SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Za oživitev evropske industrije

1. UVOD

Evropska unija se izvija iz svoje najdaljše recesije. BDP EU28 se je v tretji četrtini leta 2013 povečal za 0,2 %. Pozitivni preobrat kazalnika gospodarskega razpoloženja in zaupanja kaže, da so strukturne reforme, izboljšave makroekonomskega upravljanja in ukrepi v finančnem sektorju uspešno stabilizirali evropsko gospodarstvo. Čeprav je EU na pravi poti, ostaja oživitev skromna, saj Komisija napoveduje 1,4-odstotno rast BDP za EU28 leta 2014 in 11-odstotno stopnjo brezposelnosti za naslednji dve leti. Zato je najpomembnejša prednostna naloga Komisije in držav članic EU spodbujanje rasti in konkurenčnosti za ohranitev in okrepitev oživljanja ter doseganje ciljev strategije Evropa 2020.

Kriza je poudarila pomembnost realnega gospodarstva in močne industrije. Sodelovanje industrije s preostalo evropsko gospodarsko strukturo zajema veliko več kot le proizvodnjo, saj vključuje tudi surovine in energijo višje v prodajni verigi ter poslovne storitve (na primer logistiko), storitve za potrošnike (na primer storitve po prodaji za obstojno blago) ali turizem nižje v prodajni verigi. Industrijske dejavnosti so vključene v vse bogatejše in kompleksne vrednostne verige, ki povezujejo vodilne korporacije ter mala in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) po sektorjih in državah.

Gospodarska pomembnost industrijskih dejavnosti je veliko večja, kot je izraženo v deležu proizvodnje v BDP. Industrija predstavlja več kot 80 % evropskega izvoza ter 80 % zasebnih raziskav in inovacij. Skoraj eno od štirih delovnih mest v zasebnem sektorju je v industriji, s pogosto visoko usposobljenimi delavci, medtem ko vsako dodatno delovno mesto v proizvodnji ustvari od 0,5 do 2 delovni mesti v drugih sektorjih[1]. Komisija meni, da bo močna industrijska baza ključnega pomena za oživitev evropskega gospodarstva in konkurenčnosti.

Na splošno je industrija EU dokazala svojo prožnost glede gospodarske krize. Je vodilna svetovna sila v trajnosti in ima 365 milijard EUR presežka v trgovini proizvedenih izdelkov (1 milijardo EUR na dan)[2], ki je ustvarjen predvsem v nekaj visokotehnoloških in srednjetehnoloških sektorjih. Ti vključujejo avtomobilski sektor, sektor strojev in opreme, farmacevtski, kemični, aeronavtični, vesoljski in ustvarjalni industrijski sektor ter vrhunsko blago v različnih drugih sektorjih, vključno z živilskim sektorjem.

Vendar je zapuščina krize slaba: od leta 2008 je bilo izgubljenih 3,5 milijona delovnih mest, delež proizvodnje v BDP pa se je zmanjšal s 15,4 % na 15,1 % v zadnjem letu[3]; v primerjavi z našimi konkurenti pa se produktivnost EU še naprej slabša.

V zadnjih dveh poročilih Komisije[4] so opredeljene številne slabosti, ki ovirajo rast. Povpraševanje na domačem trgu ostaja majhno in ogroža domače trge evropskih podjetij ter ovira trgovino znotraj EU po krizi. Poslovno okolje se je v celotni EU izboljšalo, vendar napredek ostaja neenakomeren. Togo upravno in regulativno okolje, okorelost na nekaterih trgih dela in slabo povezovanje na notranjem trgu še naprej ovirajo potencialno rast podjetij, zlasti MSP. Naložbe v raziskave in inovacije ostajajo prenizke in ovirajo potrebno modernizacijo naše industrijske baze ter prihodnjo konkurenčnost EU. Evropska podjetja se soočajo z višjimi cenami energije kot večina naših vodilnih konkurentov[5] in imajo težave z dostopanjem do osnovnih vložkov, kot so surovine, kvalificirana delovna sila in kapital pod ugodnimi pogoji.

Na podlagi tega je Komisija izbrala pristop celostne industrijske politike, kot je opisano v sporočilih o industrijski politiki za leti 2010 in 2012[6], ter v okviru evropskega semestra izdala državam članicam priporočila za povečanje rasti. Popolno izvajanje tega pristopa politike na evropski in nacionalni ravni je kritično za zagotovitev naše prihodnje konkurenčnosti in za povečanje našega potenciala rasti. Za učinkovitost morajo biti politični ukrepi dobro usklajeni in skladni na regionalni in evropski ravni.

Kot prispevek k razpravi Evropskega sveta o industrijski politiki to sporočilo določa ključne prednosti Komisije za industrijsko politiko. Izhaja iz letnega pregleda rasti, zagotavlja pregled že opravljenih ukrepov in predstavlja izbrane nove ukrepe, da se pospeši pridobitev teh prednosti. Kaže, da so industrijska politika in druge politike EU postopno vedno bolj povezane, kot je navedeno v vodilnem sporočilu o industrijski politiki iz leta 2010, in navaja razloge za nadaljevanje postopka vključevanja. Namen tega sporočila je predvsem poudariti pomen celostnega in učinkovitega izvajanja industrijske politike v EU ter pomagati pri tem izvajanju.

V tem postopku izvajanja reform za izboljšanje konkurenčnosti bodo imele države članice glavno vlogo. Razvoj novih instrumentov, kot so na primer „partnerstva za rast, delovna mesta in konkurenčnost“, lahko izboljša učinkovitost izvajanja teh reform[7].

2. CELOSTNI, ENOTNI EVROPSKI TRG: USTVARJANJE PRIVLAČNEGA OKOLJA ZA PODJETJA IN PROIZVODNJO

Notranji trg ostaja središčna točka evropskega gospodarskega uspeha. V sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja je notranji trg spremenil možnosti za evropsko gospodarstvo in po krizi lahko ponovno igra to vlogo, da se ponovno oživi evropsko gospodarstvo in tako EU postane bolj privlačna lokacija za proizvodnjo blaga in storitve.

Notranji trg zagotavlja podjetjem EU velik domač trg, z zmanjšanjem stroškov vložkov izboljša produktivnost, omogoča učinkovite poslovne postopke in povečuje donos inovacij. Vendar ima notranji trg še vedno znatni potencial za rast, nadaljnja poenostavitev pravil notranjega trga pa lahko še nadalje izboljša gospodarsko učinkovitost. S poglabljanjem notranjega trga lahko pride do hitrejše tehnološke spremembe. Vključevanje podjetij EU v regionalne in svetovne vrednostne verige je ključno za doseganje produktivnosti. Dobro oblikovani in pravočasni evropski standardi bodo pospešili širjenje inovacij, prav tako bodo reforme EU na področju pravic intelektualne lastnine spodbujale ustvarjalnost in inovacije. Za doseganje celotnega potenciala notranjega trga so potrebni boljša združitev infrastrukturnih omrežij, boljše izvajanje in poenostavitev pravil za blago in storitve ter predvidljiv in stabilen regulativni okvir, združen s sodobno in učinkovito javno upravo.

2.1. Dokončanje združitve omrežij: informacijska omrežja, energija in prevoz

Notranji trg ne more delovati celovito brez celostne infrastrukture. Akt za enotni trg II predlaga štiri ukrepe za pospeševanje razvoja pomorstva, zračnega in železniškega prevoza, kot tudi pobudo za okrepitev izvajanja in uveljavljanje tretjega energetskega svežnja, da se sprostijo in povežejo evropski trgi z energijo. Na začetku leta 2013 je Komisija predlagala četrti železniški sveženj, ki bi železniškim prevoznikom olajšal vstop in delovanje na trgu EU[8]. Za pomorski sektor je Komisija julija 2013 oblikovala načrte, da se olajšajo carinske formalnosti za ladje, skrajšajo upravni postopki, zmanjšajo zamude v pristaniščih in da sektor postane bolj konkurenčen. Komisija je prav tako začela uveljavljati obveznosti enotnega evropskega neba v državah članicah[9]. Trenutno nastajajo zamude pri sprejetju, celotnem izvajanju in/ali uveljavljanju teh pobud.

Za razvoj notranjega trga za energijo sta potrebna celotno izvajanje pravnega okvira vseh držav članic in združitev energetskih omrežij, kar bi moralo spodbujati konkurenco na notranjem trgu in zmanjšati stroške energije za evropska podjetja. Za posodobitev evropske energetske infrastrukture za povezovanje energetskih „otokov“, omogočanje pretokov energije na notranjem trgu in omogočanje industriji EU koriščenje večje zanesljivosti oskrbe in nižjih cen so potrebne znatne naložbe[10].

Infrastruktura EU mora odgovarjati družbenemu povpraševanju in ustrezati tehnološkim spremembam. Pojav čistih vozil in vodnih plovil je ključni izziv za industrijo EU, ki želi ohraniti svojo konkurenčnost. Takšen razvoj je odvisen od dobave nove tehnologije in instalacije infrastrukture za uporabnike. Sprejetje predlagane direktive[11] o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva bo od držav članic zahtevalo minimalno kritje infrastrukture alternativnih goriv, vključno s postajami za električno napajanje s skupnimi standardi vmesnika.

