1. Uvod

Komisija je leta 2011 sprejela sporočilo o modri rasti[1], iz katerega je razviden potencial evropskih obal, morij in oceanov, da postanejo glavni vir novih delovnih mest in rasti[2], ki lahko prispevajo k strategiji Evropa 2020 in izboljšajo način izkoriščanja virov planeta. V sporočilu je posebna pozornost namenjena posameznim nastajajočim gospodarskim panogam. Komisija je januarja 2014 opisala svoj pristop k izkoriščanju potenciala energije oceanov[3] in nato ustanovila forum o energiji oceanov, ki naj bi opredelil ozka grla za rast in predlagal, kako naj se odpravijo.

Inovacije v vseh sektorjih modrega gospodarstva so ključnega pomena za izkoriščanje njegovega potenciala za rast in delovna mesta. Poleg tega lahko prinesejo tudi pomembne okoljske koristi. Te se lahko dosežejo prek „ekoloških inovacij“, na primer za zmanjšanje emisij žvepla z ladij[4] z izboljšanimi sistemi čiščenja izpušnih plinov na ladji, čistejšimi tradicionalnimi gorivi ali alternativnimi viri goriv. Inovacije lahko pripomorejo tudi k razvoju stroškovno učinkovitih ukrepov za zaščito morskega okolja, ki lahko prispevajo k izvajanju Okvirne direktive o morski strategiji (ODMS)[5].

Vodilna pobuda EU Unija inovacij[6] že pomaga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega okolja. Mala in srednja podjetja (MSP) podpira okvirni program za konkurenčnost in inovacije, s katerim je bilo zanje v obdobju 2007–2012 zagotovljenih več kot 15 milijard EUR[7]. Novi program Obzorje 2020, za katerega je namenjenih 79 milijard EUR, je zdaj postal največji program za raziskave in inovacije v EU doslej ter vključuje okrepljene ukrepe za podporo MSP. Poleg tega je velik del sredstev iz strukturnih in investicijskih skladov EU namenjen inovacijam.

Vendar je treba odpraviti številne pomanjkljivosti, ugotovljene v okviru vodilne pobude Unija inovacij: nezadostne naložbe v znanje, slab dostop do finančnih sredstev, visoki stroški pravic intelektualne lastnine, počasen napredek pri doseganju interoperabilnih standardov, neučinkovita uporaba javnih naročil in podvajanje pri raziskavah. Komisija je v letnem pregledu rasti za leto 2014[8] poročala tudi, da javni in zasebni sektor še vedno ne sodelujeta dovolj na področju inovacij ter da nezmožnost prenosa rezultatov raziskav v blago in storitve, pa tudi vse večje vrzeli v znanju in spretnostih, vplivajo na sektorje, ki temeljijo na znanju.

Da bi države članice razvile potencial modrega gospodarstva v Evropi, morajo vzpostaviti politike in lokalne rešitve za učinkovito odpravo teh ovir. Komisija bo v okviru evropskega semestra zagotovila, da bodo v osrednjih politikah nacionalnih načrtov reform držav članic upoštevane prednostne naloge za modro rast.

Vendar so potrebni dopolnilni ukrepi. Zato bo Komisija proučila, kako je mogoče z ukrepi na ravni EU rešiti naslednja vprašanja, ki se nanašajo na modro gospodarstvo:

– vrzeli v znanju in podatkih o stanju naših oceanov, virih morskega dna, morskih organizmih ter tveganjih za habitate in ekosisteme;

– razpršena raziskovalna prizadevanja v morski in pomorski znanosti, ki ovirajo interdisciplinarno učenje in upočasnjujejo razvoj tehnoloških inovacij v ključnih tehnologijah in inovativnih poslovnih sektorjih;

– pomanjkanje znanstvenikov, inženirjev in usposobljenih delavcev, ki so sposobni uporabljati nove tehnologije v morskem okolju.

V tem dokumentu so predstavljeni načrti Komisije za reševanje teh treh vprašanj.

