Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 11/05

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„JAGNIĘCINA PODHALAŃSKA“

ES št.: PL-PGI-0005-0837-12.11.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Jagnięcina podhalańska“

2.   Država članica ali tretja država:

Poljska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Zaščitena geografska označba zajema naslednje pasme jagnjet: poljsko gorsko ovco, obarvano gorsko ovco in/ali podhalsko pramenko. Navedene pasme ovc se ne križajo.

„Jagnięcina podhalańska“ je jagnje, ki ni starejše od 60 dni. To so klavni trupi sesnih jagnjet, ki tehtajo od 4 do 8 kg.

„Jagnięcina podhalańska“ ima naslednje značilnosti:

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Jagnjeta se hranijo le z materinim mlekom.

Poleti in jeseni se ovce pasejo na gorskih pašnikih, pri čemer je njihova osnovna prehrana zelena krma. Pozimi in zgodaj spomladi se ovce krmijo s senom, silažo in koncentrirano krmo. Krma, razen koncentrirane krme, mora izvirati z geografskega območja iz točke 4.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Jagnjeta morajo biti skotena na območju iz točke 4 in se tam vzrejati, dokler ne dosežejo določene starosti in telesne teže.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

V Šlezijskem vojvodstvu: okrožje Cieszyn (Tešin), občina Istebna;

okrožje Żywiec ter občine Milówka, Węgierska Górka, Rajcza, Ujsoły, Jeleśnia in Koszarawa.

V Malopoljskem vojvodstvu: celotno okrožje Nowy Targ (Novi trg) in celotno okrožje Tatrzański;

okrožje Sucha Beskidzka ter občine Zawoja, Bystra in Sidzina;

v okrožju Limanowa: občina Niedźwiedź in del občine Kamienice, ki je del nacionalnega parka Gorce oziroma ki leži južno od reke Kamienice, ter krajevne skupnosti v občini Mszana Dolna: Olszówka, Raba Niżna, Łostówka, Łętowe in Lubomierz;

v okrožju Nowy Sącz: občine Piwniczna, Muszyna in Krynica.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

5.1.1   Naravni pogoji

Območje iz točke 4 je del zahodnih Karpatov, ki vključuje gorovja Tatre, Beskidi, Pieniny in Gorce. „Jagnięcina podhalańska“ se danes vzreja na območju, ki poleg regije Podhale zajema tudi druga območja; ime „jagnięcina podhalańska“ izhaja iz imena za mikro regijo, ki je središče celotnega proizvodnega območja. To je zgodovinsko, etnično, kulturno in geografsko povezano območje. Edinstveni način vzreje ovc na tem območju je posledica večstoletne tradicije ter je neločljivo povezan s pokrajino in kulturo regije.

Za to regijo so značilni ostro podnebje z nizko povprečno temperaturo (približno 5 °C), dolgotrajna snežna odeja in velika količina padavin, ki znaša od 900 do 1 200 mm. Pomembna značilnost podnebja v tej regiji so temperaturne razmere, ki so povezane z lego zemljišč. Zaradi visoke nadmorske višine območja so temperature nižje.

V regiji Podhale je veliko edinstvenega rastlinstva, vključno z avtohtonimi in uvoženimi rastlinskimi vrstami. Regija Podhale je edini del Poljske, na katerem je mogoče najti naslednje rastline: Delphinium oxysepalum, Linum extraaxillare, Gentiana nivalis, Gentiana clusii, Saussurea alpina, Saxifraga hieracifolia, Viola alpina, Campanula alpina, Anthyllis alpestris, Hieracium villosum in Astragalus penduliflorus.

Gorski masiv Pilsko (1 557 metrov nadmorske višine) v krajinskem parku Żywiec, na območju katerega se je podobno kot v Tatrah oblikoval subalpski pas, je eno od najbolj neokrnjenih območij na Poljskem. Subalpski pas se razprostira od nadmorske višine 1 400 metrov do vrha Pilsko.

Poljske gorske ovce, obarvane gorske ovce in podhalske pramenke se pasejo na območju iz točke 4. Za proizvodnjo „jagnięcina podhalańska“ se uporabljajo le jagnjeta mater, vzrejenih po tradicionalnih metodah. Ovce se pasejo na gorskih pašnikih vso sezono od konca aprila do začetka oktobra. Jagnjeta se kotijo celo leto. Jagnjeta, ki se skotijo v zimskih mesecih, so zaprta v ovčji staji v celotnem procesu vzreje. Ko matere odidejo na pašo, so jagnjeta ločena od njih. Jagnjeta, ki se skotijo spomladi, lahko ob ustreznem vremenu spremljajo matere na pašo.

Pasti se morajo na območju iz točke 4.