Komisija poziva Svet in Evropski parlament k sprejetju tega predloga v začetku leta 2014.

Kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta iz oktobra 2013, so digitalni izdelki in storitve zelo pomembni za nadgradnjo evropske industrije. Komisija je za podporo razvoja komunikacijskih storitev septembra 2013 predlagala ambiciozen program za enotni trg na področju telekomunikacij, katerega cilj je spodbujanje naložb in sprejetje ukrepov za nadaljnje zmanjšanje regulativne razdrobitve v EU ter hkrati spodbujanje konkurenčnosti pri širokopasovnih določbah.

Konvergenca informacijskih in komunikacijskih tehnologij z energetskimi in logističnimi mrežami ustvarja nove priložnosti in izzive za industrijo. Izziv je postopoma uvesti digitalno usposobljena omrežja s stopnjo varnosti in prožnosti, ki je potrebna za podporo podjetij pri njihovem delovanju. Vpliv teh sprememb se počasi kaže in bo zagotovil tržne priložnosti, predvsem za ključne omogočitvene tehnologije. Za ureditev inteligentnih omrežij bo prav tako potreben regulativni okvir, ki bo ustrezal namenu, kot tudi razvoj ustreznih standardov interoperabilnosti. EU, države članice, regije in industrija imajo vse vlogo pri spodbujanju digitalizacije poslovnega postopka in razvijanju industrijske razsežnosti digitalne agende.

Vesoljske infrastrukture in povezane industrijske ter storitvene aplikacije lahko omogočajo povečanje industrijske konkurenčnosti, ustvarjanje rasti in delovnih mest. Na tem področju ima EU pomembno vlogo, saj lahko države članice visoke stroške vesoljskih projektov pokrijejo bolj gospodarneje z združenimi naložbami in skupaj koristijo priložnosti, ki izhajajo iz njih. V sodelovanju z državami članicami ter sodelujočimi organizacijami in agencijami (na primer Evropska vesoljska agencija in Evropska agencija za globalni satelitski navigacijski sistem) Komisija z naslednjim večletnim okvirom finančnega načrtovanja zaključuje vesoljske infrastrukture svojih vodilnih projektov (Galileo in Copernicus). Predlagala bo pravila glede ustvarjanja tehnoloških in regulativnih pogojev za njihovo komercialno uporabo.

Komisija poziva Svet in Parlament, da po njenih predlogih za prednostno nalogo sprejmeta ter izvajata navedene ukrepe in zakonodajo glede informacijskih, energetskih, prevoznih, vesoljskih in komunikacijskih omrežij v EU.

Odložitev razporejanja te infrastrukture bo ovirala našo prihodnjo konkurenčnost. Ker trenutno gospodarsko okolje ni ugodno za dolgoročne naložbe, bo Komisija za lažje financiranje teh infrastrukturnih projektov še naprej uporabljala projektne obveznice.

2.2.      Odprt in celosten notranji trg za blago in storitve

Komisija je z aktoma za enotni trg I in II zagotovila nove možnosti za povezovanje trgov po celotni EU in poziva sozakonodajalce k sprejetju njunih predlogov, zlasti glede pobud, kot sta nadzor trga in sveženj o varnosti izdelkov.

Komisija še naprej dejavno spodbuja celostni trg za blago. Pregled notranjega trga za industrijske izdelke je pokazal, da notranji trg za industrijske izdelke ustreza namenu[12]. Njegov razvoj je koristil industriji, prav tako se je trgovina znotraj EU proizvedenega blaga skozi leta povečala.

Pobuda glede enotnega trga za ekološke proizvode predlaga različne ukrepe, s katerimi bi premagali težave v prostem prometu teh izdelkov[13]. Dokler pa države članice ne sprejmejo nadaljnjih ukrepov za izvajanje trenutnega okvira, se bo poslovanje soočalo z nepotrebnimi višjimi stroški in razlikami v stroških, ki predstavljajo tveganje za rast. Komisija bo zagotovila uveljavitev usklajevanja in se bo predvsem osredotočila na izvajanje in izvrševanje veljavnega pravnega okvira ter omogočanje sodelovanja MSP na notranjem trgu.

Sporočilo o viziji glede notranjega trga za industrijske izdelke (A vision for the internal market for industrial products) predstavlja ukrepe za doseganje bolj povezanega notranjega trga, ki temelji na racionalizaciji obstoječega regulativnega okvira. Komisija bo razmislila o oblikovanju zakonodajnega predloga glede vključevanja in usklajevanja gospodarskih sankcij upravne ali civilne narave za neskladnost z zakonodajo Unije o uskladitvi, da se zagotovi enaka obravnava vseh podjetij na notranjem trgu za industrijske izdelke. Za okrepitev podpore za MSP na notranjem trgu in nadaljnji razvoj pomoči za dostop do finančnih sredstev, za izboljšanje njihove učinkovite rabe energije in virov ter povečanje sposobnosti MSP za upravljanje inovacij se bo okrepila evropska podjetniška mreža.

Industrija trguje z blagom in storitvami. Celotno izvajanje direktive o storitvah pa ostaja pomembno za industrijsko konkurenčnost Evrope. Povezovanje na trgu blaga in na trgu storitev je jasno neuravnovešeno, za učinkovito posodobitev industrije pa je treba delovanje notranjega trga za storitve dodatno izboljšati[14].

Čeprav je bilo doseženo že veliko, morajo države članice uresničiti reforme in izboljšati izvajanje pravil notranjega trga na nekaterih področjih. Evropska komisija je že v svojem sporočilu iz leta 2012[15] države članice povabila, naj si še dodatno prizadevajo za ambiciozno izvajanje direktive o storitvah. Celotno izvajanje direktive o storitvah bi znatno izboljšalo nemoteno delovanje notranjega trga, zlasti za male in srednje velike države ter potrošnike. Povečanje konkurenčnosti bi lahko vodilo k dodatni skupni gospodarski rasti v višini 2,6 % GDP EU. Napredek se spremlja z evropskim semestrom, za doseganje politično dogovorjenih ciljev pa je Komisija vzpostavila dialog z državami članicami.

Konkurenčnosti industrije bi koristila boljša povezanost notranjega trga za storitve, zlasti za poslovne storitve, ki predstavljajo približno 12 % dodane vrednosti EU. To je dober primer področja, kjer lahko vključevanje industrijske konkurenčnosti prispeva k povečanju skupne konkurenčnosti gospodarstva EU. Poslovne storitve je treba ustrezno upoštevati pri oblikovanju in izvajanju strategij industrijske politike. Po sporočilu o industrijski politiki leta 2012 je Komisija na začetku leta 2013 oblikovala skupino na visoki ravni za poslovne storitve. Komisija bo proučila potrebo po nadaljnjem ukrepanju, ko bo ta skupina marca 2014 izdala svoja priporočila.

Nedavno posodobljeni evropski standardizacijski sistem se bo natančno spremljalo, da se oceni, ali ga je treba nadalje prilagoditi hitro spreminjajočemu se okolju, da bo lahko še naprej prispeval k evropskim strateškim ciljem, zlasti na področju industrijske politike, storitev, inovacij in tehnološkega razvoja.

Določanje učinkovitih standardov in zaščita intelektualne lastnine (ki predstavlja 50 % vsega nematerialnega premoženja v EU) sta ključnega pomena za spodbujanje inovacij in razvoja novih tehnoloških področij. Komisija bo skrbno spremljala trenutno razpravo o uporabi in vlogi sporočila o industrijski politiki pri standardih in ocenila, ali mora vprašanje obravnavati v temu namenjeni pobudi.

2.3. Poslovno okolje, regulativni okvir in javna uprava v EU

Konkurenčna moč EU je vedno temeljila na trdnem in predvidljivem institucionalnem okolju, kakovostni infrastrukturi, močni tehnološki bazi znanja ter zdravi in izobraženi delovni sili. Evropa je bila tradicionalno dober kraj za poslovanje in industrijsko proizvodnjo, vendar zdaj v primerjavi z drugimi regijami na svetu izgublja svojo konkurenčnost[16].

Dejstvo, da notranji trg (zlasti na področju storitev) ni v celoti povezan, je pomemben dejavnik, ki ovira povečanje produktivnosti. Evropa se kot celota ni ustrezno prilagodila spreminjajočim se okoliščinam. Upravna bremena in regulativna zapletenost se odpravljajo prepočasi in neenakomerno, prav tako nekateri trgi dela niso dovolj prilagodljivi. Po finančni krizi zapuščina zmanjšanja finančnega vzvoda še naprej vpliva na gospodarsko razpoloženje, ovira nadaljnje naložbe ter nove kredite v poslovanje in posledično ovira modernizacijo industrije EU.

Komisija redno spremlja uspešnost konkurenčnosti EU in poslovnega okolja, predvsem s postopkom evropskega semestra in poročilom o konkurenčnosti držav članic v skladu s členom 173 PDEU. Nedavna poročila kažejo znake izboljšanja, saj so strukturne reforme začele delovati, vendar ostaja napredek neenakomeren po državah članicah.

