SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Akcijski načrt za pomorsko strategijo na atlantskem območju Doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti /* COM/2013/0279 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Akcijski načrt za pomorsko strategijo na
atlantskem območju Doseganje pametne, trajnostne in
vključujoče rasti (Besedilo velja za EGP) 1. Uvod Na področju morskega in pomorskega sektorja,
ki sestavljata „modro gospodarstvo“, obstaja možnost za 7 milijonov delovnih
mest v Evropi do leta 2020. Ta delovna mesta ne bodo ustvarjena samo v
nastajajočih sektorjih, kot so obnovljivi viri energije na morju, temveč
tudi s ponovno oživitvijo tradicionalnih pomorskih industrij. Atlantski prostor
lahko k tej „modri rasti“ veliko prispeva. Obenem pa je treba okoljsko in
ekološko stabilnost največjega in najpomembnejšega evropskega ekosistema
ohraniti za prihodnje generacije. Ta akcijski načrt zato določa prednostne
naloge za raziskave in naložbe, ki bodo gonilo „modrega gospodarstva“ na
atlantskem območju. Peterica atlantskih držav članic[1] in njihove regije lahko
akcijski načrt uporabijo kot osnovo za ustvarjanje trajnostne in
vključujoče rasti na obalnih območjih. Akcijski načrt
temelji na strategiji Komisije za Atlantik[2]
in je rezultat posvetovanj v okviru atlantskega foruma. Forum je omogočil
državam članicam, Evropskemu parlamentu, regionalnim in lokalnim organom, civilni
družbi in industriji, da prispevajo k razvoju akcijskega načrta ter
preučijo odgovor na izzive v zvezi z zagotavljanjem rasti, zmanjšanjem
ogljičnega odtisa na atlantskem območju, zagotavljanjem trajnostne
rabe morskih naravnih virov, uvedbo učinkovitih odzivov na grožnje in
izredne razmere ter izvajanjem pristopa upravljanja atlantskih voda na osnovi
ekosistema. Forum je prav tako upošteval vložek zainteresiranih strani prek
nizov delavnic, spletnega razpisa za zbiranje predlogov in prispevkov, ki so
jih predložile države članice in regionalni organi. Časovni razpored akcijskega načrta dobro
sovpada z razvojem skupnega strateškega okvira za evropske strukturne in
investicijske sklade[3].
Tematski cilji skupnega strateškega okvira so velikega pomena za strategijo za
Atlantik, zlasti: –
podpiranje prehoda na nizkoogljično
gospodarstvo; –
povečanje zmogljivosti za raziskave in
inovacije, in sicer s pomočjo izobraževanja in usposabljanja ter
približevanja industrije raziskavam; ter –
povečanje konkurenčnosti malih in srednje
velikih podjetij (MSP), na primer tistih, ki prevladujejo v EU na področju
turizma, ribištva in akvakulture. Namen akcijskega načrta je zagotoviti
pomembno sporočilnost za regije in zasebni sektor. Ti bi morali
začeti razmišljati, kje bi lahko sodelovali, tudi na čezmejni ravni,
da bodo lahko izvedli dogovorjene prednostne naloge. Proces razvoja akcijskega
načrta, ki je potekal v partnerstvu s peterico atlantskih držav
članic, je spodbudil zainteresirane strani, vključno z regijami,
pristaniškimi mesti in zasebnim sektorjem, k razmišljanju o tem, kako bi lahko
sprejele ukrepe za rast modrega gospodarstva in prispevanje k trajnostnemu
razvoju na atlantskem območju. To naj bi pomagalo pritegniti naložbe in
dejavnosti zasebnega sektorja v modro gospodarstvo ter tako pripomoglo k
oživitvi obalnih regij atlantskega območja. Uspešno izvajanje akcijskega načrta je treba
podpreti s kombinacijo prizadevanj na treh področjih, da se modremu
gospodarstvu omogoči doseganje njegovega potenciala na atlantskem
območju; ta področja so ciljno usmerjene naložbe, povečanje
raziskovalnih zmogljivosti in zahtevnejše znanje: –
naložbe: naložbe
bodo morale biti usmerjene v inovacije, tehnološke zmogljivosti in strategije
pametne specializacije, pri čemer bodo MSP še posebej pomembne.