2. Znanje o morju in kartiranje morskega dna

Inovacije v modrem gospodarstvu ovira pomanjkanje informacij o morju, morskem dnu in življenju, ki ga podpira. Boljše poznavanje naših morij bo spodbudilo rast v modrem gospodarstvu, in sicer z boljšim poznavanjem njegovih virov in boljšim razumevanjem, kako se ti lahko uporabljajo, in to vse v povezavi z doseganjem naših okoljskih ciljev[9].

Slika 1: Odstotek izbranih evropskih morskih bazenov, ki niso bili raziskani[10]

V zadnjih desetletjih se veliko vlaga v sisteme za opazovanje oceanov. To je privedlo do izboljšav v oceanografiji in napovedovanju vremena z naknadno uporabo podatkov pri modeliranju. Izboljšali so se tudi postopki za zagotavljanje razpoložljivosti podatkov, zbranih z opazovanjem.

Po drugi strani pa so raziskovalne skupnosti na področju hidrografije, geologije in biologije, ki se ukvarjajo z opazovanjem in raziskavami morskega dna v Evropi, sprejele prve ukrepe za združitev svojih prizadevanj, vendar jih v zvezi s tem čaka še veliko dela. Rezultat je pomanjkljivo poznavanje osnovnih značilnosti morskega dna: za do 50 % morskega dna niso bile izvedene batimetrične raziskave z visoko ločljivostjo (glej sliko 1), še precej večji pa je delež morskega dna, katerega habitati in skupnosti niso bili kartirani.

Poleg tega so podatki za tiste dele morskega dna, ki so bili raziskani, težko dostopni. Različne nize podatkov o morju hrani veliko različnih organizacij. Ugotavljanje, kdo hrani podatke, in pridobivanje dovoljenja za njihovo uporabo sta lahko dolgotrajna in draga. Ocene kažejo, da bo zagotavljanje večje razpoložljivosti in dostopnosti podatkov za uporabnike iz javnega in zasebnega sektorja spodbudilo inovacije in konkurenco.

Ocenjuje se, da bi se produktivnost z zagotavljanjem široke dostopnosti visokokakovostnih podatkov o morju, ki jih hranijo javni organi v EU, povečala za več kot 1 milijardo EUR letno[11]. Zagotavljanje lažje dostopnosti informacij o morju in geologiji morskega dna bi spodbudilo inovacije v modrem gospodarstvu. Koristi od večjega števila inovacij bi lahko znašale 200–300 milijonov EUR na leto. Poleg tega bi višja kakovost in lažja dostopnost podatkov o morju olajšali izvajanje Okvirne direktive o morski strategiji[12]. To bi javnemu in zasebnemu sektorju tudi pomagalo obvladovati tveganja in negotovosti, povezane z morjem, kot so vreme, večje prometne nesreče, onesnaževanje morja ali izguba ključne infrastrukture.

Zato je Komisija vzpostavila trajnostni postopek, katerega cilj je zagotoviti preprost dostop do podatkov o morju ter njihovo interoperabilnost in neomejenost uporabe, s posebnim ciljem oblikovanja večločljivostne karte celotnega morskega dna in zgornjega vodnega stolpa evropskih voda do leta 2020[13] kot vodilne pobude. To bo doseženo z:

– izboljšanjem evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet). To je del pobude EU za odprte podatke[14] in poleg kartiranja morskega dna vključuje informacije o fizikalnih, kemijskih in bioloških značilnostih zgornjega vodnega stolpa. Več kot 100 evropskih organizacij že sodeluje pri prizadevanjih za večjo dostopnost, interoperabilnost in koristnost podatkov o morju za končne uporabnike. Podatki so zdaj na voljo prek enotnega spletnega portala[15], ločljivost nizkoločljivostne karte morskega dna vseh voda EU, ki bo na voljo do leta 2016, pa se bo postopno izboljševala;