Z letom 2014 bo „poročilo o uspešnosti konkurenčnosti in politikah držav članic“ v skladu s členom 173 PDEU okrepljeno, da se oceni in jasno poveže vpliv izboljšav v poslovnem okolju z napredkom dejavnosti uspešnosti konkurenčnosti držav članic, področje uporabe njihovih letnih poročil pa bo razširjeno za spremljanje prizadevanja na nacionalni ravni, da se vidiki konkurenčnosti vključijo v vsa ustrezna politična področja[17].

Komisija nadaljuje z izboljšanjem kakovosti zakonodaje in regulativnega okolja na ravni EU, da bo bolj urejena, stabilna in predvidljiva. Izvajanje programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ter spremljanje desetih največjih regulativnih bremen (kot jih zaznavajo poslovne organizacije in deležniki) bo poenostavilo zakonodajo EU in zmanjšalo regulativna bremena za podjetja. Preverjanje konkurenčnosti je bilo v celoti vključeno v oceno učinka Komisije za vse večje predloge z znatnimi učinki na konkurenčnost. Študije o ocenah kumulativnih stroškov so bile izvedene v številnih sektorjih (jeklo, aluminij) in bodo izvedene še v drugih (na primer v sektorju kemikalij in industrij, ki temeljijo na gozdarstvu), da se naknadno ocenijo skupni stroški različnih področij nacionalnih in evropskih uredb v industrijskih sektorjih. Preverjanje ustreznosti zakonodaje v sektorju predelave nafte bo zaključeno leta 2014. Komisija bo v prihodnje postopno izvajala celovite preglede konkurenčnosti in regulativnih okvirov v vsaki od glavnih industrijskih vrednostnih verig in pri tem uporabila preverjanja ustreznosti ter oceno kumulativnih stroškov[18].

Komisija poziva države članice k sprejetju primerljivih ukrepov na nacionalni ravni, s čimer bi pomagale zagotoviti, da bodo politična prizadevanja povečala konkurenčnost po celotni EU. Komisija bo spremljala napredek na tem področju.

Javne uprave v 28 državah članicah za zasebni sektor uporabljajo zelo različne pristope. Da bodo vse države članice lahko izkoristile izkušnje drugih, bo Komisija predstavila pobudo za rasti prijazno javno upravo in zagotovila celovit pregled najboljših praks v javnih upravah po EU, zlasti glede orodij e-uprave in javnih naročil.

3. INDUSTRIJSKA MODERNIZACIJA: NALOŽBE V INOVACIJE, NOVE TEHNOLOGIJE, PROIZVODNI VLOŽKI IN SPRETNOSTI

Z redkimi naravnimi in energetskimi viri ter ambicioznimi socialnimi in okoljskimi cilji podjetja EU ne morejo konkurirati z nizkocenovnimi in nekakovostnimi izdelki. Če želijo konkurirati na svetovnih trgih, se morajo osredotočiti na inovacije, produktivnost, učinkovito rabo virov in visoko dodano vrednost. Primerjalna prednost Evrope v svetovnem gospodarstvu bodo še naprej blago in storitve z visoko dodano vrednostjo, učinkovito upravljanje vrednostnih verig in dostop do trgov po vsem svetu. Tako inovacije in tehnološki napredek ostajajo glavni vir konkurenčnosti za industrijo EU. Zato so potrebna dodatna prizadevanja, da se doseže cilj strategije Evropa 2020, in sicer poraba 3 % BDP za raziskave in razvoj.

V središču povečanj v proizvodnji evropske industrije so zlasti digitalne tehnologije. Njihova preobrazbena moč in vse večji vpliv v vseh sektorjih na novo opredeljujeta tradicionalno poslovanje in modele proizvodnje ter bosta privedla do različnih možnih novih izdelkov, predvsem storitvenih inovacij industrije in poslovnih storitev („storitvenost industrije“). Prehod na digitalno tehnologijo poteka po svetovnem gospodarstvu, industrijska politika pa mora vključiti nove tehnološke priložnosti, kot so računalništvo v oblaku, razvoj masovnih podatkov in podatkovne vrednostne verige, nova industrijska uporaba interneta, pametne tovarne, robotika, tridimenzionalno tiskanje in oblikovanje.

3.1. Spodbujanje naložb v inovacije in nove tehnologije

Od začetka gospodarske krize znatno znižane stopnje naložb v inovacije so razlog za veliko zaskrbljenost glede prihodnosti evropske industrije.

Komisija je za pospeševanje naložb državam članicam, regijam in industriji dala na voljo velik del njenih politik ter regulativnih in finančnih vzvodov. Program Obzorje 2020 bo zlasti prek svojega vodilnega položaja v industriji zagotovil skoraj 80 milijard EUR za raziskave in inovacije. To vključuje podporo za ključne omogočitvene tehnologije, ki bodo ponovno opredelile svetovne vrednostne verige, povečale učinkovito rabo virov in preoblikovale mednarodno razdelitev dela. Za lažjo komercializacijo rezultatov raziskav bo program Obzorje 2020 financiral tudi prototipe in predstavitvene projekte, ki bodo bližje razmeram na trgu, kot so bili do zdaj. Ključni element novega okvirnega programa je združiti moči z zasebnim sektorjem prek javno-zasebnih partnerstev na ključnih gospodarskih področjih, da se spodbudijo prihodnje zasebne naložbe.

S sprejetjem novega večletnega finančnega okvira 2014–2020 je za financiranje naložb v inovacije v skladu s prednostmi industrijske politike na voljo 100 milijard EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. V obdobju 2014–2020 bodo naložbe v inovacije evropskih strukturnih in investicijskih skladov potekale v skladu s pojmom „pametne specializacije“, da se državam članicam in regijam omogoči osredotočenost naložb na njihove primerjalne prednosti in spodbuja ustvarjanje čezevropskih vrednostnih verig. Veliko tem, ki so jih predlagale države članice in regije v okviru strategij pametne specializacije, je povezanih s šestimi strateškimi področji, opredeljenimi v okviru industrijske politike, pri čemer je regijam na voljo obsežen finančni sveženj.

Medtem ko države članice vse bolj spodbujajo naložbe v strateška industrijska območja, Komisija posodablja okvir državne pomoči za raziskave, razvoj in inovacije ter preoblikuje pravila za javna naročila, da se ustvari kritična masa pri povpraševanju in izboljša učinkovitost pri dodelitvi virov ob popolnem upoštevanju pravil konkurence in notranjega trga.

Potreba po hitrejših naložbah v tehnološke preboje na hitrorastočih področjih je bila glavni razlog, da je Komisija v sporočilu o industrijski politiki za leto 2012 opredelila šest področij, na katerih je treba spodbujati naložbe.

Ta strateška in bistvena področja so: napredna proizvodnja, ključne omogočitvene tehnologije, čista vozila in prevoz, proizvodi na biološki osnovi, gradbeništvo in surovine ter energetska omrežja. Delo šestih delovnih skupin, oblikovanih pred enim letom, je Komisiji omogočilo določitev priložnosti in ovir na področju inovacij, ki potrebujejo dodatne ukrepe politike. Na podlagi tega dela se bo Komisija osredotočila na naslednje prednostne naloge:

· napredna proizvodnja: izvajanje skupnosti znanja in inovacij pri proizvodnji z dodano vrednostjo in oblikovanje javno-zasebnih partnerstev za trajnostno procesno industrijo z učinkovito rabo virov in energije, tovarnami prihodnosti, fotoniko in robotiko, nadgradnja možnosti inovacij in konkurenčnosti evropskega sektorja proizvodnje. Vključitev digitalnih tehnologij v proizvodni postopek bo glede na vedno večjo pomembnost industrijskega interneta prihodnja prednostna naloga. „Masovni podatki“ se bodo vedno bolj uporabljali v postopku proizvodnje[19];

· ključne omogočitvene tehnologije (v nadaljnjem besedilu: KET): ta projektna skupina se ukvarja z opredelitvijo potencialnih projektov KET, ki so v evropskem interesu na številnih področjih, kot so na primer akumulatorji, inteligentni materiali, visoko zmogljiva proizvodnja in industrijski bioprocesi, omogoča MSP vseevropski dostop do tehnološke infrastrukture in še nadalje izkorišča možnosti memoranduma o soglasju, ki je podpisan z Evropsko investicijsko banko;

· proizvodi na biološki osnovi: omogočanje dostopa do trajnostnih surovin po cenah svetovnega trga za proizvodnjo proizvodov na biološki osnovi. Zato bo treba pri uporabi biomase uporabiti načelo postopnosti in izločiti morebitna izkrivljanja pri razporeditvi biomase za alternativno uporabo, ki so lahko posledica pomoči in drugih mehanizmov, ki podpirajo uporabo biomase za druge namene (na primer energija)[20];

· čista vozila in vodna plovila: sprejetje in celotno izvajanje predloga Komisije o infrastrukturi za alternativna goriva, izvajanje pobude za zelena vozila in druge pobude programa Obzorje 2020, ki spodbujajo čist in energetsko učinkovit prevoz, sledenje svetovnim standardom glede električnih avtomobilov in izvajanje prednosti iz akcijskega načrta CARS 2020;

· trajnostno gradbeništvo in surovine: ustanovitev zmožnosti posojanja EIB v višini 25 milijard EUR za energetsko učinkovitost stanovanjskih nepremičnin ter izboljšanje recikliranja in trajnostnega gospodarjenja z odpadki v gradbeništvu;

· energetska omrežja in digitalne infrastrukture: določitev nadaljnjih ciljev za razvoj komponent energetskega omrežja, pregledovanje in širjenje mandatov za standardizacijo ter razvoj in usmerjanje na področju kazalcev poslovanja[21]. Programska oprema za infrastrukturo in povezljivost za industrijski internet je prednostno področje z vidika njene vedno večje pomembnosti in bi morala olajšati vključitev visoko zmogljivih postopkov, vključno z računalništvom v oblaku.