Pasma podhalska pramenka se je na območju iz točke 4 pojavila v obdobju, ko so se ovčjerejska vlaška plemena selila čez Karpate, pri čemer se je ta selitev začela v 14. stoletju in končala pri Moravskih vratih v 16. stoletju. Podhalske pramenke so okretne, dobro prilagojene ostremu podnebju regije in odporne na bolezni. Imajo močan čredni nagon, poleg tega pa se iz njih proizvaja odlično meso.

Poljske gorske ovce so se razvile iz podhalskih pramenk ter karpatskih pramenk iz Transilvanije in Vzhodne Frizije. Z vzrejo so se izboljšali telesna teža odraslih ovc, količina in kakovost njihove volne ter donos mleka. Poleg izboljšanih proizvodnih parametrov so za to pasmo značilne naslednje lastnosti, zaradi katerih je idealno prilagojena težkemu podnebju: dobro zdravje, dolga življenjska doba, odpornost na bolezni ter dober donos mleka in dobra plodnost ob upoštevanju razmer, v katerih poteka vzreja. Kljub tem izboljšavam so se kakovost in druge lastnosti mesa jagnjet ohranile. Poljske gorske ovce imajo belo dlako. Obarvane gorske ovce imajo temno rjavo dlako, ki sčasoma posivi ali postane rdečkastorjava.

5.1.2   Zgodovinski dejavniki in spretnosti ljudi

Prihod vlaških plemen je pomenil veliko spremembo v kmetijskem gospodarstvu celotne regije ter začetek vzreje ovc, koz in goveda na tem območju. Vlahi so na to območje prinesli spretnosti in znanja, povezana s proizvodnjo mleka, sira, volne in usnja. Najstarejša pisna omemba Vlahov izhaja iz dela „Življenje svete Kunigunde Poljske“, ki ga je v 15. stoletju napisal Jan Długosz. Poročilo iz leta 1564 omenja Vlahe, ki pasejo ovce v okrožju Lanckorona v regiji Żywiec ter v vojvodstvih Oświęcim in Zator. Dokumenti iz regije Podhale s konca 16. stoletja navajajo dovoljenja za prosto pašo ovc na gorskih travnikih, kar pomeni, da so bile takrat na tem območju že prisotne črede.

Lokalni rejci jagnjet „jagnięcina podhalańska“ se ukvarjajo izključno s pasmami iz točke 5.1.1, saj so te živali genetsko dobro prilagojene ostremu gorskemu podnebju in so rezultat veliko generacij naravne selekcije. Sposobnost ukvarjanja s temi pasmami je tesno povezana z izkušnjami, ki so jih pridobili lokalni rejci. Navedene pasme so avtohtone v regiji Podhale, kot je navedeno v delu „Pasterstwo Tatr Polskich i Podhala“, ki je bilo v osmih knjigah izdano leta 1960. Druga značilna praksa paše je „redykó“ (planšarstvo), pri kateri se ovce vzpnejo na gorske pašnike in nato odidejo nazaj; to spodbuja razvoj mišic in krepi njihov imunski sistem. „Redykó“ pomeni tudi, da se ovce prehranjujejo z rastlinami, ki se spreminjajo glede na subalpsko območje, na katerem se pasejo, kar zagotavlja raznoliko prehrano z veliko različnimi hranili. Znanje prebivalcev lokalnih gora in dobra uveljavljenost pravil, na podlagi katerih se izvaja vzreja ovc, se izražata v kakovosti proizvoda „jagnięcina podhalańska“. Proizvodnja „jagnięcina podhalańska“ je sestavni del lokalne kulture, tradicionalni načini vzreje ovc pa pripomorejo k povezovanju različnih generacij ter ohranitvi edinstvene identitete, narečja, kulture, umetnosti in običajev skupnosti.

5.2   Posebnosti proizvoda:

„Jagnięcina podhalańska“ je znana po majhni vsebnosti maščob klavnega trupa in izjemni sočnosti, ki je povezana z vsebnostjo medmišične maščobe ali maščobnimi plastmi. Meso je prepoznavno tudi po svoji svetlo rožnati barvi in mehki, vendar prožni strukturi. Najbolj značilni in prepoznavni lastnosti proizvoda „jagnięcina podhalańska“ sta njegov poseben okus in aroma, ki je podobna aromi divjačine (ter zlasti aromi divjačinske krače).

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Povezanost proizvoda „jagnięcina podhalańska“ in regije temelji na njegovih značilnostih, pri čemer te izhajajo iz geografskega porekla in slovesa.

Značilnosti proizvoda „jagnięcina podhalańska“ izhajajo iz načina vzreje. Vzreja jagnjeti je ekstenzivna z optimalno uporabo pašnikov izključno na območju iz točke 4. Način vzreje vključuje stalno sezonsko pašo, razen pozimi. Zaradi načina paše je proizvod poseben, ker se matere krmijo z raznolikim in edinstvenim rastlinstvom na območjih, ki se ne uporabljajo intenzivno, kar vpliva na mleko, s katerim se hranijo jagnjeta, in s tem na značilnosti proizvoda „jagnięcina podhalańska“. Pozimi, ko so ovce v staji, se krmijo s senom in silažo z geografskega območja iz točke 4. Ob upoštevanju navedenih dejstev se matere krmijo z vlakninami, ki imajo podobno rastlinsko sestavo vse leto.