– združitvijo podatkovnih sistemov. Tri nadaljnje pobude EU za okoljske podatke, in sicer morske storitve programa Copernicus, okvir za zbiranje podatkov za ribištvo[16] in evropski informacijski sistem za vode WISE-Marine, bodo povezane z mrežo EMODnet z uporabo skupnih standardov, kot je INSPIRE[17], in ustrezajo načelom skupnega okoljskega informacijskega sistema[18]. Podatke za mrežo EMODnet bodo prispevale tudi skupne raziskovalne infrastrukture, kot sta Euro-Argo[19] in evropski večdisciplinarni observatorij morskega dna in vodnega stolpa, ki se trenutno konsolidirata v skladu s pravnim okvirom Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture[20];

– olajšanjem vnosa nezaupnih podatkov, ki jih zbirajo zasebna podjetja, zlasti podatkov, ki izhajajo iz zahtev za izdajo dovoljenja in presoj vplivov na okolje, v mrežo EMODnet;

– spodbujanjem konzorcijev za raziskovalne programe EU k odobritvi odprtega dostopa do podatkov o morju, vključno prek mreže EMODnet;

– razvojem mehanizma za strateško usklajevanje sistemov za opazovanje, programov vzorčenja in raziskovalnih prednostnih nalog za evropske morske bazene s sredstvi iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. To bo prispevalo tudi k razvoju politike EU o Arktiki[21], na primer z opredelitvijo območij, na katerih negotovost glede globine vode omejuje navigacijo v vodah, ki po novem niso več zaledenele.

Vsa ta prizadevanja bodo povečala prostor za inovacije in naložbe javnih in zasebnih subjektov v modrem gospodarstvu. Prav tako bodo okrepila položaj Evropske unije pri mednarodnih prizadevanjih, kot je globalni sistem sistemov za opazovanje Zemlje (GEOSS)[22].

Temu sporočilu je priložen delovni dokument služb Komisije, v katerem so podrobneje določeni mejniki in časovni razpored postopkov za znanje o morju in kartiranje morskega dna, kot sta zahtevala Svet[23] in Parlament[24].

3. Informacijska platforma za morske raziskave

Od takrat, ko je Komisija leta 2008 sprejela evropsko strategijo za morsko in pomorsko raziskovanje[25], je bil dosežen izjemen napredek. Komisija je v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave (2007–2013) v povprečju prispevala približno 350 milijonov EUR na leto za morske in pomorske raziskave.

Poleg tega se, kot kaže slika 2, precejšen del morskih raziskav izvaja v okviru programov držav članic.

Slika 2: Ocena izdatkov za morske raziskave izbranih držav članic in EU (2011). Vir: Pobuda za skupno načrtovanje programov za oceane

Raziskave bodo v okviru programa Obzorje 2020 osredotočene na to, kako lahko nove tehnologije učinkovito izkoriščajo morske vire ter ustvarijo trajnostno rast in delovna mesta ob hkratnem zagotavljanju, da bodo lahko te vire izkoriščale prihodnje generacije.

Za izkoristek medsektorske narave morskih raziskav in možnosti, da se odkritja na enem področju uporabijo tudi na drugih področjih, je bilo v okviru pobude za prihodnost oceanov financiranih 31 projektov, za katere je celotni prispevek EU znašal skoraj 195 milijonov EUR. Medsektorski pristop se nadaljuje prek „osrednjega področja“ modre rasti v programu Obzorje 2020 s proračunom v višini 145 milijonov EUR za obdobje 2014–2015, od katerega je 8 milijonov EUR namenjenih MSP.

Za morske raziskave obstajajo dodatne možnosti v celotnem programu Obzorje 2020, in sicer na področjih, kot so varnost hrane, energija, prevoz, materiali, informacijska tehnologija in raziskovalna infrastruktura.

Komisija bo za zagotovitev dopolnjevanja med strateškim programom za raziskave in inovacije držav članic ter programom Obzorje 2020 tesno sodelovala s pobudo za skupno načrtovanje programov „Zdrava in produktivna morja in oceani“, ki je bila vzpostavljena z namenom, da se državam, članicam omogoči uskladitev njihovih nacionalnih programov morskih raziskav. To bo tudi izboljšalo zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko, kar je prednostni cilj sedmega okoljskega akcijskega programa[26].