Učinkovita uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov na teh
področjih je ključnega pomena za doseganje splošnih ciljev rasti,
konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest. Morda bodo potrebne tudi
naložbe v infrastrukturo. Tehnologija plovil in morska infrastruktura, kot so
pristanišča in marine, imata na primer pomembno vlogo pri podpiranju
modrega gospodarstva. Atlantski forum je opredelil njun potencial za
zagotavljanje novih storitev, na primer na naraščajočem trgu
turističnega križarjenja, ter za ponujanje montaže in vzdrževanja postaj
za nove naprave na morju. EU je že zagotovila znatno finančno podporo temu
procesu, vključno z dopolnilnim financiranjem posojil s strani Evropske
investicijske banke. Evropski strukturni in investicijski skladi bodo v
prihodnosti omogočali večjo skladnost med mehanizmi financiranja EU,
čeprav bo infrastrukturo ali naložbe v turizem v veliki meri še vedno
moral financirati zasebni sektor; –
raziskave: upravljanje oceana, trajnostno izkoriščanje in upravljanje morskih
virov, varnost na morju ter varstvo morskega okolja (vključno z
določitvijo zavarovanih morskih območij ob obali in na odprtem morju)
zahtevajo ne samo podatke in razumevanje tega, kako ekosistemi delujejo in
vplivajo drug na drugega, temveč tudi sposobnost prilagajanja,
napovedovanja in predvidevanja. Ta pristop omogoča oceno tveganja in
njegovo ublažitev. Spodbuja naložbe in zmanjšuje operativne stroške. Opazovanje
oceanov, kartiranje in napovedovanje so zato ključnega pomena za trajnostno
rast gospodarske dejavnosti na atlantskem območju in za poglobitev našega
razumevanja oceanskih procesov v Atlantiku, ki imajo pomembno vlogo pri
določanju našega podnebja. Omogočanje širokega dostopa do teh
informacij je ključnega pomena. Obstaja vedno več dokazov, da lahko
boljši dostop do informacij javnega sektorja zagotovi znaten zagon za
inovacije. –
zahtevnejše znanje: če želimo izkoristiti ves potencial modrega gospodarstva, bo treba
odpraviti pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile v nekaterih sektorjih
morske in pomorske industrije, in sicer tako z izboljšanjem usposobljenosti
obstoječe delovne sile kot tudi s privabljanjem mladih v zadevni sektor.
To še zlasti velja za nova področja, kot so obnovljivi viri energije, pa tudi
za bolj tradicionalne sektorje, kot so ladjedelništvo, ribištvo, akvakultura in
predelava morskih sadežev, kjer so inovacije, specializacija in prilagajanje na
nove tehnologije potrebni za uspešno konkuriranje na svetovnem trgu. 2. Akcijski načrt Rezultat razprav z državami članicami in
povratnih informacij z atlantskega foruma je naslednji akcijski načrt, ki
ga je treba izvesti do leta 2020. Ta področja ukrepanja so namenjena
soočanju z izzivi strategije za Atlantik in doseganju pametne, trajnostne
ter socialno vključujoče rasti in delovnih mest. Namen tega
akcijskega načrta ni, da bi bil izčrpen. Vključuje okvirni sklop
področij ukrepanja za raziskave in naložbe za reševanje skupnih izzivov.
Zadevne države članice so že opravile, tako posamično kot skupaj,
veliko dela za razvoj svojega morskega in pomorskega gospodarstva. Ta akcijski
načrt zato opredeljuje področja, na katerih obstaja možnost za
dodatno skupinsko delo. Obravnavanje teh prednostnih nalog lahko spodbudi
inovacije, prispeva k varovanju in izboljšanju atlantskega morskega in obalnega
okolja, izboljša povezanost ter ustvarja sinergije za socialno
vključujoč in trajnostni model regionalnega razvoja. Ta akcijski načrt je povabilo zasebnemu
sektorju, raziskovalcem, regionalnim in nacionalnim javnim organom ter drugim
akterjem, naj začnejo načrtovati projekte, ki ustrezajo prednostnim