Komisija na podlagi dela projektnih skupin državam članicam predlaga, da združijo regionalna in industrijska orodja politik, da ustvarijo platforme pametne specializacije in tako regijam s spodbujanjem stikov med podjetji in grozdi, omogočanjem dostopa do inovativnih tehnologij in tržnih priložnosti pomagajo pri uvedbi programov pametne specializacije.

Na podlagi analize prednosti evropske industrije in glavnih sredstev bo Komisija proučila področja industrijske dejavnosti, na katerih bo imela Evropa najverjetneje primerjalno prednost v prihodnje. Spremljanje gibanja naložb bo imelo vedno bolj pomembno vlogo pri oceni, izvedeni v okviru evropskega semestra.

3.2. Povečevanje proizvodnje in učinkovite rabe virov ter omogočanje dostopa do cenovno dostopnih  proizvodnih vložkov

Podjetja EU morajo imeti trajnostni dostop do bistvenih vložkov pod najboljšimi pogoji, vendar še vedno obstajajo težave na kapitalskem trgu ter trgu z energijo in surovinami.

a) Dostop do financ

Regulativne reforme na finančnih trgih, razumna monetarna politika in nova nadzorna struktura bančne unije so uspele ohraniti finančno stabilnost. Vendar zmanjševanje finančnega vzvoda bank otežuje podjetjem dostop do bančnih kreditov, zlasti za MSP v državah članicah, kjer ima kriza še posebej resne posledice.

Politični ukrepi prispevajo k zmanjševanju potreb po kapitalu za posebne namene. V obdobju 2014–2020 bo kohezijska politika s finančnimi instrumenti še naprej zagotavljala podjetjem dostop do finančnih sredstev. V novem programskem obdobju se poleg tradicionalnih finančnih instrumentov, določenih na nacionalni/regionalni ravni oziroma nadnacionalni ali čezmejni ravni, načrtuje tudi možnost prispevanja virov k finančnim instrumentom, oblikovanim na ravni Unije. To vključuje pobudo MSP, ki je instrument za delitev tveganj z jamstvi EU, kot je zahteval Evropski svet oktobra 2013. Je rezultat pobude, ki sta jo predlagali Komisija in EIB ter ki državam članicam omogoča, da prostovoljno uporabljajo evropske strukturne in investicijske sklade za podporo finančnih instrumentov, ki nudijo posojila MSP. Države članice so pozvane, da tej pobudi prispevajo sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov iz svojih nacionalnih dodelitev, da bo instrument lahko dosegel kritično maso in bo močno vplival na povečanje števila posojil MSP.

Sprejetje Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: COSME) in programa Obzorje 2020 bo prav tako pomnožilo sposobnost financiranja sredstev javnega sektorja z vlaganjem v lastniški kapital prek finančnih posrednikov, kot so skladi tveganega kapitala in dobro delujoči vseevropski trg tveganega kapitala. Celotno izvajanje Direktive o zamudah pri plačilih[22] bo izboljšalo tudi financiranje za podjetja. Nedavne zakonodajne spremembe bodo MSP omogočile dostop do financ. Uredba o kapitalskih zahtevah vključuje korekcijski faktor, ki niža kapitalske zahteve, povezane s kreditnim tveganjem glede izpostavljenosti do malih in srednje velikih podjetij; revidirana Direktiva o trgih finančnih instrumentov bo oblikovala usmerjene platforme za trgovanje z oznako „trgi rasti MSP“; revidirana direktiva o preglednosti ukinja zahtevo po objavi četrtletnih finančnih informacij; nova pravila o evropskih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo pa so ustvarila poseben potni list EU za upravljavce skladov, ki vlagajo v novoustanovljena MSP in socialna podjetja.

Kljub tem ukrepom se pričakuje, da bo dostop do financiranja ostal problematičen. Čeprav velike družbe še vedno iščejo financiranje na trgu obveznic, so evropska MSP še vedno močno odvisna od bank, kot glavnega vira financiranja, veliko bolj kot v drugih delih sveta. Kriza je razdrobila notranji trg za bančni kredit v EU, posojilne obrestne mere pa so v nekaterih državah nesorazmerno zrasle. Še vedno je treba doseči notranji kapitalski trg, na katerem bodo MSP lahko imela čezmejni dostop do financiranja.

Na podlagi tega se s prizadevanji kreditni transmisijski kanali še izboljšujejo, korporacijski viri financiranja pa širijo. Napredek je viden v različnih pobudah, ki so bile vključene v posodobitev industrijske politike leta 2012. Po analizi odgovorov na zeleno knjigo o dolgoročnem financiranju bodo predlagani ukrepi za razširitev virov financiranja za MSP in omogočanje dolgoročnih naložb.

Potrebni so tudi dodatni ukrepi za zmanjšanje vpliva finančnih primanjkljajev, s katerimi se soočajo nekatera podjetja, Komisija pa bo še naprej sodelovala s skupino EIB in podpirala dvostranske pobude med državami članicami, ki obravnavajo ta pomanjkanja.

b) Energija

Kljub povečanju učinkovitosti in postopnemu odpiranju teh trgov konkurenci, ki so znižala veleprodajne cene elektrike in plina, so se maloprodajne cene za te bistvene vložke energije v industriji povišale. Maloprodajne cene energije EU za industrijo so se povprečno zvišale za 3,5 % letno in cene plina za 1 % med letoma 2008 in 2012. Posledično se na podlagi podatkov Mednarodne agencije za energijo ocenjuje, da so cene industrijske elektrike dvakrat višje kot v ZDA in Rusiji ter za 20 % višje kot na Kitajskem[23]. Cenovni razkorak je večji pri plinu: evropski plin je tri- do štirikrat dražji za evropsko industrijo kot za konkurente iz ZDA, Rusije in Indije, za 12 % dražji kot za Kitajsko, toda cenejši kot za Japonsko. Vendar se dejansko plačane cene za industrijske uporabnike lahko razlikujejo med državami članicami.

Sporočilo o cenah energije in delovni dokument služb Komisije, ki ga spremlja, predstavljata izčrpno dokumentirano poročilo o razvoju cen energije in njihovih treh glavnih elementih: energiji, stroških omrežja ter davkih in dajatvah, vključno s podporo obnovljivim virom energije. Element stroškov energije ostaja najpomembnejši, čeprav se njegov delež zmanjšuje in so razlike med državami članicami velike. Stroški omrežja ter davki in dajatve so glavni gonilniki zvišanj cen energije in imajo večji delež končne maloprodajne cene[24].

Razvoj stroškov energije je zaskrbljujoč za konkurenčnost energetsko intenzivnih industrij. Stroški energije predstavljajo precejšen delež skupnih stroškov izdelkov iz papirja in izdelkov za tiskanje, kemičnega blaga, stekla in keramike, železa, jekla in barvnih kovin, čeprav obstajajo razlike med obrati, tehnologijami in državami.

Industrijska konkurenčnost in energetska učinkovitost ostajata glavna cilja Unije, kot je potrjeno v strategiji Evropa 2020. Z različnimi politikami EU si prizadevamo doseči svoje cilje na stroškovno najbolj učinkovit način.

- Na dobavni strani je dala Komisija neposredno na voljo finančna sredstva iz programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije na področju energije in podnebja, predvsem s pobudami, kot so na primer pobuda „varna, čista in učinkovita energija“ in pobude za družbeni izziv in industrijsko vodenje (na primer SPIRE (trajnostna procesna industrija z učinkovito rabo virov in energije), SET (evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo) in SILC II (shema za trajnostno industrijo z nizkimi emisijami ogljika)), katerih cilj je razvijati in spodbujati sprejem tehnoloških prebojev, ki so potrebni za doseganje podnebnih in energetskih ciljev.

- Popolnoma povezan notranji trg za energijo in izboljšanje konkurenčnosti na trgih z energijo bosta industrijskim in zasebnim uporabnikom omogočila koriščenje nižjih veleprodajnih cen energije.

- Nadaljnji razvoj učinkovite vseevropske infrastrukture za plin in elektriko ter za prevoz pomembnih surovin, kot sta etilen in propilen, bi zmanjšal stroške prevoza in tveganja za energetsko intenzivne sektorje. Obstoječe oskrbovalne linije je treba povezati zlasti z južno in vzhodno Evropo, da se izboljšajo sinergije med industrijami različnih držav članic in doseže boljša energetska učinkovitost po vsej Evropi.

- Pomembno se je izogibati nesorazmernim povečanjem stroškov energije zaradi davkov, dajatev in drugih instrumentov, ki so jih uvedle države članice za izvajanje različnih politik. To je ključnega pomena za zagotovitev stroškovne uspešnosti in izboljšanje konkurenčnosti EU.