Tudi zasebni sektor ima pomembno vlogo pri zagotavljanju pomoči Komisiji pri določanju raziskovalnih potreb v okviru programa Obzorje 2020 prek sedanjih pobud za posamezne sektorje, kot so LeaderShip 2020, platforma Waterborne, platforma za akvakulturo in evropski forum za trajnostni ladijski promet. Za proučitev nadaljnje medsebojne izmenjave zamisli in rezultatov raziskav med industrijskimi sektorji, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki s skupnim interesom za modro gospodarstvo bo ustanovljen forum za modro gospodarsko poslovanje in znanost. Prvič se bo sestal v okviru evropskega dneva pomorstva leta 2015 v Pireju v Grčiji.

Številni izzivi za modro rast, kot je zakisljevanje oceanov, so globalni in jih je najbolje obravnavati na mednarodni ravni. Poleg tega imajo lahko nekatere podporne raziskave koristi od mednarodnega usklajevanja. Mednarodno sodelovanje bo okrepljeno prek programa Obzorje 2020 na podlagi nedavno podpisane Galwayske izjave in ustanovitve Zveze za raziskovanje Atlantskega oceana, ki jo sestavljajo Kanada, EU in Združene države Amerike.

Komisija bo za zagotovitev splošne dostopnosti novih raziskovalnih možnosti ter povečanje sinergij med nacionalno financiranimi raziskovalnimi dejavnostmi in programom Obzorje 2020 nadgradila in dopolnila sedanje informacijske sisteme[27], da bi vzpostavila informacijsko platformo za morske raziskave v celotnem programu Obzorje 2020 in sodelovanje z državami članicami[28] za vključitev informacij o nacionalno financiranih projektih za morske raziskave. To bo omogočilo spoznanja, ki izhajajo iz raziskovalnih projektov, ki lahko pospešijo sprejem novih zamisli industrije. Pomagalo bo zagotoviti, da se bo javno financiranje raziskav povrnilo prek inovacij podjetij.

4. Spretnosti za modro gospodarstvo

Za rast v modrem gospodarstvu bo potrebna ustrezno usposobljena delovna sila, ki bo sposobna uporabljati najnovejše tehnologije na področju inženirstva in v številnih drugih strokah[29]. Trenutno obstaja vrzel v spretnostih, ki jo je treba odpraviti.

Spodnja slika prikazuje vrzeli v spretnostih v industriji pridobivanja vetrne energije na morju do leta 2030.

Slika 3: Predvidena vrzel v spretnostih v industriji pridobivanja vetrne energije na morju za obdobje 2013–2030 (vir: raziskava TPWind)

Ukrepi Marie Sklodowske-Curie (MSCA) so glavni podporni mehanizem v okviru programa Obzorje 2020 za človeške vire na vseh področjih raziskav in inovacij. Z močnim poudarkom na dolgoročni krepitvi spretnosti raziskovalcev MSCA združujejo odličnost v raziskavah z mobilnostjo, usposabljanjem in privlačnimi poklicnimi priložnostmi. Za spodbujanje zaposljivosti raziskovalcev in boljše usklajevanje njihove usposobljenosti z zahtevami trga dela se z MSCA spodbuja izpostavljenost raziskovalcev neakademskemu okolju od samega začetka njihove poklicne poti. Ukrepi spodbujajo trajno sodelovanje med akademskim svetom in industrijo, vključno z zagotavljanjem udeležbe najrazličnejših malih in velikih podjetij pri poklicnem razvoju raziskovalcev. MSCA so po svoji naravi ukrepi od spodaj navzgor in ne določajo vnaprej posameznega znanstvenega področja. V obdobju 2007–2013 je bilo v okviru programa, ki se je izvajal pred MSCA, za 374 raziskovalnih projektov o morskih in pomorskih temah (vključno z raziskavami Arktike) dodeljenih skoraj 165 milijonov EUR. Od tega je 39 projektov vključevalo neakademski sektor. Zlasti je opazno, da je več projektov vključevalo znanstveno sodelovanje zunaj Evrope.