nalogam. Prednostna naloga 1: spodbujanje
podjetništva in inovacij Posebni cilji te prednostne naloge
vključujejo naslednje: –
Izmenjava znanja med visokošolskimi organizacijami,
podjetji in raziskovalnimi centri Povečanje zmogljivosti za inovacije na
atlantskem območju z raziskavami in tehnologijo prek spodbujanja: (a)
povezovanja v mreže in kooperativnih raziskav med
raziskovalnimi središči, visokošolskimi organizacijami in podjetji v
državah članicah; (b)
prenosa znanja in spoznanj ter spretnosti med
visokošolskimi organizacijami, podjetji in raziskavami, vključno prek
regionalnih, nacionalnih in čezmejnih pomorskih grozdov ter tehnoloških
platform. –
Spodbujanje konkurenčnosti in inovacijskih
zmogljivosti na področju pomorskega gospodarstva na atlantskem
območju Izboljšanje spretnosti v tradicionalnih
atlantskih sektorjih, kot so ladjedelništvo, akvakultura in ribištvo, ter v
nastajajočih sektorjih modrega gospodarstva z: (a)
vzpostavitvijo ukrepov izobraževanja in
usposabljanja, vključno s čezmejnimi programi in vzajemnim
priznavanjem nacionalnih programov izobraževanja in usposabljanja; (b)
ozaveščanje o poklicih, povezanih z morjem, ki
bo mlade navdušilo za pomorsko dediščino in poklice ter odpravilo druge
ovire, ki odvračajo mlade od tega, da bi se odločili za pomorski
poklic[4],
na primer prek učenja jadranja, tečajev o napredni tehnologiji ter
drugih skupnih pobud na atlantskem območju. –
Spodbujanje prilagajanja in diverzifikacije
gospodarskih dejavnosti s spodbujanjem potenciala na atlantskem območju Podpirati reformo skupne ribiške politike
ter obnoviti akvakulturo v EU, in sicer z: (a)
razvijanjem boljšega, raznovrstnega modeliranja,
ribolovnega orodja in s tem povezanih tehnik ter tehnologij, da se čim
bolj zmanjšajo ogljični odtis, škoda na morskem dnu, zavržki in prilov; (b)
deljenjem informacij o orodjih, ki izboljšujejo
razumevanje upravljavcev ribolova o socio-ekonomskih in ekosistemskih
učinkih ukrepov upravljanja; (c)
izvajanjem raziskav za povečanje rasti,
produktivnosti, konkurenčnosti in okoljske trajnosti akvakulture
(vključno s priobalno akvakulturo) ter sposobnosti industrije, da se
odziva na potrebe trga; (d)
izboljšanjem tržnega položaja ribiških in akvakulturnih
proizvodov v EU prek izboljšanja pridelave, označevanja, sledljivosti in
potrjevanja. Prednostna naloga 2: Zaščititi,
zavarovati in razviti potencial atlantskega morskega in obalnega okolja Posebni cilji te prednostne naloge
vključujejo naslednje: –
Izboljšanje pomorske varnosti in zaščite Okrepitev varnosti in zaščite za
pomorščake, obalno prebivalstvo, lastnino in ekosisteme z: (a)
ocenjevanjem in ustreznim podaljševanjem
obstoječega opozarjanja, poročanjem in mehanizmi odzivanja za
invazivne in škodljive morske vrste ter spodbujanjem izmenjave najboljših praks
o tem, kako ravnati s takšnimi grožnjami; (b)
podporo pobudam, ki so jih izvedle države
članice na atlantskem območju, vključno z ocenami tveganja,
usklajenim odzivom mehanizmov in vlaganjem v najsodobnejšo opremo, ki ustrezno
prispevajo k izboljšanju usklajene pripravljenosti in odzivov na morske
grožnje, naravne nesreče, pomorske nesreče, izlitja nafte in
nevarnega materiala ali trgovine z ljudmi[5]; (c)
razvijanjem, preskušanjem in uporabo novih
tehnologij za izboljšanje inšpekcijskih pregledov plovil ter povečanje
varnosti in zaščite pristanišč ter ladijskega prometa prek boljšega
povezovanja podatkov iz satelitov iz zraka ter morskih in kopenskih nadzornih
objektov in prek inovativnih in situ instrumentov za izboljšanje
ozaveščanja o razmerah na področju pomorstva; (d)
pomočjo pri zagotavljanju regionalnih
informacijskih storitev v zvezi z morskimi bazeni v okviru skupnega okolja za