Komisija je skupaj s tem sporočilom sprejela podnebni in energetski sveženj, v katerem je opredelila svoj položaj do leta 2030[25]. Razen enega primera gre za nezakonodajni sveženj, ki bo omogočal razprave v Evropskem svetu ter Evropskem parlamentu in prispeval k dokončnemu oblikovanju stališča Evropske unije glede boja proti podnebnim spremembam ter z njim povezanega načina obravnave energetske politike in konkurenčnosti gospodarstva EU.

c) Surovine in učinkovita raba virov

Industrija EU je odvisna od dobave surovin iz mednarodnih trgov[26], zlasti neobdelanih mineralov in kovin. Sooča se s številnimi izzivi glede dostopa do primarnih in sekundarnih surovin po celotni vrednostni verigi (odkrivanje, ekstrakcija, obdelava/rafiniranje, recikliranje in nadomestitev). Komisija je od leta 2008 vključena v strategijo glede surovin („pobuda za surovine“). Prav tako podpira učinkovito rabo virov in razvoj krožnega poslovanja ter proizvodnih modelov.

Pobuda Komisije za surovine ima močno zunanjo razsežnost glede zagotovitve pravičnega in zanesljivega dostopa do surovin po vsem svetu in zagotavlja enake konkurenčne pogoje za vse udeležence trgovine s surovinami. EU je bila uspešna pri pogajanju glede pravil o izvozu surovin v dvostranskih ter večstranskih trgovinskih sporazumih in spremljanju ter uveljavljanju pravil trgovinskih ovir, ki vplivajo na surovine.

Komisija bo nadaljevala z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov, vključno s primerjalnim pregledom stanja trenutnih diplomatskih odnosov na področju surovin, ki trenutno poteka, da se trajnostno zaščiti dostop do surovin. Temu poglavju bo v trenutnih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih namenjena posebna pozornost.

Komisija bo proučila možnost oblikovanja sporočila o evropskem investicijskem partnerstvu (EPI) za surovine, v katerem bi pojasnila, kako bodo Evropska komisija, države članice, industrija in akademski svet sodelovali pri nadaljnjem izvajanju strateškega izvedbenega načrta partnerstva za leto 2013 za izboljšave v raziskavah in inovacijah, zakonodajnem okolju ali standardizaciji.

Konkretni cilji bodo vključevali začetek desetih poskusnih projektov za spodbujanje tehnologij za proizvodnjo primarnih in sekundarnih surovin, opredelitev zamenjav za vsaj tri aplikacije kritičnih in redkih surovin ter za oblikovanje boljših okvirnih pogojev za surovine v Evropi[27].

Da se industriji olajša ta premik, bo Komisija leta 2014 predstavila zakonodajno pobudo o učinkoviti rabi energije in odpadkih. Pobuda bo gradila na napredku pri izvajanju časovnega načrta za Evropo, gospodarno z viri, ter opredelila ključne elemente, potrebne za razvoj gospodarskega potenciala EU, da bo ta bolj produktivna ob manjši porabi virov in bo napredovala v smeri krožnega gospodarstva. Vključevala bo ugotovitve iz razvoja primernih kazalnikov in ciljev ter pregled ključnih specifičnih ciljev na področju zakonodaje EU o ravnanju z odpadki (v skladu s klavzulami ponovnega pregleda iz okvirne direktive o odpadkih, direktive o odlagališčih in direktive o embalaži) in izvedla naknadno ocenjevanje direktiv o toku odpadkov, ocenjene pa bodo tudi možnosti za povečanje usklajenosti teh direktiv.

Na podlagi predhodne ocene bo Komisija, kjer bo potrebno, predlagala ukrepe za ukinitev izkrivljanja cen, ki preprečuje podjetjem EU dostop do ključnih vložkov za industrijo po mednarodnih tržnih cenah. Komisija bo zagotovila politično nevtralnost pri dostopu do biomase za različne namene, da se pri uporabi biomase omogoči učinkovita uporaba načela postopnosti ter tako zagotovi učinkovita in trajnostna uporaba naravnih virov. Po potrebi bo prav tako obravnavala ukrepe, da se industriji omogoči dostop do ključnih vložkov po svetovnih tržnih cenah, kot sta bioetanol ali škrob za industrijske dejavnosti, ki temeljita na biološki osnovi in izhajata iz tradicionalnih sektorjev, kot so kemikalije, papir in druge industrije, ki temeljijo na gozdarstvu[28].

3.3. Nadgradnja spretnosti in omogočanje industrijskih sprememb

Spretnosti so pomemben element politike v agendi Evropa 2020. Komisija je vpeljala splošno strategijo za izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja s predvidevanjem potreb in naložbami v človeški kapital, kar so podprli finančni instrumenti EU, orodja za spremljanje potreb po spretnostih, usposabljanju in trendov ter posebne pobude za združenje ustreznih akterjev, ki se ukvarjajo z vajeništvom, zlasti tiste s ključnimi informacijami in spretnostmi informacijske tehnologije, vključno s socialnimi partnerji.

Neustrezne spretnosti in težave pri usposabljanju bodo v prihodnjih letih najverjetneje ostale ključni izziv za industrijo EU, predvsem zato, ker se bo zaradi napredka v proizvodnih tehnologijah povečalo povpraševanje po posebnih spretnostih in usposabljanjih. Pri pridobivanju spretnosti in učinkovitosti sistemov poklicnega usposabljanja se pojavljajo znatne razlike po državah članicah. Za večje naložbe v izobraževanje in usposabljanje jih je treba skupaj z visokimi stopnjami brezposelnosti, ki je doletela države članice v času gospodarske krize, takoj obravnavati. Prav tako je treba izboljšati čezmejno mobilnost. V ta namen je Komisija sprejela celostno reformo mreže EURES, ki bo omogočila tesnejše sodelovanje med evropskimi javnimi službami za zaposlovanje EU in EGP, da se z različnimi storitvami in izdelki olajšata mobilnost in usklajevanje na podlagi spretnosti.

Prispevek vajeništva pri podpori industrijske konkurenčnosti je splošno priznan. Velike razlike pri pridobivanju spretnosti in učinkovitosti sistemov poklicnega usposabljanja po državah članicah ter akutna kriza brezposelnosti v državah članicah v času gospodarske krize zahtevajo takojšnje ukrepanje. Pobude, kot je evropska koalicija za vajeništva, bodo še naprej podpirale razvoj kakovostnih in učinkovitih vajeništev, ki izhajajo iz močnih partnerstev med delodajalci in izobraževalnimi ustanovami po celotni EU.

Komisija razvija tudi novo generacijo programa Erasmus za mlade podjetnike in tudi druge instrumente, ki bodo z dejavno udeležbo industrije in MSP omogočili čezmejna pripravništva v podjetjih[29]. Sporočilo o ponovnem razmisleku o izobraževanju[30] opozarja, da se je treba dobro osredotočiti na prilagajanje ponudbe spretnosti s potrebami trga dela po Evropi, kar zdaj dopolnjuje in podpira novi program financiranja Erasmus+. Komisija poziva države članice k podpori teh prizadevanj.

Trenutno se za poklicne namene v drugo državo članico letno preseli le 0,3 % prebivalstva EU, v primerjavi z ZDA, kjer ta delež znaša 2,4 %. EU ima izredno pomembno vlogo, saj lahko s programom Erasmus+ omogoča izobraževalno mobilnost med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje na vseh ravneh: izmenjave na področju vajeništva, pripravništva in visokega šolstva. Sodelovanje industrije in MSP pri takšnih pobudah se bo še naprej spodbujalo. V nastajajočih sektorjih in sektorjih gospodarske dejavnosti bodo skupnosti znanja in inovacij omogočile razpoložljivost potrebnih spretnosti na teh novih trgih.

Deležniki na vseh ravneh bi si morali prizadevati za predvidevanje potreb po spretnostih in usposabljanjih ter njihovo upravljanje. Industrijska politika mora omogočiti tudi industrijsko spremembo in olajšati modernizacijo struktur industrije, da ne pride do izrazitih in nepotrebnih primerov prestrukturiranja.

Ker se vpliv prestrukturiranja neposredno najbolj čuti na regionalni ravni, obvladovanje in predvidevanje sprememb od regij zahteva dejavno vključitev. Da bi bile strategije „pametne specializacije“ uspešne, morajo politične pobude na navedeni ravni (glede infrastrukture, usposabljanja, raziskav in inovacij) upoštevati učinke načrtovanega prestrukturiranja.

Da se regijam olajša modernizacija industrijske baze prek usmerjanja virov k bolj produktivnim sektorjem in v podporo prizadevanjem, ki zmanjšajo morebitne družbene vplive, bo Komisija predlagala celovit pristop za predvidevanje in omogočanje industrijske spremembe na regionalni ravni.

Komisija bo v začetku leta 2014 predstavila sporočilo o ustvarjanju delovnih mest v zelenem gospodarstvu in tako svoja prizadevanja osredotočila na ključne gospodarske sektorje z možnostmi za ustvarjanje delovnih mest ter razvoj povezanih novih spretnosti[31].

4. MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA TER PODJETNIŠTVO

Industrijska politika EU je veliko pozornosti tradicionalno namenila MSP, ki so bila vključena v naš pristop politike. Do konca leta 2013 je program za konkurenčnost in inovacije (CIP) finančnim institucijam zagotovil približno 30 milijard EUR novih finančnih sredstev za več kot 315 000 MSP in ustvaril oziroma neposredno ohranil okoli 380 000 delovnih mest. V istem obdobju so strukturni skladi za podporo podjetjem, predvsem MSP, zagotovili okoli 70 milijard EUR. Financiranih je bilo skoraj 200 000 projektov, ki vsi podpirajo različne MSP, vključno z 78 000 novoustanovljenimi podjetji in 268 000 zaposlitvami za nedoločen čas (in zaščito še več zaposlitev).

Regulativni in upravni stroški imajo do desetkrat večji vpliv na MSP kot na večja podjetja. Komisija je z izjemami za mikropodjetja in uporabo načela „najprej pomisli na male“ sistematično spodbujala poenostavitev MSP. Okvirni pogoji za MSP so se od sprejetja pobude za mala in srednje velika podjetja v Evropi „Small Business Act“ (v nadaljnjem besedilu: SBA) pred petimi leti znatno izboljšali. Povprečen čas in stroški ustanovitve podjetja so se zmanjšali (iz devetih na pet dni ter s 463 EUR na 372 EUR). Vendar pa čas in stroški za pridobitev vseh dovoljenj, ki so potrebni za začetek komercialnih dejavnosti, v nekaterih državah članicah ostajajo zelo visoki.

Nove finančne perspektive za obdobje 2014–2020 so zagotovile nove, bolj učinkovite instrumente, ki podpirajo podjetništvo in MSP. Prvič vključujejo program COSME, ki je namenjen zlasti MSP. K drugimi politikam EU prispeva s proračunom v višini 2,3 milijarde EUR. Nova kohezijska politika posveča posebno pozornost konkurenčnosti MSP. Namenski instrument v programu Obzorje 2020 zagotavlja financiranje za začetno stopnjo, raziskave z visokim tveganjem in inovacije MSP. Nova politika razvoja podeželja spodbuja novoustanovljena podjetja in konkurenčnost MSP na podeželskih območjih[32].

Poleg te finančne podpore smernice glede državne pomoči za financiranje tveganja še posebej upoštevajo težave, s katerimi se soočajo MSP pri financiranju svojih dejavnosti.

Vendar morajo MSP, če želijo izkoristiti ves svoj potencial, premostiti ovire, ki omejujejo njihovo rast. Povprečno MSP je v Evropi manjše kot v ZDA. Prav tako znotraj Evrope obstajajo razlike v velikosti MSP: povprečno MSP v Nemčiji ima 7,6 delavcev v primerjavi s 3,6 delavci v Španiji in 3,2 delavci v Italiji. To ima znatne posledice: manjše je podjetje, večje težave ima pri naložbah v inovacije, izvozu in vključevanju svetovnih vrednostnih verig, s čimer je ogrožena njihovo konkurenčnost.

Potencial grozdov, da ustvarijo ugodne inovacijske ekosisteme za medsebojno povezane skupine MSP, je treba kot sredstvo za spodbujanje rasti bolje izkoristiti. Komisija bo pospeševala navezovanje stikov med MSP, ki se želijo vključiti v vrhunske grozde, da dosežejo odličnost in vseevropske vrednostne verige. Osredotočenost ne bo omejena na industrijske sektorje, temveč na omogočanje medsektorskega in čezmejnega sodelovanja ter inovacij.

Vrednostne verige je treba bolje vključiti, od naročanja surovin do poslovnih storitev in distribucije, kot tudi povezave z raziskavami, usposabljanji in izobraževalnimi centri. Predstavitveni projekti, ki jih omogočajo grozdi, za inovacije vrednostne verige bodo prav tako financirani s programom Obzorje 2020, da se podpre izvajanje strategij pametne specializacije. Komisija bo okrepila akcijski načrt za podjetništvo, da se razvijejo podjetniške sposobnosti in pristop ter posameznikom olajša komercialni razvoj novih idej.

Posodobljeni SBA bi lahko s postopkom reforme v sklopu evropskega semestra ustvaril več sinergij ter tako olajšal rast MSP in ustvarjanje delovnih mest. V okviru novega SBA bo Komisija razmislila o novih ukrepih in po potrebi o predlogu za nove zakonodajne ukrepe, da se zagotovi možnost ustanovitve podjetja v kateri koli državi članici, pri čemer bi bili stroški največ 100 EUR in rok tri dni. Obravnavala bo tudi rok enega meseca za pridobitev potrebnih dovoljenj. Komisija proučuje ukrepe za skrajšanje trajanja sodnih postopkov izterjave terjatev za podjetja, da si opomorejo od finančnih težav in izognejo plačilni nesposobnosti, saj bodo imela na voljo stroškovno učinkovite postopke za prestrukturiranje dolga, in pravičnim podjetjem dala drugo priložnost ter omočila prenos poslovanja. Komisija odločno poziva države članice, da pri sprejemanju odločitev uporabljajo test MSP ali podoben sistem in da zmanjšajo upravno breme[33].

Komisija išče nadaljnje možnosti, s katerimi bi se MSP olajšal razvoj čezmejnih sinergij, ter ohranja prilagodljiv in nezahteven regulativni okvir za MSP. Poslovne mreže predstavljajo zanimive poslovne priložnosti, zlasti za krepitev čezmejnega sodelovanja. Z okrepljeno specializacijo znotraj skupnosti bi bile poslovne mreže lahko tudi pomemben dejavnik za inovacije. Komisija bo raziskala do kakšne mere, na primer s praktičnimi smernicami, bi se lahko predlagali nekateri ciljno usmerjeni ukrepi (na primer običajne težave, terminologija ali označevanje), ki bi spodbujali razvoj poslovnih mrež.

5.         INTERNACIONALIZACIJA PODJETIJ EU

Izvoz in presežek v trgovini EU sta imela pomembno vlogo pri ublažitvi vpliva krize. Ker bodo do leta 2015 90 % svetovne rasti predstavljale čezmorske države, bo dostop na trge tretjih držav ostal ključna značilnost evropske konkurenčnosti. Industrija EU je v veliki meri ostala konkurenčna na mednarodnih trgih, kljub temu stalna izvozna učinkovitost ni samoumevna. Evropska podjetja morajo ohraniti inovativnost in se vključiti v vedno številčnejše vrednostne verige po vsem svetu. Vključevanje v svetovno gospodarstvo mora potekati ob hkratnem spodbujanju odprtih, pravičnih trgov po svetu.

Trgovinska politika je jedro agende EU za internacionalizacijo, katere namen je poleg odpiranja trgov tudi zaščiti interese EU in dejavno spodbujati enake konkurenčne pogoje na tretjih trgih. EU je zavezana k nadaljnjemu spodbujanju proste trgovine v okviru STO, kot kaže nedavno sprejet sporazum za spodbujanje trgovine. EU sočasno nadaljuje z novo strategijo glede dvostranske trgovine in naložb s sporazumi o prosti trgovini (v nadaljnjem besedilu: FTA), ki je trenutno najbolj pomembno sredstvo za doseganje izboljšanega dostopa na trg. Zaključek trenutnih pogajanj za FTA bi lahko morebitno povečal BDP EU za 2 % (250 milijard EUR). Komisija je tudi predlagala spremembo instrumentov trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: TDI) ter poziva Svet in Parlament, da se hitro sporazumeta glede utrditve sistema TDI in zmanjšata zadevne stroške, da postane še bolj učinkovit pri uveljavljanju pravične konkurenčnosti.

5.1. Dostop na trg

Po napredku v skupni zunanji politiki, začetku misije za rast in razvoju strategije za dostop na trg bi morala EU okrepiti svoja prizadevanja, da se vključi v gospodarsko diplomacijo, ki temelji na solidarnosti med državami članicami, ter bolj jasno spregovori z gospodarskimi partnerji ter zaščiti evropske naložbe in interese v tujini. Pogoji konkurence na svetovnih trgih niso enaki, prav tako za evropska podjetja, ki delujejo na ključnih novih trgih, veljajo nepravični pogoji.

Čeprav je evropski sektor javnih naročil najbolj odprt sektor na svetu, se podjetja EU soočajo s težavami pri dostopu do trgov javnih naročil v tujini. V zadnjih FTA je EU pridobila dobre izboljšave pri dostopu do trgov javnih naročil. Dvostranska pogajanja s Kanado so prinesla velike napredke pri odpiranju trgov javnih naročil na nižjih upravnih ravneh. Podobni napredki bodo opravljeni pri drugih dvostranskih pogajanjih, predvsem z Združenimi državami in Japonsko.

Poleg tega je Komisija predlagala nov instrument, ki bo, če ga bodo države članice in Evropski parlament odobrili, omogočil EU, da reši neravnovesja na mednarodnih trgih javnih naročil[34]. S tem postopkom bi lahko naročniki v državah članicah izključili ponudnike za večje pogodbe, ki uporabljajo blago in storitve s poreklom v državi, ki ni članica EU, kjer so trgi javnih naročil zelo zaščiteni. To je dober primer, kako lahko vzajemnost prinese pozitivne rezultate za EU v mednarodnem okolju.