Za olajšanje mobilnosti bo treba pri ukrepih EU za povečanje prepoznavnosti in preglednosti spretnosti, kompetenc in kvalifikacij ter njihovih povezanih orodij, kot so evropski okvir kvalifikacij (EQF)[30], portal evropske večjezične klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), Europass[31] ter sistem zagotavljanja kakovosti in sistem kreditnih točk, upoštevati zahteve modrega gospodarstva.

Dodatna možnost za podpiranje razvoja spretnosti v modrem gospodarstvu ter tesnejšega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami in zasebnim sektorjem so koalicije znanja, tj. nova shema v okviru programa Erasmus. Koalicije znanja so strukturirana partnerstva, ki združujejo ustrezne akterje iz visokošolskih ustanov in podjetij za spodbujanje inovacij v teh ustanovah in prek njih.

Koalicije sektorskih spretnosti bi lahko pomagale tudi z zapolnjevanjem vrzeli med izobraževanjem/usposabljanjem in trgom dela. EU je leta 2013 podpirala štiri pilotne koalicije sektorskih spretnosti za spodbujanje dialoga med industrijskimi sektorji ter organi, vključenimi v oblikovanje, akreditiranje, izvajanje in ocenjevanje sistemov izobraževanja in usposabljanja. Koalicije sektorskih spretnosti so namenjene oblikovanju in izvajanju skupnih učnih načrtov in metod, ki udeležencem izobraževanj zagotavljajo spretnosti, ki se zahtevajo na trgu dela. Komisija spodbuja deležnike v modrem gospodarstvu, naj se pridružijo koaliciji znanja ter koaliciji sektorskih spretnosti na področju pomorstva.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter njegove skupnosti znanja in inovacij (SZI) združujejo glavne akterje iz visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter podjetij, saj želijo spodbujati inovacije prek popolne vključitve trikotnika znanja. EIT je doslej ustanovil tri SZI, ki obravnavajo podnebne spremembe, trajnostno energijo in izzive, povezane z IKT. V okviru programa Obzorje 2020 je načrtovanih še pet SZI na področjih inovacij za zdravo življenje in aktivno staranje, surovine, hrano za prihodnost, proizvodnjo z dodano vrednostjo in mobilnost v mestih. Trenutno ni načrtovanih SZI, ki bi bile posebej namenjene modremu gospodarstvu. V okviru priprave strateškega inovacijskega programa in spremenjene pravne podlage za EIT za obdobje po letu 2020 bo Komisija proučila, ali bi bilo lahko oblikovanje posebne SZI za modro gospodarstvo po letu 2020 koristno.

5. Zaključek

Inovacije lahko pripomorejo k razvoju modrega gospodarstva na način, ki ne le spodbuja rast in ustvarjanje delovnih mest v EU, ampak tudi ohranja javno podporo za komercialno uporabo morskih virov ob zagotavljanju varstva morskega okolja. Ker smo na začetku stoletja, na katerega bo močno vplivala naša sposobnost upravljanja oceanov in njihovih virov, je pomembno sprejeti konkretne ukrepe za razvoj našega razumevanja morij in napredek tehnologije, da bi omogočili trajnostni razvoj njihovega gospodarskega potenciala.

V tem sporočilu so predlagani naslednji ukrepi:

Ukrep || Časovni razpored

Vzpostavitev trajnostnega postopka, ki bo zagotavljal, da so lahko podatki o morju dostopni, interoperabilni in brez omejitev uporabe (zasnovanega na mreži EMODnet, okviru za zbiranje podatkov ter sistemih Copernicus in WISE-Marine) || od leta 2014

Izdelava večločljivostne karte celotnega morskega dna evropskih voda || januar 2020

Oblikovanje informacijske platforme za morske raziskave v celotnem programu Obzorje 2020 ter informacije o nacionalno financiranih projektih za morske raziskave. || pred 31. decembrom 2015

Ustanovitev foruma za modro gospodarsko poslovanje in znanost || prvo zasedanje na evropski dan pomorstva leta 2015

Spodbujanje razvoja koalicije sektorskih spretnosti na področju pomorstva || 2014–2016

Komisija pričakuje mnenja Evropskega parlamenta, Sveta in drugih institucij o tem sporočilu.

