5.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 64/5

1.

člena 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

2.

strategijo Evropa 2020 in zlasti letna pregleda rasti za leti 2012 in 2013 ter priporočila za posamezne države članice za leto 2012;

3.

sklepe Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (1) za obdobje do leta 2020, katerega glavni cilj je podpora nadaljnjemu razvoju sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, ki naj bi zagotovili osebni, socialni in poklicni razvoj vseh državljanov ter trajnostno gospodarsko blaginjo in zaposljivost ob spodbujanju demokratičnih vrednot, socialne kohezije, ustvarjalnosti in inovativnosti, aktivnega državljanstva in medkulturnega dialoga;

4.

skupno poročilo Sveta in Komisije iz februarja 2012 o izvajanju strateškega okvira „ET 2020“ (2), ki določa korake za začetek procesa „ET 2020“ v podporo ciljem strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta ter opredeljuje več prednostnih področij evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju za obdobje 2012–2014;

5.

še vedno perečo ekonomsko krizo, saj bo po zadnjih napovedih Komisije okrevanje gospodarstva počasnejše od pričakovanj, stopnja brezposelnosti pa naj bi v letu 2013 (3) dosegla vrh pri skoraj 11 %, pri čemer naj bi se brezposelnost nizko kvalificiranih delavcev povišala za 60 % (4);

6.

potrebo po zajezitvi povišanja stopnje brezposelnosti mladih v Evropi, ki zdaj v povprečju znaša skoraj 23 %, v več državah članicah pa presega 50 % (5);

7.

vse številnejše dokaze, da iskalci zaposlitve niso usposobljeni v skladu s potrebami trga dela, saj je trenutno nezasedenih več kot dva milijona prostih delovnih mest po vsej Evropi (6);

8.

potrebo, da se ob omejenih javnih financah zgradijo temelji za prihodnjo rast in konkurenčnost, in sicer z bolj učinkovitimi naložbami v sisteme izobraževanja in usposabljanja, ter nesporne socialne in gospodarske koristi tovrstnih naložb;

9.

sklepe Sveta z dne 26. novembra 2012 o izobraževanju in usposabljanju v okviru strategije Evropa 2020 – Prispevek izobraževanja in usposabljanja k oživitvi in rasti gospodarstva ter delovnim mestom (7), v katerih je Svet potrdil, da bi sektor izobraževanja in usposabljanja, tudi na ministrski ravni, moral igrati vidnejšo vlogo tako pri določanju skupnih pristopov in ciljev v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem kot pri izvajanju vidikov izobraževanja in usposabljanja v okviru evropskega semestra strategije Evropa 2020;

10.

sklepe Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2012 (8), v katerih je Evropski svet:

11.

vzpostavitev povezave – s pridržkom, da pogajanja o večletnem finančnem okviru še niso končana – med izbiro naložbenih prednosti in ukrepov za prihodnje programsko obdobje strukturnih skladov 2014–2020 ter izzivi politike, izpostavljenimi v priporočilih za posamezne države in nacionalnih programih reform držav članic –

1.

osrednjo vlogo, ki je bila v letnem pregledu rasti za leto 2013 podeljena izobraževanju in usposabljanju kot ključnima spodbujevalcema rasti in konkurenčnosti, vključno z omembo ključne vloge naložb v človeški kapital, katerih cilj so odprava in preprečevanje brezposelnosti ter zagon gospodarskega okrevanja s čim več delovnimi mesti;

2.

letni pregled rasti za leto 2013 in njegovo stališče glede diferencirane proračunske konsolidacije, ki države članice poziva, naj ohranijo prihodnji potencial rasti tako, da prednost namenijo naložbam v izobraževanje in usposabljanje ter jih, kjer je to mogoče, okrepijo;

3.

poziv iz letnega pregleda rasti za leto 2013 k izvedbi reform za povečanje učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, za izboljšanje skupnih ravni spretnosti in za tesnejše povezovanje sfer dela in izobraževanja, pri čemer je poudarjeno, da ni enotne rešitve za vse primere in da bo za rezultate nekaterih reform potrebnega znatno več časa;

4.

pomen spretnosti, izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za izboljšanje zaposljivosti ter zlasti odprave in preprečevanja brezposelnosti mladih z obravnavo njenih temeljnih vzrokov, med katerimi so mnogi preučeni v nedavnem sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 20. novembra 2012 z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate;

1.

zagotovijo, da se ohranijo družbeni vidiki izobraževanja in usposabljanja ter omogočijo enake možnosti dostopa do kakovostnega izobraževanja, tako da bodo lahko sistemi izobraževanja in usposabljanja še naprej prispevali k zagotavljanju socialne kohezije, trajnostnega razvoja, aktivnega državljanstva in osebnega razvoja v evropskih družbah;

2.

okrepijo vlogo izobraževanja in usposabljanja v strategiji Evropa 2020, ob čemer naj upoštevajo sporočilo o ponovnem razmisleku o izobraževanju ter vidike v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem v letnih pregledih rasti ter priporočilih za posamezne države, ob čemer naj se – v skladu s prednostnimi nalogami na nacionalni ravni ter tistimi iz procesa evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju – posvetijo naslednjim področjem:

1.

ob spoštovanju načela subsidiarnosti in nacionalnih pristojnosti za izobraževanje in usposabljanje ter avtonomije institucij ponudnic izobraževanja podpre prizadevanja držav članic za izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja, ob čemer te uporabljajo vse programe in finančna sredstva EU na področju izobraževanja in usposabljanja, ter z nadgradnjo baze podatkov, natančno analizo stroškovne učinkovitosti ter večjo preglednostjo, vključno z:

2.

podpre pobude, kot je predlagana koalicija za vajeništvo na ravni EU, namenjene izboljšanju učenja ob delu, ki vključujejo stalna partnerstva med sferama izobraževanja in zaposlovanja, zlasti pa socialne partnerje, podjetja in ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kar je v skladu s københavnskim procesom;

3.

s socialnimi partnerji na ravni EU razišče možnosti za izboljšano raven in kakovost zagotavljanja izobraževanja in usposabljanja za odrasle, da se delovna sila usposobi in preusposobi;

4.

v tesnem sodelovanju z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi oceni učinek morebitnega oblikovanja evropskega prostora spretnosti in kvalifikacij za spodbujanje večje konvergence med različnimi instrumenti za preglednost in priznavanje v EU in na nacionalni ravni, da se zagotovi enostavno čezmejno priznavanje spretnosti in kvalifikacij;

5.

v sodelovanju z vsemi pobudami držav članic na tem področju sproži novo pobudo o „odpiranju izobraževanja“, s katero se bo analiziral učinek zagotavljanja podpore EU za izboljšanje dostopa in uporabe odprtih virov izobraževanja in IKT;

6.

uvede ukrepe za spodbujanje podjetniškega izobraževanja, zlasti politične smernice, in okvir za spodbujanje podjetniškega izobraževanja na institucionalni ravni;

7.

analizira učinkovitost javne porabe za izobraževanje in usposabljanje ter na ravni EU načne razpravo z zadevnimi zainteresiranimi stranmi o prednostih naložb v različne sektorje izobraževanja in usposabljanja;

1.

tesneje povežejo ključne strateške izzive politik, opredeljene med evropskim semestrom, in dejavnosti v okviru odprte metode koordinacije ter – kadar so zaprošene – razvijejo okvir za posamezne države, da bi se lahko zagotovila pomoč tako posamezni državi članici kot skupini držav članic pri nadaljnjem ukrepanju po priporočilih za posamezne države;

2.

v celoti izkoristijo možnost sodelovanja in medsebojnega učenja, vzpostavljeno v okviru odprte metode koordinacije, in sicer z izboljšanimi delovnimi metodami, vključno – in če je ustrezno – z:

3.

spodbujajo konstruktivno nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države in v ta namen z ustreznimi političnimi odbori (npr. Odborom za ekonomsko politiko in Odborom za zaposlovanje) redno izmenjujejo rezultate navedenih mehanizmov sodelovanja v okviru odprte metode koordinacije.