izmenjavo informacij (CISE), ki temelji na dogovorjenih standardih na ravni EU
in izkušnjah, ki so jih države članice pridobile iz pilotnih projektov. –
Proučevanje in varstvo morskih voda ter
obalnih območij Razvoj evropske zmogljivosti opazovanja
Atlantika in napovedovanja, ki temelji na obstoječih strukturah,
platformah in mehanizmih v podporo izvajanju politik EU, zmanjšanju stroškov za
industrijo, javne organe in raziskovalne ustanove, spodbujanju inovativnosti in
zmanjšanju negotovosti glede delovanja Atlantskega oceana ter učinka
podnebnih sprememb z: (a)
uporabo obstoječih sistemov in mehanizmov za
razvoj in ohranitev trajnostnega integriranega programa za nadzor in opazovanje
obale, morskega dna in vodnega stebra, ki zajemajo vode držav članic EU,
najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj od obale do
globokega morja; (b)
razvojem novih instrumentov ter platform za
opazovanje oceanov in spremljanje ekosistemov (vključno s kartiranjem
morskega dna), ki povečajo število parametrov, ki se lahko avtomatsko
merijo, zmanjšajo stroške za opazovanje in pospešijo širjenje podatkov
uporabnikom; (c)
prispevanjem k bolj učinkovitemu
gospodarjenju, katalogizaciji in distribuciji interoperabilnih podatkov o morju
ter večločljivostni karti morskega dna prek prispevkov v Evropsko
mrežo za pomorsko opazovanje in podatke; (d)
razvojem mreže obalnih oceanografskih sistemov
napovedovanja (vključno z ocenami tveganja), ki temelji na pomorskih
storitvah Copernicus. Prispevanje k razvoju orodij in strategij za
obravnavanje vprašanj globalnih podnebnih sprememb, vključno
s strategijami za blažitev in prilagajanje z: (a)
podporo oceni ogljičnega odtisa modrega
gospodarstva na atlantskem območju; (b)
razvojem platforme za izmenjavo najboljše prakse
glede zmanjševanja emisij in energetske učinkovitosti; (c)
razvojem partnerskih sodelovanj za opredelitev in
spremljanje vplivov globalnih podnebnih sprememb na pomorske dejavnosti,
ekosisteme in obalne skupnosti na atlantskem območju, vključno z
razvojem boljših zmogljivosti napovedovanja in ocene tveganja. Podpiranje varstva morskega okolja in prizadevanja
za doseganje „dobrega okoljskega stanja“ atlantskih voda do leta 2020[6] z: (a)
nadaljnjim grajenjem na nacionalnih načrtih,
procesih OSPAR in območjih Natura 2000, da se pripomore k razvoju
koherentnega omrežja zaščitenih morskih območij za evropsko atlantsko
obalo z dogovorom glede dobrih praks in skupnih postopkov vrednotenja, ki bi
lahko koristili tudi Makaroneziji in najbolj oddaljenim regijam v Karibskem
morju; (b)
spodbujanjem nadaljnjega sodelovanja med državami
članicami, med drugim tudi prek OSPAR, na primer o usklajenih in
integriranih programih spremljanja ter skupnih ukrepih za obnovitev
ekosistemov. Ocenjevanje socialne in ekonomske vrednosti ter
delovanja ekosistemov in biotske raznovrstnosti v Atlantiku, da bi
podprli postopek odločanja. Prispevanje k procesom držav članic za pomorsko
prostorsko načrtovanje in celovito upravljanje obale, na primer z
izmenjavo najboljših praks in omogočanjem čezmejnega usklajevanja. –
Trajnostno upravljanje morskih virov Razvijanje boljšega razumevanja tehnične
izvedljivosti in ekonomske smiselnosti ter okoljskega vpliva rudnikov
mineralnih snovi v Atlantiku ter razvoj in preskus inovativnih tehnologij
rudarjenja. Postavljanje temeljev za trajnostno evropsko
industrijo morske biotehnologije z visoko dodano vrednostjo z: (a)
raziskovanjem morskega dna in ocenjevanjem njegove genske
zasnove, biotske raznovrstnosti in možnosti za zagotavljanje materiala za
biotehnološko industrijo, ob upoštevanju veljavnega mednarodnega prava in
potrebe po zaščiti morskega okolja; (b)