[1]               Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju, COM(2012) 494.

[2]               Modra rast: scenariji in gonilne sile za trajnostno rast, povezano z oceani, morji in obalami, končno poročilo, javni razpis št. MARE/2010/01, avgust 2012.

[3]               Modra energija: Ukrepi, potrebni za izkoriščanje potenciala energije oceanov v evropskih morjih in oceanih do leta 2020 in po njem, COM(2014) 8.

[4]               Direktiva 1999/32/ES, spremenjena z Direktivo 2012/33/EU. V SECA (v EU: Baltsko in Severno morje) se bo delež žvepla v gorivih za plovila leta 2015 zmanjšal z 1,50 % na 0,10 %, na drugih morskih območij pa leta 2020 s 3,50 % na 0,50 %.

[5]               Direktiva 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

[6]               Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij, COM(2010) 546 final.

[7]               Sporočilo za javnost Evropske komisije, MEMO/13/393 z dne 2. maja 2013.

[8]               Letni pregled rasti za leto 2014, COM(2013) 800.

[9]               Kot to zahtevajo Okvirna direktiva o morski strategiji (2008/56/ES) za doseganje dobrega okoljskega stanja in druge okoljske politike.

[10]             Vir: Pripravljalni ukrepi za evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke. Naročilo storitve št. „MARE/2009/07 – Kartiranje morskega dna – SI2.563144“ na podlagi 6 000 raziskav morskega dna, od tega približno 1 000 z uporabo večžarkovnih sonarjev visoke ločljivosti.

[11]             „Načrt za znanje o morju 2020“, ki je priložen temu sporočilu, vključuje oceno koristi.

[12]             Komisija je v svojem poročilu o prvem krogu izvajanja navedene direktive z naslovom „Prva faza izvajanja okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES), Presoja in smernice Evropske komisije“ (COM(2014) 97) opredelila vrsto pomanjkljivosti v presojah držav članic glede stanja njihovih morskih voda.

[13]             Zelena knjiga „Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja“, 29. Avgust, COM(2012) 473.

[14]             Odprti podatki: Gonilna sila za inovacije, gospodarsko rast in pregledno upravljanje, COM(2011) 822.

[15]             http://emodnet.eu/.

[16]             Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko.

[17]             Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

[18]             Možnosti izvajanja skupnega okoljskega informacijskega sistema EU, SWD(2013) 18.

[19]             Vlečne robotske sonde, ki se uporabljajo po vsem svetu.

[20]             Uredba Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009.

[21]             Razvoj politike Evropske unije za arktično regijo: napredek od leta 2008 in nadaljnji ukrepi, JOIN(2012) 19.

[22]             http://www.earthobservations.org/geoss.shtml.

[23]             Zasedanje Sveta za splošne zadeve o celostni pomorski politiki, Luksemburg, 24. junija 2013.

[24]             Poročilo Evropskega parlamenta o znanju o morju 2020: boljše kartiranje za potrebe ribištva (2013/2101(INI)), Odbor za ribištvo (poročevalka Maria do Céu Patrão Neves).

[25]             Evropska strategija za morsko in pomorsko raziskovanje: skladen okvir za Evropski raziskovalni prostor v podporo trajnostni uporabi oceanov in morij, COM(2008) 534.

[26]             Sklep št. 1386/2013.

[27]             Kot so nacionalne kontaktne točke in Evropska podjetniška mreža.

[28]             Prek pobude za skupno načrtovanje programov za morja in oceane.

[29]             V skladu s poročilom Leadership2020, ki so ga pripravili deležniki v ladjedelniški industriji EU, je večja kompleksnost proizvodov ustvarila dodatno povpraševanje po visoko usposobljenem osebju. Zato velik del industrije trpi izrazito pomanjkanje usposobljenega osebja, kar omejuje rast.

[30]             Evropski okvir kvalifikacij (EQF) deluje kot prevajalsko orodje za boljše razumevanje nacionalnih kvalifikacij po vsej Evropi.

[31]             Pobuda za jasno in enostavno razumevanje vaših spretnosti in kvalifikacij.