvi.

1.7. Logotip ekološke pridelave Evropske unije mora biti visok najmanj 9 mm in širok najmanj 13,5 mm; razmerje med višino in širino je vedno 1:1,5. Pri zelo majhnih embalažah se lahko najmanjša velikost izjemoma zmanjša na višino 6 mm.

1.8. Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko združuje z grafičnimi ali besedilnimi elementi, ki se nanašajo na ekološko pridelavo, pod pogojem, da ne preoblikujejo ali spreminjajo niti narave logotipa ekološke pridelave Evropske unije niti nobene od navedb, opredeljenih v skladu s členom 22. Kadar se logotip ekološke proizvodnje Evropske unije uporablja v povezavi z nacionalnimi ali zasebnimi logotipi v zeleni barvi, drugačni od referenčne barve iz točke 2, je lahko logotip ekološke pridelave Evropske unije v tej nereferenčni barvi.

2. Šifre

Splošni format šifer je naslednji:

AB-CDE-999

Pri čemer velja naslednje:

(a) „AB“ je oznaka ISO države, v kateri se izvaja nadzor;

(b) „CDE“ je tričrkovni izraz, kot ga bo določila Komisija ali vsaka država članica, na primer „bio“, „öko“, „org“ ali „eko“, ki vzpostavlja povezavo z ekološko pridelavo; in

(c) „999“ je referenčna številka z največ tremi števkami, ki jo:

(i)      pristojni organ vsake države članice pripiše nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, ki je pooblaščen za izvajanje nadzornih nalog;

(ii)     Komisija pripiše:

– nadzornim organom in izvajalcem nadzora, ki jih Komisija priznava v skladu s členom 29;

– pristojnim organom tretjih držav, ki jih Komisija priznava v skladu s členom 31.

[1]               Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

[2]               Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 368, 23.12.2006, str. 15.)

[3]               Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

[4]               Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7).

[5]               Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

[6]               Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

[7]               Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (UL L 168, 28.6.2007, str. 1.)

[8]               Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

[9]               Direktiva 2006/113/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje (UL L 376, 27.12.2006, str. 14).

[10]             Dobre proizvodne prakse, kot so opredeljene v členu 3(a) Uredbe Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (UL L 384, 29.12.2006, str. 75).

[11]             Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).

[12]             Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

[13]             Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev (UL L 193, 24.7.2009, str. 1).

[14]             Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60).