krepitvijo vezi med raziskavami in industrijo na
atlantskem območju, da se razvijejo biobanke in opredelijo trgi za
inovativne morske bioproizvode (biomedicina, tkivno inženirstvo, farmacevtski
izdelki, industrijski encimi) ter da se raziskave osredotočijo na
zagotavljanje industrijskih procesov za njihovo proizvodnjo. –
Izkoriščanje potenciala obnovljive energije
v morskem in obalnem okolju atlantskega območja Proučevanje načinov za pospešitev
uvajanja trajnostnih morskih virov obnovljive energije s: (a)
spodbujanjem ocenjevanja in kartiranja potenciala
virov energije evropskega Atlantskega oceana ter določanjem načina za
ublažitev vpliva, ki ga imajo na okolje in navigacijo gradnja, delovanje in
razgradnja naprav kot del regionalnih strategij pametne specializacije za
obnovljive vire energije iz naprav na morju; (b)
prispevanjem k evropskemu prenosnemu omrežju za
električno energijo, ki omogoča izravnavo obremenitve med
nacionalnimi sistemi in zagotavlja boljše povezave med morskimi in obalnimi
viri energije; (c)
podporo raziskavam, razvoju in predstavitvi
tehnologij za gradnjo in vzdrževanje naprav za pridobivanje energije iz
obnovljivih virov, in sicer vetra na morju, valovanja, plimovanja in biomase,
vključno z integracijo z obrati za razsoljevanje in večnamenskimi
ploščadmi na morju; (d)
spodbujanjem izkoriščanja posebnih geoloških,
oceanografskih in vremenskih pogojev v najbolj oddaljenih regijah Atlantika, da
bi jim pomagali pri doseganju energetske samozadostnosti in da bodo izpolnile
cilje zmanjšanja emisij ogljika. Prednostna naloga 3: Izboljšati dostopnost
in povezljivost Posebni cilji te prednostne naloge
vključujejo naslednje: –
Spodbujanje sodelovanja med pristanišči Pospeševanje razvoja pristanišč kot
vozlišč modrega gospodarstva z: (a)
omogočanjem nadgradnje infrastrukture, da se
izboljšata povezljivost z zaledjem in intermodalnost ter da se spodbudi hiter
preobrat ladij z ukrepi, kot je zagotavljanje električne energije z
obrežja, opremljanje pristanišč z utekočinjenim zemeljskim plinom za
povečanje zmogljivosti in reševanje upravnih ozkih grl; (b)
omogočanjem pristaniščem, da svojo
proizvodnjo razširijo na nove poslovne dejavnosti, kot je vzdrževanje naprav za
pridobivanje obnovljive energije iz morskih virov ali turizem; (c)
analizo in spodbujanjem pristaniških omrežij in
pomorskih plovnih poti na kratke razdalje med evropskimi pristanišči, v
otočjih in na obali Afrike prek pobud, kot so pomorske avtoceste, za
povečanje pomorskega prometa. Prednostna naloga 4: Ustvariti socialno
vključujoč in trajnostni model regionalnega razvoja Posebni cilji te prednostne naloge
vključujejo naslednje: –
Spodbujanje boljšega poznavanja socialnih
izzivov na atlantskem območju Izmenjava najboljših praks za izboljšanje zdravja,
socialne vključenosti in blaginje obalnih populacij ter razvoj ustreznih
in uporabnih morskih socialno-ekonomskih kazalnikov za merjenje, primerjavo in
spremljanje trendov v razvoju modrega gospodarstva; –
Ohranjanje in spodbujanje kulturne
dediščine Atlantika Boj proti sezonskemu nihanju in izboljšanje
možnosti za MSP prek diverzifikacije proizvodov pomorskega in obalnega
turizma ter razvoja nišnih trgov z vlaganjem v: (a)
morski šport, marine in prostočasne morske
dejavnosti; (b)
pristaniške storitve, vključno s tistimi za
potnike na križarjenjih; (c)
opredeljevanje ter spodbujanje kulturnih in naravnih
znamenitosti na atlantski obali, kot so obrtniški ribolov, lokalna kuhinja in
pomorska dediščina; (d)
varstvo in obnovo turističnih znamenitosti,
vključno z obalnimi in podvodnimi kulturnimi znamenitostmi ter
območji pomorske dediščine z arheološko, ekološko ali zgodovinsko
vrednostjo[7].