Genetska struktura pasem, ki se tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo „jagnięcina podhalańska“, in posebni naravni pogoji, ki so značilni za regijo, odločilno vplivajo na zanemarljivo vsebnost maščob v jagnjetini. K nizki vsebnosti maščob v mesu pripomore tudi način prehranjevanja jagnjeti, ki temelji izključno na materinem mleku. Naravni pogoji, ki so značilni za to območje, in zlasti izjemno rastlinstvo, ki se uporablja za krmljenje ovc, vplivajo na kakovost in hranilno vrednost materinega mleka. To se neposredno kaže v posebnem okusu mesa in divjačinski aromi, ki je najbolj prepoznavna značilnost proizvoda „jagnięcina podhalańska“. Edinstvene lastnosti rastlinstva, ki je avtohtono rastlinstvo regije, se prek materinega mleka prenesejo na jagnjeta. K posebnemu okusu proizvoda „jagnięcina podhalańska“ prispeva tudi izvirni genotip, značilen za pasme, ki se uporabljajo za njegovo proizvodnjo.

Razlog za izjemno sočnost proizvoda „jagnięcina podhalańska“ so maščobne plasti jagnjeti, tj. njihova medmišična maščoba. Med kuhanjem se ta maščoba stopi, vendar ostane v mesu in ga naredi sočnega. Mesni sokovi vsebujejo snovi, ki se prenesejo v okus in aromo. Hlapne snovi v maščobi so glavne sestavine okusa in arome. Na te značilnosti proizvoda „jagnięcina podhalańska“ ne vpliva le majhna starost živali, ampak nanje pomembno vpliva tudi sestava prehrane jagnjeti.

Sloves proizvoda

Proizvod „jagnięcina podhalańska“ zelo cenijo poljski in tuji potrošniki. Velika prepoznavnost proizvoda „jagnięcina podhalańska“ med potrošniki temelji na dolgi tradiciji ovčjereje v regiji. Zaradi večstoletne tradicije paše gorskih ovc, ki je podlaga za današnjo prepoznavnost „znamke“, domači potrošniki enačijo proizvod „jagnięcina podhalańska“ z regijo, iz katere izvira. Ozaveščenost potrošnikov o globoko zakoreninjeni tradiciji pašništva in priljubljenosti visokogorskega etosa sta dodatno prispevali k slovesu proizvoda „jagnięcina podhalańska“.

V tej regiji leži eno od najbolj priljubljenih visokogorskih območij Poljske, kar je še dodatno pripomoglo k prepoznavnosti proizvodov regije. Potrošniki se že več let zavedajo, da celotno območje črpa iz čistega naravnega okolja z edinstvenim rastlinstvom, kar se izraža v kakovosti proizvoda „jagnięcina podhalańska“. Na prvem zemljevidu okrožja Cieszyn (Tešin) v Šlezijskem vojvodstvu, ki je bil objavljen leta 1724, je opredeljenih 50 planšarskih koč, druga izdaja zemljevida pa bralca spodbuja, naj obišče gorate dele Šlezijskega vojvodstva in uživa zdravilne lastnosti ovčjega mleka, zlasti maja, ko so zelišča najbolj učinkovita. Glede na ozaveščenost potrošnikov o pozitivnem vplivu neokrnjenega naravnega okolja območja na proizvod in njegov velik sloves so ljudje pripravljeni za proizvod „jagnięcina podhalańska“ plačati več.

Potrošniki cenijo proizvod „jagnięcina podhalańska“ zlasti zaradi izjemne in posebne arome ter mesa prefinjenega okusa. „Jagnięcina podhalańska“ je zaradi kakovosti, okusa in dietetičnih lastnosti postala gorjanska specialiteta.

Sloves proizvoda „jagnięcina podhalańska“ je potrdila nagrada „Perła“, ki jo je ta proizvod prejel za prvo mesto na nacionalnem tekmovanju „Naša kulinarična dediščina“ leta 2008.

Sloves proizvoda „jagnięcina podhalańska“ se kaže v njegovih cenah, ki so višje kot cene jagnjetine iz drugih regij. Cena proizvoda „jagnięcina podhalańska“, ki jo dosežejo proizvajalci, je približno 10–20 % višja od cene jagnjetine iz drugih delov Poljske.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minrol.gov.pl/index.php?/pol/Jakosc-zywnosci/Produkty-regionalne-i-tradycyjne/Zlozone-wnioski-o-rejestracje-Produkty-regionalne-i-tradycyjne

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.