Storitve predstavljajo okoli 40 % dodane vrednosti evropskega proizvedenega izvoza. Okoli tretjina delovnih mest, ustvarjenih na podlagi tega izvoza, je v podjetjih, ki dobavljajo izvoznikom blaga s pomožnimi storitvami. Zato so boljše in cenejše storitve ključna spremenljivka v enačbi industrijske konkurenčnosti. Boljša vključenost podjetij EU v svetovne vrednostne verige bo olajšala dostop do visokokakovostnih storitev in okrepila konkurenčnost izvoza blaga ter storitev EU.

Prizadevanja za povečanje internacionalizacije MSP izstopajo kot posebna prednostna naloga. V EU najboljših 10 % izvoznih podjetij običajno predstavlja 70–80 % obsega izvoza; Komisija si ne bo prizadevala povečati zgolj obseg izvoza, temveč tudi število izvoznih podjetij, da se pospeši vključenost podjetij EU v svetovne vrednostne verige.

Povečanje dostopa na trge zahteva uporabo različnih instrumentov trgovinske politike, ki obravnavajo konkretne težave, s katerimi se soočajo naša podjetja pri izvozu ali naložbah v tretjih državah. Strategija za dostop na trg ima ključno vlogo pri obravnavanju teh izzivov skupaj s skupnimi prizadevanji Komisije, držav članic in podjetij. Krepitev sodelovanja med različnimi deležniki bo povečala učinkovitost in uspešnost odpravljanja teh ovir.

Za spodbujanje dostopa na svetovne trge bo Komisija:

• v okviru splošnih strategij pogajanj za FTA s ključnimi partnerji na ravni dvostranske trgovine, med drugim z ZDA, Kanado, Japonsko in Indijo, nadaljevala s prizadevanji za lažji dostop na trg in z rednim opazovanjem, ocenjevanjem ter izvajanjem spremljala obstoječe FTA;

• nadaljevala s prizadevanji za pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini in za sporazume o akreditaciji ter sprejetju industrijskih izdelkov med EU in državami južnega Sredozemlja ter državami vzhodnega partnerstva;

• še naprej delovala v okviru organov STO, da se preprečijo in odpravijo tehnične ovire, ki so jih tretje države ustvarile za trgovino, po potrebi tudi z reševanjem sporov;

• podpirala misije za rast in izkoristila storitve evropske podjetniške mreže, da se podprejo internacionalizacija MSP, organizacija in spremljanje ukrepov misij za rast;

• vzpostavila dialoge med MSP in spodbujala sodelovanje z našimi mednarodnimi partnerji — dvostransko sodelovanje z ZDA, Kitajsko, Rusijo in Brazilijo ter večstransko v vzhodnem partnerstvu, industrijskem sodelovanju med EU in Sredozemljem, med državami, vključenimi v proces širitve,  in državami AKP;

• nadaljevala z izvajanjem strategije za dostop na trg kot instrumenta za obravnavanje konkretnih težav evropskih podjetij, s posebnim osredotočenjem na MSP, ki se pogosto soočajo z velikimi izzivi pri obravnavanju trgovinskih ovir v tretjih državah.

5.2. Standardizacija, regulativno sodelovanje in pravice intelektualne lastnine

Komisija bo na podlagi vloge EU kot dejanske določiteljice skupnih standardov še naprej spodbujala mednarodne standarde in regulativno sodelovanje ter prevzela vodilno vlogo pri uveljavljanju mednarodnega standardizacijskega sistema. Regulativno sodelovanje z drugimi državami ostaja prednostna naloga, zlasti glede trenutnih pogajanj z Združenimi državami in Japonsko, kjer se bo v prvi vrsti osredotočalo na čezmejne ovire trgovine in naložb. Dvig ravni preglednosti in regulativna konvergenca bosta znatno izboljšala čezmorske priložnosti za podjetja EU in olajšala zmanjšanje stroškov dostopa na trge.

V svetu, kjer konkurenčnost pogosto izhaja iz prednosti prvega in znamčenja, je za podjetja EU vedno bolj pomembno, da obdržijo svoje pravice industrijske lastnine na vseh zadevnih trgih, zlasti v ustvarjalnem sektorju, kjer je ponarejanje resna težava. Da se razširi podpora za podjetja, je Komisija že razširila svoje mreže služb za pomoč uporabnikom glede pravic industrijske lastnine na Zvezo držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in Skupni južnoameriški trg (MERCOSUR), s čimer se storitve razširijo na širše geografsko območje, pri čemer bo Komisija obravnavala nadaljnje geografske razširitve takšnih podpornih storitev.

6. ZAKLJUČEK

Evropa mora nujno okrepiti osnovo za trajnostno rast in modernizacijo po krizi. Zato mora jasno pokazati, da je zavezana k ponovni industrializaciji, modernizaciji evropske industrijske baze in spodbujanju konkurenčnega okvira za industrijo EU.

Pomembnost izzivov, s katerimi se bo Evropa soočala v prihodnosti, zahteva pozornost in smernice politike na najvišji politični ravni (Evropski svet). To je nujno, da se zagotovi usklajenost in določitev prednosti vseh instrumentov, ki so na voljo EU. Industrijska politika v praksi ne more obstajati sama, saj omogoča številna vzajemna delovanja in ima prekrivajoče se učinke z več drugimi političnimi področji.

Posledično Komisija poziva države članice, da priznajo ključni pomen industrije, da se spodbudita konkurenčnost in trajnostna rast v Evropi ter doseže bolj sistematično obravnavanje težav konkurenčnosti na vseh političnih področjih.

Na podlagi tega Komisija meni, da se je za podporo konkurenčnosti evropske industrije treba osredotočiti na naslednje prednostne naloge:

· nadaljnje poglobljeno vključevanje industrijske konkurenčnosti na druga politična področja, da se ohrani konkurenčnost gospodarstva EU ob upoštevanju pomembnosti prispevka industrijske konkurenčnosti za celotno uspešnost konkurenčnosti EU. Posebno pozornost je treba, na primer, nameniti povečanju produktivnosti poslovnih storitev, da se poveča industrijska konkurenčnost in na splošno konkurenčnost gospodarstva EU;

· povečanje potenciala notranjega trga z razvojem potrebne infrastrukture, zagotavljanje nespremenljivega, poenostavljenega in predvidljivega regulativnega okvira, ugodnega za podjetništvo in inovacije, vključevanje trgov kapitala, izboljšanje priložnosti za usposabljanje in mobilnost državljanov ter dokončanje notranjega trga za storitve kot glavnega dejavnika, ki prispeva k industrijski konkurenčnosti;

· odločno izvajanje instrumentov regijskega razvoja z nacionalnimi in evropskimi instrumenti, da se podprejo inovacije, sposobnosti in podjetništvo ter tako doseže industrijska sprememba ter poveča konkurenčnost gospodarstva EU;

· podjetja potrebujejo za spodbujanje naložb dostop do ključnih vložkov ter zlasti energije in surovin po ugodnih cenah, ki odražajo mednarodne stroškovne pogoje. Oblikovanje in izvajanje političnih instrumentov za različne cilje na ravni EU in na nacionalni ravni ne sme povzročiti izkrivljanj cen, ki pomenijo nesorazmerno višje relativne cene za te vložke. Prav tako je treba sprejeti ukrepe na notranjem trgu in na mednarodni ravni, da se zagotovi ustrezno zagotavljanje teh vložkov ter poveča učinkovita raba energije in virov ter zmanjšajo odpadki;

· narediti največ, da se omogoči vključitev podjetij EU v svetovne vrednostne verige in spodbudi konkurenčnost ter zagotovi dostop do svetovnih trgov pod bolj ugodnimi konkurenčnimi pogoji;

za dosego cilja oživljanja gospodarstva EU je potrebna nujna potrditev prizadevanj za ponovno industrializacijo, ki so v skladu s težnjo Komisije po povečanju prispevka industrije k BDP do 20 % do leta 2020.

[1] Rueda-Cantuche, José M., Sousa, N., Andreoni, V. in Arto, I. „Enotni trg kot motor rasti zaposlovanja z zunanjo trgovino (The Single Market as an engine for employment growth through the external trade)“, Skupno raziskovalno središče, Inštitut za tehnološka predvidevanja, Sevilla, 2012. V tem sporočilu se proizvodnja nanaša na oddelek C in razdelke od 10 do 33 NACE Rev. 2. Industrija se nanaša na širši obseg dejavnosti, ki vključujejo rudarjenje, izkopavanje in energetske dejavnosti.

[2] Ocene temeljijo na Eurostatovih statističnih podatkih glede trgovine. Ta številka velja le za proizvedene izdelke, zaradi česar ne vključuje trgovinskih tokov energije in surovin, kjer ima EU negativno trgovinsko bilanco.

[3] Vredno je omeniti, da se je delež proizvodnje v BDP od leta 2007 v nekaterih državah (Slovaška, Litva, Avstrija, Nemčija in Nizozemska) povečal, medtem ko se je v preostalih zmanjšal.