3. IZVAJANJE 3.1. Viri financiranja Časovni razpored tega akcijskega načrta
bo državam članicam omogočil upoštevanje prednostnih nalog,
opredeljenih v njihovih sporazumih o partnerstvu s Komisijo, ki jih je treba
določiti na pogajanjih pred koncem leta 2013. –
Sporazumi o partnerstvu za obdobje 2014–2020 za
evropske strukturne in investicijske sklade so pomemben vir financiranja, ki ga
države članice lahko po potrebi uporabijo za izvajanje prednostnih nalog
iz akcijskega načrta. V sporazumih o partnerstvu bi morale biti pri
opredelitvi prednostnih področij sodelovanja upoštevane ustrezne
strategije za morske bazene, npr. strategija za Atlantik. Zagotavljajo
priložnost, da se opredelijo glavne razvojne potrebe in razvojni potencial
modrega gospodarstva v državah članicah ob Atlantiku in njihovih obalnih
regijah. Prav tako omogočajo državam članicam, da vzpostavijo
ureditev, ki bo zagotovila usklajevanje med evropskimi strukturnimi in
investicijskimi skladi ter drugimi viri financiranja. Nacionalni organi v
državah članicah, odgovorni za pogajanje o sporazumih o partnerstvu, ter
organi, odgovorni za pripravo operativnih programov, imajo zato pomembno vlogo
v procesu izvajanja akcijskega načrta v naslednjih mesecih. Akcijski
načrt je lahko tudi vir navdiha za tiste, ki pripravljajo operativne
programe na nacionalni in regionalni ravni, ob upoštevanju potreb na
področju programa. –
Poleg tega bo akcijski načrt usmerjal tudi
Komisijo pri izvajanju neposredno upravljanih skladov, vključno s
programom Obzorje 2020, LIFE+, COSME in neposredno upravljanimi elementi
Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Dejansko bo Obzorje 2020
ključna podpora pri izvajanju akcijskega načrta in že obravnava
„modro rast“ kot eno od osrednjih področij za raziskave v prihodnjih
letih. Podpira lahko načrt modre rasti v zvezi z raziskovanjem in čim
boljšim izkoriščanjem potenciala raznolikosti morskega življenja, žetjem
globokomorskih virov na trajnosten način in razvojem novih tehnologij za
opazovanje oceanov. To bo pomagalo okrepiti morsko in pomorsko gospodarstvo ter
morsko okolje s spodbujanjem prenosa raziskav in inovacij v gospodarstvo. –
Dobro usmerjene javne naložbe lahko in bi morale
spodbuditi zasebne naložbe ter poslovne pobude. Tudi države članice bodo
morda želele pristopiti k zasebnemu sektorju z namenom raziskati dopolnilno
vključevanje in finance. –
Poleg tega je skupina Evropske investicijske banke
(v nadaljnjem besedilu: skupina EIB[8])
pripravljena zagotoviti financiranje in strokovno znanje v podporo primernim
projektom za nadaljnje izvajanje prednostnih nalog akcijskega načrta. EIB
lahko razširi podporo javnim in zasebnim dejavnostim v obliki posojil, mešanega
financiranja[9]
in strokovnih nasvetov. Ponuja različne finančne instrumente, od
posojil za naložbe, tako za neposredno kot tudi za posredno financiranje, do
skladov zasebnega kapitala prek Evropskega investicijskega sklada, da se
podprejo dejavnosti različnih obsegov. V okviru proračunskih omejitev in potrebe po
tem, da organi na atlantskem območju obravnavajo vrsto prednostnih
razvojnih nalog, je treba poudariti, da je proces izvajanja akcijskega
načrta še zmeraj prostovoljen, vendar mora biti usklajen z izvajanjem
prednostnih nalog iz sporazumov o partnerstvu petih zadevnih držav članic.
Vsi projekti, ki se predložijo ustreznim organom v odziv na akcijski
načrt, bodo morali biti v skladu z merili, določenimi v ustreznih
finančnih predpisih. V okviru deljenega upravljanja sredstev EU
odločitev o tem, ali naj se izvede določen projekt, sprejme pristojni
upravljalni organ. 3.2. Inteligentno sodelovanje Akcijski načrt opredeljuje možnosti za države
članice, regionalne in lokalne oblasti ter institucije EU, da po potrebi
sodelujejo za dosego cilja trajnostne rasti. Vendar to kolektivno delo seveda ni
edini način, na katerega je ta akcijski načrt mogoče izvesti.
Posebni ukrepi in projekti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni imajo
lahko pomembno vlogo tudi pri uresničevanju akcijskega načrta. Kjer
je primerno, bi bilo treba spodbujati sodelovanje med različnimi programi
za posamezne države. Skupno ciljno usmerjeno delo lahko prinese
številne dodatne koristi, navsezadnje pri souporabi informacij, delitvi
stroškov, delitvi rezultatov in izmenjavi najboljše prakse ter oblikovanju
novih idej za nadaljnja področja sodelovanja. Natančneje, države
članice in regije lahko delujejo ob podpori različnih virov
financiranja za razvoj skupnih projektov ali drugih pristopov. Program Obzorje 2020 in drugi programi EU ter
finančni instrumenti lahko podpirajo sodelovanje v raziskavah z
omogočanjem projektov, ki jih bodo predlagali konzorciji javnih in
zasebnih institucij. Ti projekti lahko na primer preskusijo različne
rešitve za skupne težave ali primerjajo uspešnost različnih tehnologij.
Francija, Irska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo že sodelujejo v
različnih skupnih projektih, raziskovalnih mrežah, tehnoloških platformah
ter pobudi za skupno načrtovanje za zdrava morja in oceane. Ti mehanizmi
nudijo možnost za sodelovanje držav članic, in sicer na načine, ki
jih lahko podkrepi program Obzorje 2020. Vzpostavitev usklajevanja in
sodelovanja znotraj Evrope je lahko tudi temelj za okrepljeno čezatlantsko
sodelovanje na področju raziskav. Skupni projekti in ukrepi niso omejeni na
raziskave. Evropsko teritorialno sodelovanje (na primer prek programa za
območje Atlantskega oceana), ki bo financirano s sredstvi iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj (ESRR), zagotavlja mehanizem, s katerim lahko
sosednje regije in mesta iz različnih držav članic EU sodelujejo in
izmenjavajo izkušnje prek projektov, ki preučujejo možnosti za sodelovanje
v zvezi s skupnimi izzivi. Program „Erasmus za vse“ bo zagotovil možnosti za
partnerstva na področju izobraževanja in usposabljanja. Sodelovanje lahko zajema tudi sodelovanje pri
izmenjavi informacij in dobrih praks. Pobude, kot sta „Copernicus[10]“ ali „Znanje o morju 2020[11]“, lahko določijo okvir.
Razumevanje tega, kako se sosednje države ali regije s podobnimi
oceanografskimi ali meteorološkimi razmerami spopadajo z obalno erozijo, lahko
na primer pomagajo pospeševati operativno učinkovitost. Informacije o tem,
kaj je drugod delovalo in kaj ni, lahko preprečijo ponavljanje istih
napak. Dobre prakse se lahko izmenjujejo prek tematskih delavnic, izmenjav
osebja ali internetnih forumov. 3.3. Podpora Da bi lahko uspešno izvajali akcijski načrt
na nacionalni in regionalni ravni, bi ustrezno izvajanje mehanizma okrepilo
sodelovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih akterjev ter omogočilo
napredek, ki ga je treba spremljati. Atlantski forum je prinesel koristna
spoznanja pri organiziranju dialoga in sodelovanja. Za napredek pri izvajanju
bo ta dialog z državami članicami in regijami, vključno z zasebnim
sektorjem, pomembno nadaljevati. Izvajanje akcijskega načrta ne bo odvisno
le od javnega sektorja, temveč tudi od tega, do katere mere se bo
vključil zasebni sektor. Vsak mehanizem izvajanja bi moral biti enostaven,
ozko osredotočen ter bi se moral opirati na dobre prakse, ki so bile
uspešne v drugih strategijah za morske bazene, prek: –
zagotavljanja politične zavezanosti in
nadzora; –
ozaveščanja o akcijskem načrtu in
njegovih ciljih; –
spodbujanja kritnega nakupa zasebnega sektorja; –
zagotavljanje ovrednotenja in ocene napredka. Lahko bi tudi: –
dal smernice za zainteresirane strani in morebitne
spodbujevalce projektov; –
vzpostavil sodelovanje po vsem atlantskem
območju; –
sodeloval z upravljalnimi organi programov
financiranja EU; –
združeval možne projektne partnerje, da bi skupaj
razvijali dejavnosti, ki bi ustrezale prednostnim nalogam iz akcijskega
načrta; –
ugotavljal možne vire financiranja za projekte na
ravni EU in na nacionalni ravni. Izvajanje mehanizma za akcijski načrt bi bilo
treba opredeliti v posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi
stranmi do konca leta 2013. Da bi spodbudili nadaljnje mrežno povezovanje in
izmenjavo najboljših praks v razvoju in izvajanju projektov, lahko Komisija
organizira konference zainteresiranih strani z atlantskega območja. 4. Pregled napredka Da bi ohranili zagon tudi v obdobju 2014–2020, bo
pomembno razumeti, kako izvajanje akcijskega načrta prispeva k doseganju
širših ciljev EU v zvezi z delovnimi mesti, rastjo in trajnostjo. Zanimalo nas
bo na primer, ali smo uspeli pripraviti zmogljivost zanesljivega napovedovanja
v zvezi z glavnimi tveganji in spremembami dinamike sistema kroženja v severnem
Atlantiku; v kolikšni meri so bila kartirana kritična področja
atlantskega morskega dna; ali je akcijski načrt podprl razvoj številnih
novih in inovativnih proizvodov ter storitev ter izboljšal okolje operativnega
upravljanja in obvladovanja tveganja za priobalno industrijo. Prav tako bomo
želeli razumeti, v kolikšni meri je bila dosežena socialno
vključujoča rast, v kolikšni meri je bilo zadoščeno potrebam po
znanjih in spretnostih ter ali je bil izveden pristop k upravljanju atlantskega
območja, ki temelji na ekosistemu. Prav tako bomo želeli pridobiti
spoznanja, ki jih bo mogoče uporabiti v drugih morskih bazenih. Spremljanje napredka ne bi smelo ustvarjati
nikakršnih novih zahtev za poročanje. Namesto tega bi se uporabile
obstoječe temeljne informacije za oblikovanje slike, kako se atlantsko
območje spreminja zaradi izvajanja akcijskega načrta in drugih
dejavnikov. Komisija bo hitro začela z delom s petimi državami članicami
ob Atlantiku, da s skupnim dogovorom določijo metodologijo za pripravo
tega pregleda napredka. Glede na to, da inovacije in tehnologija
napredujejo, bo morda treba akcijski načrt prilagoditi in nadalje razviti.
Komisija bo pozorno spremljala izvajanje akcijskega načrta, vodila pregled
nad spoznanji in ocenjevala doseženi napredek. Do konca leta 2017 bo pripravila
vmesni pregled izvajanja akcijskega načrta. Neodvisno ocenjevanje vzorca
zaključenih projektov bo vključeno v pregled, o katerem se bo
razpravljalo z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi. 5. Internacionalizacija
strategije za Atlantik Atlantski ocean ni omejen le na Evropo. Je skupen
vir in enoten sistem, ki povezuje evropsko celino z Afriko in Ameriko. Vse
obalne države imajo skupni interes in odgovornost za zagotavljanje dobrega
upravljanja oceana, vključno z UNCLOS[12],
IMO[13]
in Mednarodno oblastjo za morsko dno. Ekonomska vrednost Atlantskega oceana je ogromna
za države ob njegovih obalah. Komisija meni, da bi akcijski načrt
sčasoma lahko ustvaril trdne temelje za sodelovanje z drugimi državami ob
Atlantiku. Obstaja jasen potencial za skupno delo, na primer na področju
oceanografskih raziskav in opazovanja. Že zdaj obstaja možnost dejanske
angažiranosti ZDA in Kanade za vzpostavitev čezatlantskega raziskovalnega
zavezništva, ki bo poglobilo naše skupno razumevanje atlantskega ekosistema in
njegovega potenciala za podporo modremu gospodarstvu. To čezatlantsko
raziskovalno zavezništvo bi se razvijalo korak za korakom, ob upoštevanju
pregledov napredka in dogovoru o najbolj obetavnih področjih za
sodelovanje. Možno je, da bi bile tudi druge atlantske države pripravljene
razpravljati o udejstvovanju bodisi v raziskavah ali pri drugih vprašanjih.
Komisija in države članice bi morale skupaj razmisliti o tem, kateri
ukrepi se lahko sprejmejo za vključitev mednarodnih partnerjev v postopni
razvoj strategije za Atlantik. 6. Sklepna ugotovitev Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj
podpreta akcijski načrt in usmeritev iz tega sporočila. [1] Francija, Irska, Portugalska, Španija in Združeno
kraljestvo. [2] COM 782/2011 z dne 21. novembra 2011. [3] Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski
socialni sklad (ESS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in
Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). [4] Številna priporočila v zvezi s tem vprašanjem je
Komisiji 9. junija 2011 predložila delovna skupina za zaposlovanje in
konkurenčnost v pomorstvu. [5] Obstoječe pobude vključujejo Pomorski
analitični in operacijski center za narkotike (MAOC-N) in evropski sistem
nadzorovanja meja (EUROSUR), ki ju usklajuje Evropska agencija za upravljanje
in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije
(Frontex). [6] Kot je navedeno v okvirni direktivi o morski strategiji
(2008/56/ES) [7] Ob ustreznem upoštevanju načel Konvencije Unesca o
varovanju podvodne kulturne dediščine iz leta 2001. [8] Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski
investicijski sklad. [9] Mešano financiranje: posojila EIB za dopolnitev
donacijam iz EU ali drugih javnih virov [10] Copernicus, prej „globalno spremljanje okolja in varnosti
(GMES)“, je evropski satelitski sistem za spremljanje Zemlje (http://copernicus.eu) [11] „Znanje o morju 2020“ je projekt EU, ki združuje pomorske
podatke iz različnih virov z namenom pomagati industriji, javnim organom
in raziskovalcem pri iskanju podatkov in njihovi učinkovitejši rabi za
razvoj novih proizvodov in storitev kot tudi izboljšanje našega razumevanja
procesov v morju (http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/policy/marine_knowledge_2020/index_sl.htm) [12] Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem
pravu. [13] Mednarodna pomorska organizacija