[4] Poročilo o evropski konkurenčnosti za leto 2013 „K ponovni industrializaciji, ki temelji na znanju (Towards Knowledge-Driven Reindustrialisation) “, ki je na voljo na http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/competitiveness-analysis/european-competitiveness-report/files/eu-2013-eur-comp-rep_en.pdf ter „Uspešnost konkurenčnosti držav članic in izvajanje industrijske politike EU (Member States Competitiveness Performance and Implementation of EU Industrial Policy)“, ki je na voljo na http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/monitoring-member-states/files/scoreboard-2013_en.pdf.

[5] Za elektriko in plin se razlike v ceni v primerjavi z zunanjimi konkurenti (z Japonsko kot glavno izjemo) povečujejo.

[6] COM(2012) 582 final „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ z dne 10. oktobra 2012 in COM(2010) 614 final „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“ z dne 28. oktobra 2010. Več držav članic, vključno s Francijo, Španijo, Nemčijo ali Združenim kraljestvom, je prav tako opredelilo industrijske politike ali strategije na nacionalni in regionalni ravni v zadnjih letih.

[7] Ti skupaj dogovorjeni pogodbeni sporazumi držav članic bi lahko podprli izvajanje zadevnih vidikov industrijske politike, ki odraža prednostne naloge gospodarske politike, določene v skupni analizi Evropskega sveta gospodarskih razmer v državah članicah in na samem euroobmočju na podlagi priporočil za posamezno državo.

[8] Sveženj je velik korak pri ustvarjanju delujočega enotnega evropskega železniškega območja, kjer bi standardizirani vlaki in železniški deli postopoma nadomestili različna posebej prilagojena tirna vozila, prav tako bi se poenostavili postopki izdaje dovoljenj za železniška vozila. Skupno podjetje Shift2Rail bo podprlo ta postopek z združitvijo javnih in zasebnih sredstev, da se pospešita razvoj in razporeditev novih tehnologij in rešitev.

[9] V sektorju cestnega prevoza blaga je za prihodnje odpiranje trga potrebna boljša uveljavitev določb o dostopu na trg. Usklajevanje varnostnih in tehničnih pravil za cestni prevoz blaga se je že začelo, kar je začetek morebitne liberalizacije tega sektorja na ravni EU.

[10] Komisija je 14. oktobra 2013 sprejela seznam 248 ključnih projektov energetske infrastrukture, ki bodo na podlagi novih smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo (TEN-E) lahko koristili hitrejše in bolj učinkovite postopke izdaje dovoljenj ter izboljšano regulativno obravnavo. Svet in Evropski parlament sta decembra 2013 sklenila ustanoviti instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: CEF), 33,2 milijarde EUR vreden sklad, ki bo financiral in privlačil naložbe za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij. CEF bo prispeval k ustvarjanju hitro delujočih in okoljsko trajnostnih medsebojno povezanih omrežij po Evropi. V okviru CEF je bilo za vseevropsko energetsko strukturo v obdobju 2014–2020 dodeljene 5,85 milijarde EUR, kar bo prispevalo k povezovanju trgov in zanesljivosti oskrbe v energetskem sistemu EU.

[11] COM(2013) 18 final z dne 24. januarja 2013 „Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva“.

[12] Sporočilo Komisije COM(2014) 25 final z dne 22. januarja 2014 „A vision for the internal market for industrial products (Vizija glede notranjega trga za industrijske izdelke)“ z dne 22. januarja 2014.

[13] Ta pobuda predstavlja skupne načine za merjenje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacije. Z zagotavljanjem primerljivih in zanesljivih okoljskih informacij o izdelkih se olajša povezovanje trgov za navedeno blago po EU.

[14] Poročilo o povezovanju notranjega trga je na voljo na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2013:0785:FIN:SL:PDF.

[15] Sporočilo z dne 8. junija 2012 (COM (2012) 261 final „Partnerstvo za novo rast na področju storitev 2012–2015“).

[16] Leta 2008 je raziskava Svetovne banke „Doing business“ med najboljših 20 uvrstila osem držav članic in tri med najboljših deset. Leta 2013 je bilo med najboljšimi 20 le še šest držav članic in med najboljšimi desetimi le dve.

[17] Glej sklepe Sveta za konkurenčnost z dne 2. in 3. decembra 2013.

[18] Druge pobude so sprejete z namenom, da se olajša izvajanje uredb na določenih področjih. Na primer, zakonodaja o ravnanju z odpadki se pregleduje, da bo postala jasna in enostavno izvršljiva ter da se bo olajšalo recikliranje sekundarnih surovin.

[19] Glej prihodnji delovni dokument služb Komisije „Advancing Manufacturing – Advancing Europe (Napredovanje proizvodnje – napredovanje Evrope)“.

[20] Za opis in razlago načela postopnosti, glej

http://ec.europa.eu/research/bioeconomy/pdf/201202_commision_staff_working.pdf – delovni dokument služb Komisije, ki spremlja sporočilo Komisije o strategiji biogospodarstva – glej strani 25–26, drugi odstavek oddelka 1.3.3.1. in          http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+REPORT+A7-2013-0201+0+DOC+PDF+V0//EN – mnenje Evropskega parlamenta o sporočilu Komisije o strategiji biogospodarstva – glej točko 28 na straneh 6 in 7.

[21] Komisija je nedavno izbrala dva projekta energetskih omrežij kot projekta skupnega interesa za vseevropsko energetsko infrastrukturo.

[22] Evropska direktiva 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih z dne 16. februarja 2011 je na voljo na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:048:0001:0010:sl:PDF.

[23] Teh cen razlike v kakovosti ne popravijo, saj je oskrba z električno energijo v EU z manj prekinitvami oskrbe bolj zanesljiva kot v teh državah.

[24] COM (2014) 21 final z dne 22. januarja 2014 „Energy Prices and Costs in Europe (Cene energije in stroški v Evropi)“. Za podrobno poročilo o razvoju stroškov in cen energije glej to sporočilo.

[25] COM(2014) 15 final „A Policy Framework for Climate and Energy in the period from 2020-2030 (Politični okvir za podnebje in energijo za obdobje 2020–2030)“, COM(2014) 20 final „Proposal for a decision of the European Parliament and of the Council concerning the establishment and operation of a market stability reserve for the Union greenhouse gas emission trading scheme amending directive 2003/87/EC (Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju in delovanju rezerve, namenjene tržni stabilnosti, za sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, ki spreminja Direktivo 2003/87/ES)“, COM(2014) 23 final, „On the exploration and production of hydrocarbons (such as shale gas) using high volume hydraulic fracturing in the EU (O raziskavah in proizvodnji ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca) z uporabo hidravličnega drobljenja v velikem obsegu v EU)“ in C(2014) 267 final „Commission recommendation on minimum principles for the exploration and production of hydrocarbons (such as shale gas) using high volume hydraulic fracturing in the EU (Priporočilo Komisije o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje)“, vse z dne 22. januarja 2014.

[26] V skladu s „stroškovno strukturo proizvodnega sektorja“ Zveze nemških inženirjev (VDI) materialni stroški predstavljajo več kot 40 % proizvodnih stroškov. Ocenjeno je, da bi izboljšave pri učinkoviti rabi virov do leta 2030 lahko zmanjšale potrebne materialne vložke za od 17 % do 24 %. Glej „Makroekonomsko modeliranje trajnostnega razvoja in povezav med gospodarstvom in okoljem (Macroeconomic modelling of sustainable development and the links between the economy and the environment)“, (2011), GWS in drugi za Komisijo na voljo na: http://ec.europa.eu/environment/enveco/studies_modelling/pdf/report_macroeconomic.pdf.

[27] Komisija bo leta 2014 v okviru drugega stebra pobude za surovine objavila poročilo o kazalnikih nacionalne politike o mineralih glede izdaje dovoljenj držav članic in načrtovanja rabe tal, kot tudi začetka javnih posvetovanj, da se z vsemi deležniki razišče politične možnosti za morebitno usklajevanje nekaterih vidikov postopkov izdaje dovoljenj in načrtovanja rabe tal.

[28] Glej oddelke o kemikalijah in industrijah, ki temeljijo na gozdarstvu, v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije.

[29] Glej Priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev z dne 4. decembra 2013, COM(2013) 857 final.

[30] COM(2012) 669 final, „Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate“ z dne 20. novembra 2012.

[31] Zaposlovanje in socialni vidiki pričakovanja spremembe in prestrukturiranja so obravnavani v sporočilu Komisije (COM/2013) 882 final z dne 13. decembra 2013.

[32] Za posebni potencial „modre rasti“ glej COM(2012) 494 final „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“ z dne 13. septembra 2012.

[33] Ti predlogi bodo usklajeni in bodo dopolnjevali druge ukrepe v pripravi na področju pravosodja, da se omogoči čezmejne izterjave dolga. Na navedenem področju in kot izvajanje sporočila o „novem pristopu k poslovnemu neuspehu in plačilni nesposobnosti“ iz leta 2012 bodo minimalni standardi podjetjem s finančnimi težavami omogočili učinkovito prestrukturiranje svojih dolgov in izognitev plačilni nesposobnosti.

[34] COM(2012) 124 final z dne 21.3.2012, Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav.