OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Globokomorski ribolov v severovzhodnem Atlantiku izvajajo predvsem tradicionalno ladjevje za priobalni ribolov (Portugalska) in velika plovila z vlečnimi mrežami za velike razdalje (Francija, Španija). Globokomorski ribolov skupaj predstavlja približno 1 % iztovorjenih proizvodov z območja severovzhodnega Atlantika, čeprav je nekoliko od njega odvisna sposobnost ekonomskega preživetja več ribolovnih skupnosti. Ribolov se izvaja v vodah Unije in mednarodnih vodah, ki jih urejajo sporazumi, sprejeti v okviru Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC).

Globokomorski staleži so staleži rib, ulovljeni v vodah zunaj glavnih ribolovnih območij epikontinentalnih pasov. Razporejeni so po kontinentalnih strminah ali povezani s podvodnimi gorami. Za globokomorski ribolov se podrobno upravljanje ribolovnih možnosti (celotni dovoljeni ulov, največji ribolovni napor) uporablja šele od leta 2003. Pred tem je bil razvoj ribištva večinoma neurejen in je deloma kazal znake, značilne za tekmo za ribe („race to fish“), ki povzroča izčrpavanje staležev.

Od uvedbe upravljanja ribolovnih možnosti je bilo sprejetih več tehničnih ukrepov, ki omejujejo uporabo nekaterih orodij v globljih vodah ali prepovedujejo ribolov na nekaterih območjih z veliko biotsko raznovrstnostjo na morskem dnu. Ta zaprta območja so nadaljnji ukrepi v okviru skupne ribiške politike (SRP) po določitvi območij NATURA 2000 v državah članicah na podlagi direktive o habitatih[1] ali pa so splošni previdnostni ukrepi.

Ukrepi NEAFC na področju globokomorskega ribolova, ki so bili sprejeti in preneseni v zakonodajo Unije, vključujejo prepoved zabodnih mrež, zaprta območja, da se zavarujejo bentoški habitati, ki so glavni viri biotske raznovrstnosti (občutljivi morski ekosistemi), omejitev skupnega ribolovnega napora na letni ravni in določitev obstoječih ribolovnih dejavnosti, da se kot pogoj za nove ribolovne dejavnosti določi predhodna presoja vplivov na okolje.

Ti in drugi tehnični ukrepi, ki jih priporoča NEAFC, so se pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe izvajali v okviru letne uredbe Sveta o ribolovnih možnostih, od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe pa se za cel severovzhodni Atlantik uporablja prehodni režim[2], vključno z ukrepi, ki jih je sprejela NEAFC.

Za mednarodne vode, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, je Unija kot odziv na Resolucijo Generalne skupščine ZN 61/105[3] o trajnostnem upravljanju globokomorskega ribolova sprejela posebno uredbo, ki prepoveduje uporabo pridnenega orodja na odprtem morju brez predhodne presoje vplivov (Uredba (ES) št. 734/2008).

V Uniji je od leta 2002 vzpostavljena posebna ureditev dostopa (Uredba (ES) št. 2347/2002) za ribiška plovila, ki izvajajo globokomorski ribolov v severovzhodnem Atlantiku, pri čemer jo sestavljajo štirje elementi: omejitev zmogljivosti, zbiranje podatkov, spremljanje napora in nadzor.

Z dosedanjimi ukrepi niso bili učinkovito odpravljeni glavni problemi v zvezi z ribolovom, in sicer:

(1)  velika občutljivost teh staležev na ribolov; večina teh staležev se lahko ohrani le ob nizkem ribolovnem pritisku v daljšem časovnem obdobju, kar je ekonomsko nedonosno;

(2)  ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami predstavlja največje tveganje za uničenje nenadomestljivih in občutljivih morskih ekosistemov z ribolovnimi orodji; stopnja povzročene škode ni znana;

(3)  ribolov z vlečnimi mrežami za globokomorske vrste vključuje visoke ravni neželenega ulova globokomorskih vrst (v povprečju 20 do 40 % glede na težo, pri čemer so posamezne najvišje ravni precej višje);

(4)  določanje trajnostne ravni ribolovnega pritiska na podlagi znanstvenega svetovanja je zelo težavno.

Zaradi velike občutljivosti globokomorskih staležev na ribolov se lahko staleži rib izčrpajo v kratkem času, obnavljajo pa se lahko zelo dolgo ali pa se sploh ne obnovijo. Biološko stanje staležev večinoma ni znano. Nekateri staleži so izčrpani, drugi pa so se pri nizkih ravneh izkoriščanja začeli stabilizirati. Na splošno ribolov ni trajnosten. Ribolovne možnosti se od začetka njihovega urejanja stalno zmanjšujejo.

Biološki podatki iz znanstvenih raziskav verjetno še naprej ne bodo zadoščali za popolno analitično oceno staležev v prihodnjih letih. Komisija preučuje načine za izboljšanje sistema znanstvenih raziskav in zbiranja podatkov v zvezi z globokomorskimi vrstami za naslednje programsko obdobje. Trenutno se pojem upravljanja, namenjenega doseganju največjega trajnostnega donosa, zaradi pomanjkanja informacij ne more uporabljati za globokomorske staleže. Do leta 2012 se bo izvajal pomemben znanstveni projekt („DEEPFISHMAN“). Cilj tega projekta je razviti pravila ulova na podlagi sekundarnih kazalnikov, ker primarna kazalnika (umrljivost rib in velikost staleža) nista znana (DEEPFISHMAN[4], ref.: 227390).

Obveznost držav članic v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji, in sicer da morajo do leta 2020 doseči ali ohraniti dobro okoljsko stanje morskih ekosistemov[5], spodbuja kritično oceno pogojev za izvajanje globokomorskega ribolova, vključno z okoljskimi vidiki in vidiki biotske raznovrstnosti.

Splošni cilj predloga je zagotoviti čim bolj trajnostno izkoriščanje globokomorskih staležev ter hkrati zmanjšati vpliv takšnega ribolova na okolje in izboljšati bazo podatkov za znanstveno oceno. Dokler podatki in metoda niso dovolj kakovostni, da bi omogočili upravljanje na podlagi največjega trajnostnega donosa, je treba ribolov upravljati v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.

Za zmanjšanje uničujočega vpliva na morski ekosistem je treba pri takšnem ribolovu postopno opustiti uporabo pridnenih vlečnih mrež, saj povzročajo veliko škodo v občutljivih morskih ekosistemih, ravni neželenega ulova globokomorskih vrst pa so zelo visoke. Prehodne omejitve uporabe pridnenih zabodnih mrež pri ribolovu na globini pod 600 m ter na globini med 200 in 600 m morajo vključevati tudi prepoved ciljne usmeritve na globokomorske vrste.

Predlog obravnava tudi možnost poenostavitve sistema upravljanja za te staleže, za katerega trenutno velja dvojni instrument: omejitve ulova in omejitev zmogljivosti/napora. Kadar takšna podvojitev ni nujna za uresničevanje ciljev te uredbe, se predložijo predlogi za ureditev zadevnega ribolova z le enim instrumentom upravljanja.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Na podlagi sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu o pregledu ureditve dostopa iz leta 2002[6] je Komisija izvedla oceno učinka prihodnjih možnosti politike, pri čemer so pri oceni sodelovale države članice in regionalni svetovalni sveti. O nekaterih tehničnih vidikih upravljanja globokomorskega ribolova se je posvetovala tudi z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (STECF).

Na podlagi odgovorov v okviru posvetovanja je mogoče ugotoviti, da obstaja splošno soglasje glede potrebe po izboljšanju ureditve dostopa iz leta 2002. Vendar so se stališča zainteresiranih strani glede ukrepov, ki jih je treba izvesti, bistveno razlikovala.

Države članice so pri trenutni ureditvi izpostavile omejeno vrednost poročanja o naporu, upravljanja napora in upravljanja zmogljivosti, zlasti ker registrirana zmogljivost (na podlagi izdanih dovoljenj) dejansko ne ustreza realnim razmeram na področju ribolova. Preveč plovil ima dovoljenje za ribolov globokomorskih vrst, ki predstavljajo le majhen delež njihovega celotnega ulova. Takšna plovila dejansko ne spadajo na področje globokomorskega ribolova. Države članice so bile kritične tudi glede zavržkov, za katere trdijo, da so delno posledica ureditve ribolova. Prav tako so poudarile, da je treba ureditev dostopa prilagoditi novemu okviru nadzora. V zvezi z vnaprejšnjo opredelitvijo pristopa k upravljanju so bile previdne, vsaj dokler ne bodo oblikovani sklepi znanstvenega projekta v teku, tj. projekta „DEEPFISHMAN“.

Kar zadeva seznam zajetih vrst, so države članice priznale potrebo po usklajenih merilih, vendar so poudarile, da bodo morebitne spremembe vplivale na ribolovne vzorce in upravljanje ribolova. Poleg tega so izpostavile, da je treba upoštevati pridobljene pravice v skladu z načelom relativne stabilnosti. Kar zadeva posebne obveznosti glede zbiranja podatkov, so nasprotovale večji znanstveni pokritosti prek opazovalcev na krovu in podprle vključitev zbiranja podatkov v zvezi z globokomorskim ribolovom v širši okvir za zbiranje podatkov, v skladu s katerim se že vzorčijo nekatere ribolovne dejavnosti, ki so usmerjene na globokomorske vrste. Izražen je bil dvom, ali je mogoče stroške prehoda na analitične ocene staleža upravičiti glede na omejenost dejavnosti, zato je bil prednostno obravnavan previdnostni pristop k upravljanju na podlagi ugotovljenih trendov v zvezi s staleži.

Posvetovanje je potekalo z regionalnimi svetovalnimi sveti za severozahodne in jugozahodne vode Unije, ki so izpostavili potrebo po usklajeni opredelitvi globokomorskega ribolova in podprli oblikovanje ukrepov upravljanja, namenjenih zlasti plovilom, ki so specializirana za to ribolovno dejavnost. Kljub temu so priporočili, naj se plovilom, ki so v preteklosti izvajala zadevno dejavnost in so nato z nedavno preusmeritvijo v druge vrste ribolova prispevala k obnovitvi staleža, ne prepreči ponovno izvajanje ribolova. Predlagano je bilo upravljanje napora po ribolovni dejavnosti, ki je lahko za skupine z nekaj velikimi plovili za različne ribolovne dejavnosti drugačno kot za skupine z veliko majhnimi plovili. Pozvali so k več ukrepom za zaščito občutljivih morskih ekosistemov ter sistemu dodelitve, podaljšanja in odvzema dovoljenj za ribolov.

Zveza nevladnih organizacij (Zveza za ohranitev globokomorskih vrst) je izpostavila potrebo po določitvi pogojev za uporabo pridnenih vlečnih mrež, podobnih pogojem, ki veljajo za ribolov na odprtem morju, ter poudarila nerešeno težavo neželenega ulova globokomorskih vrst pri ribolovu z vlečnimi mrežami.

Pri oceni učinka različnih odločitev politike je bilo preučenih pet možnosti. Tri od teh možnosti niso bile podrobneje obravnavane, ker se niso štele za pomembne pristope k upravljanju in so njihove pomanjkljivosti znatno prevladale nad prednostmi, in sicer: (a) nadaljnjo izvajanje sedanje ureditve, ki bi bila spremenjena le s potrebnimi posodobitvami; (b) popolna prepoved ribolova globokomorskih vrst in (c) poenostavitev ureditve, da bi bila le instrument za prenos ukrepov, ki jih sprejme NEAFC, in izvajanje teh ukrepov tudi v vodah Unije.

Možnosti z ustreznimi prednostmi sta bili: (d) postopna opustitev uporabe najbolj škodljivih ribolovnih orodij, s katerimi se lovijo globokomorske vrste, ali (e) uvedba standardov upravljanja v vodah Unije, ki so bili oblikovani za pridneni ribolov na odprtem morju. Možnost (d) je bila ocenjena kot učinkovitejši in enostavnejši instrument, medtem ko bi možnost (e) povzročila dodatne obsežne regulativne zahteve in z njimi povezane omejitve za naložbe v ribolov, ki že upada. Ker je ribiških uprav zaradi varčevalnih proračunskih ukrepov vedno manj, ni ustreznega zagotovila, da se bodo dodatni in obsežni ukrepi dejansko izvajali.

Kar zadeva poenostavitev, je treba sedanji sistem poročanja o ribolovnem naporu glede na vrste prenehati uporabljati. Spremljanje ribolovnega napora je lahko učinkovitejše, če se izvaja kot redna dejavnost v obliki letnih zahtev po podatkih v skladu z okvirom za zbiranje podatkov[7], ki jo spremljajo ad hoc upravne zahteve po poročanju s strani Komisije, ki se uporabijo na primer, kadar obstaja dvom glede upoštevanja omejitev napora ali kadar podatki niso dovolj kakovostni. Področje uporabe Uredbe je izboljšano za zagotovitev, da ta uredba v celoti zadeva plovila, ki lovijo globokomorske vrste, in da plovila, ki ulovijo globokomorske vrste kot prilov, ne razširijo ribolova. Poleg tega bodo posebna pravila za zbiranje podatkov usklajena z okvirom za zbiranje podatkov, s čimer se bo zagotovilo, da države članice uporabljajo enake statistične standarde ter zbrane podatke hranijo v enotnem sistemu za hrambo in obdelavo. Zaradi neupoštevanja standardov zbiranja znanstvenih podatkov se lahko kot ukrep previdnostnega upravljanja odvzamejo ribolovne možnosti.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

S tem predlogom je vzpostavljena okvirna uredba za izvajanje ribolovne dejavnosti, usmerjene na globokomorske vrste v severovzhodnem Atlantiku, ki zajema vode Unije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami Španije in Portugalske, ter mednarodne vode.

Pravna podlaga je člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta predlog spada na področje izključne pristojnosti Unije, kot je določeno v členu 3(1)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

Splošni okvir za SRP je vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike. V skladu s členom 4 Uredbe se sprejmejo ukrepi Unije za urejanje dostopa do voda in virov ter trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti.

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti. Države članice lahko za svoje ladjevje sprejmejo ukrepe, ki zagotavljajo bolj trajnostno upravljanje globokomorskih virov. Kljub temu veliko globokomorskih staležev spada pod več držav članic (v nekaterih primerih ladjevje ene države članice večinoma pluje v vodah druge države članice). Zato države članice za svoje ladjevje ne želijo uvajati omejevalnih ukrepov, če za ladjevje sosednih držav ne veljajo enaka ali enakovredna pravila.

Izbrani instrument ukrepanja je urejanje na ravni Unije. Samourejanje se ne šteje kot možna rešitev. Glede na izkušnje z razvojem neurejenega globokomorskega ribolova ni mogoče z ustrezno gotovostjo pričakovati, da bi sektor oblikoval in uveljavil svoj kodeks ravnanja za zagotovitev trajnostnega lova teh virov.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

2012/0179 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2347/2002

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[8],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[10] je treba sprejeti ukrepe Skupnosti za urejanje dostopa do voda in virov ter trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti, ki so potrebni za preudarno in odgovorno trajnostno izkoriščanje virov. V skladu s členom 2 navedene uredbe je treba pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme uporabiti ekosistemski in previdnostni pristop.

(2)       Unija je zavezana k izvajanju resolucij, ki jih je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, zlasti resolucij 61/105 in 64/72, v katerih so države in regionalne organizacije za upravljanje ribištva pozvane, naj zagotovijo varstvo občutljivih globokomorskih ekosistemov pred uničujočim vplivom orodij za pridneni ribolov in trajnostno izkoriščanje globokomorskih staležev rib.

(3)       Komisija je ocenila Uredbo (ES) št. 2347/2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev[11]. Komisija je zlasti ugotovila[12], da je bilo zadevno ladjevje preštevilčno, da so bile smernice v zvezi z nadzorom v določenih pristaniščih in programi vzorčenja pomanjkljive ter da je bila kakovost poročanja držav članic o ravneh napora preveč spremenljiva.

(4)       Da se ohranijo potrebna zmanjšanja ribolovne zmogljivosti, ki so že dosežena pri globokomorskem ribolovu, je treba zagotoviti, da je za ribolov globokomorskih vrst potrebno dovoljenje za ribolov, ki omejuje zmogljivost plovil, upravičenih do iztovarjanja globokomorskih vrst. Da se bodo ukrepi upravljanja uporabljali zlasti za del ladjevja, ki je najpomembnejši za globokomorski ribolov, je treba dovoljenja za ribolov izdajati glede na ciljni ulov ali prilov.

(5)       Imetniki dovoljenja za ribolov, na podlagi katerega lahko lovijo globokomorske vrste, morajo sodelovati pri znanstvenoraziskovalnih dejavnostih, ki omogočajo izboljšanje ocene globokomorskih staležev in globokomorskih ekosistemov.

(6)       Pri lovljenju drugih vrst na območjih kontinentalne strmine, na katerih je dovoljen tudi globokomorski ribolov, morajo imeti lastniki plovil dovoljenje za ribolov, ki omogoča prilov globokomorskih vrst.

(7)       Med različnimi orodji, ki se uporabljajo, je tveganje za občutljive morske ekosisteme največje pri globokomorskem ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami, za katerega so sporočene najvišje ravni neželenega ulova globokomorskih vrst. Zato je treba uporabo pridnenih vlečnih mrež pri lovljenju globokomorskih vrst trajno prepovedati.

(8)       Uporabo pridnenih zabodnih mrež pri globokomorskem ribolovu trenutno omejuje Uredba Sveta (ES) št. 1288/2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011[13]. Glede na visoke ravni neželenega ulova pri netrajnostni uporabi tega orodja v globokih vodah ter ekološki vpliv izgubljenega in zapuščenega orodja je treba pri lovljenju globokomorskih vrst trajno prepovedati tudi uporabo tega orodja.

(9)       Da se ribičem zagotovi dovolj časa za prilagoditev na nove zahteve, morajo trenutna dovoljenja za ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami ali pridnenimi zabodnimi mrežami kljub temu veljati še določeno obdobje.

(10)     Poleg tega morajo biti plovila, ki morajo za nadaljnje izvajanje ribolova zamenjati orodje, upravičena do prejema finančne pomoči Evropskega sklada za ribištvo, če se z novim orodjem zmanjša vpliv ribolova na nekomercialne vrste in nacionalni operativni programi omogočajo prispevke k takšnim ukrepom.

(11)     Plovila, ki lovijo globokomorske vrste z drugimi pridnenimi orodji, obsega ribolovne dejavnosti v skladu z dovoljenjem za ribolov znotraj voda Unije ne smejo razširiti, razen če je mogoče oceniti, da razširitev ne predstavlja pomembnega tveganja negativnega vpliva na občutljive morske ekosisteme.

(12)     Na podlagi znanstvenega mnenja v zvezi z nekaterimi staleži rib v globokem morju so ti staleži posebno občutljivi za izkoriščanje, zato je treba sprejeti previdnostni ukrep omejitve ali zmanjšanja ribolova teh staležev. Ribolovne možnosti za globokomorske staleže ne smejo presegati ravni, ki v skladu z znanstvenim mnenjem veljajo za previdnostne. Kadar mnenje zaradi pomanjkanja ustreznih informacij o staležih ali vrstah ni na voljo, se ribolovne možnosti ne smejo dodeliti.

(13)     V znanstvenem mnenju je navedeno tudi, da so omejitve ribolovnega napora ustrezen instrument za določanje ribolovnih možnosti za globokomorski ribolov. Ker so orodja in ribolovni vzorci pri globokomorskem ribolovu zelo različni ter je treba oblikovati spremljevalne ukrepe, ki na individualni ravni obravnavajo negativne okoljske vidike ribolova, bi morale omejitve ribolovnega napora nadomestiti omejitve ulova le, kadar je mogoče zagotoviti, da so prilagojene posameznim vrstam ribolova.

(14)     Da se zagotovi prilagojeno upravljanje posameznih vrst ribolova, morajo biti zadevne države članice pooblaščene za sprejetje spremljevalnih ohranitvenih ukrepov in letno oceno skladnosti ravni napora z znanstvenim mnenjem o trajnostnem izkoriščanju. Regionalno prilagojene omejitve napora morajo nadomestiti tudi obstoječe omejitve ribolovnega napora na globalni ravni, ki so dogovorjene v okviru Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC).

(15)     Ker je biološke informacije najbolje zbirati na podlagi usklajenih standardov zbiranja podatkov, je treba zbiranje podatkov o dejavnosti globokomorskega ribolova vključiti v splošen okvir za zbiranje znanstvenih podatkov, pri čemer je treba zagotoviti predložitev dodatnih informacij, potrebnih za razumevanje dinamike ribiškega sektorja. Zaradi poenostavitve je treba poročanje o naporu po vrstah prenehati izvajati in ga nadomestiti z analizo periodičnih zahtev po znanstvenih podatkih, naslovljenih na države članice, ki vsebujejo posebno poglavje o dejavnostih globokomorskega ribolova.

(16)     Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike[14] določa zahteve glede nadzora in izvrševanja v zvezi z večletnimi načrti. Globokomorskim vrstam, ki so že po naravi občutljive na ribolov, je treba nameniti enako pozornost, kar zadeva nadzor, kot drugim vrstam, ki jih je treba ohraniti in za katere je bil sprejet večletni načrt upravljanja.

(17)     Imetnikom dovoljenja za ribolov, na podlagi katerega lahko lovijo globokomorske vrste, je treba dovoljenje za ribolov globokomorskih vrst odvzeti, če ne upoštevajo ustreznih ohranitvenih ukrepov.

(18)     Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištev severovzhodnega Atlantika je bila odobrena s Sklepom 81/608/EGS in je začela veljati 17. marca 1982. Navedena konvencija zagotavlja ustrezen okvir za večstransko sodelovanje za učinkovito ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika. Ukrepi upravljanja, ki jih je sprejela NEAFC, zajemajo tehnične ukrepe za ohranjanje in upravljanje vrst, ki se urejajo v okviru NEAFC, ter za zaščito občutljivih morskih habitatov, vključno s previdnostnimi ukrepi.

(19)     Komisija mora biti v skladu s členom 290 PDEU pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za določitev ukrepov, ki spremljajo omejitve letnega napora, če države članice teh ukrepov ne sprejmejo ali če ukrepi, ki jih sprejmejo, veljajo za neskladne s cilji te uredbe ali nezadostne za dosego ciljev, navedenih v tej uredbi.

(20)     Komisija mora biti pooblaščena, da lahko v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte, ki bi bili lahko potrebni za spremembo ali dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe, če države članice ne sprejmejo spremljevalnih ukrepov ali sprejmejo nezadostne spremljevalne ukrepe glede letnih omejitev ribolovnega napora, kadar te nadomeščajo omejitve ulova.

(21)     Zato je treba oblikovati nova pravila za urejanje ribolova globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in razveljaviti Uredbo (ES) št. 2347/2002.

(22)     Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Cilji

Cilji te uredbe so:

(a) zagotoviti trajnostno izkoriščanje globokomorskih vrst in hkrati čim bolj zmanjšati vpliv globokomorskih ribolovnih dejavnosti na morsko okolje;

(b) izboljšati znanstvena spoznanja o globokomorskih vrstah in njihovih habitatih za namene iz točke (a);

(c) izvajati tehnične ukrepe za upravljanje ribištva, ki jih priporoči Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC).

Člen 2 Obseg uporabe

Ta uredba se uporablja za ribolovne dejavnosti ali načrtovane ribolovne dejavnosti v naslednjih vodah:

(a)          vodah Unije znotraj podobmočij II do XI Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ter območij 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF);

(b)          mednarodnih vodah območij 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 CECAF ter

(c)          vodah upravnega območja NEAFC.

Člen 3 Opredelitev pojmov

1.           V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 734/2008[15].

2.           Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)     „območja ICES“ so opredeljena v Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in sveta[16];

(b)     „območja CECAF“ so opredeljena v Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in sveta[17];

(c)     „upravno območje NEAFC“ pomeni vode, za katere se uporablja Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištev severovzhodnega Atlantika in ki ležijo zunaj voda pod ribolovno pristojnostjo pogodbenic Konvencije;

(d)     „globokomorska vrsta“ pomeni vrsto iz Priloge I;

(e)     „najbolj občutljiva vrsta“ pomeni globokomorsko vrsto, navedeno v tretjem stolpcu razpredelnice iz Priloge I z naslovom „najbolj občutljiva (x)“;

(f)      „ribolovna dejavnost“ pomeni ribolovne dejavnosti na določenem območju, ki so usmerjene na določene vrste in pri katerih se uporablja določeno orodje;

(g)     „dejavnost globokomorskega ribolova“ pomeni dejavnost ribolova, usmerjenega na globokomorske vrste, v skladu z navedbami iz člena 4(1) te uredbe;

(h)     „center za spremljanje ribištva“ pomeni operativni center, ki ga ustanovi država članica zastave ter je opremljen z računalniško strojno in programsko opremo, ki omogoča samodejno sprejemanje, obdelavo in elektronski prenos podatkov;

(i)      „znanstveni svetovalni organ“ pomeni mednarodni znanstveni organ za ribištvo, ki izpolnjuje mednarodne standarde za znanstvena mnenja na podlagi raziskav;

(j)      „največji trajnostni donos“ pomeni največji del staleža rib, ki se lahko ulovi v nedoločenem času.

POGLAVJE II DOVOLJENJA ZA RIBOLOV

Člen 4 Vrste dovoljenja za ribolov

1.           Za ribolovne dejavnosti, ki so usmerjene na globokomorske vrste in jih izvaja ribiško plovilo Unije, je potrebno dovoljenje za ribolov, v katerem so globokomorske vrste navedene kot ciljne vrste.

2.           Za namene odstavka 1 velja, da so ribolovne dejavnosti usmerjene na globokomorske vrste, če:

(a)     globokomorske vrste so označene kot ciljne na ribiškem koledarju plovila ali

(b)     orodje, ki se uporablja le za lovljenje globokomorskih vrst, je na krovu plovila ali pa se uporablja na območju dejavnosti ali

(c)     poveljnik plovila v ladijskem dnevniku zabeleži odstotni delež globokomorskih vrst, ki je enak ali višji od 10 % teže skupnega ulova na zadevni ribolovni dan.

3.           Za ribolovne dejavnosti ribiškega plovila Unije, ki niso usmerjene na globokomorske vrste, vendar so globokomorske vrste pri njih prilov, je potrebno dovoljenje za ribolov, v katerem so globokomorske vrste navedene kot prilov.

4.           Vrsti dovoljenja za ribolov iz odstavkov 1 in 3 je mogoče v elektronski zbirki podatkov iz člena 116 Uredbe (ES) št. 1224/2009 jasno ločiti.

5.           Ne glede na odstavka 1 in 3 lahko ribiška plovila lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo katero koli količino globokomorskih vrst brez dovoljenja za ribolov, če je ta količina manjša od praga 100 kg katerih koli globokomorskih vrst na ribolovno potovanje.

Člen 5 Upravljanje zmogljivosti ladjevja

Skupna ribolovna zmogljivost, merjena kot bruto tonaža in izražena v kilovatih vseh ribiških plovil z dovoljenjem za ribolov, ki ga je izdala država članica in na podlagi katerega lahko globokomorske vrste lovijo kot ciljne vrste ali prilov, nikoli ne presega skupne ribolovne zmogljivosti plovil navedene države članice, ki so iztovorila najmanj 10 ton globokomorskih vrst v enem od dveh koledarskih let pred začetkom veljavnosti te uredbe, v katerem je bila ta količina večja.

Člen 6 Splošne zahteve v zvezi z vlogo za dovoljenje za ribolov

Vsaki vlogi za dovoljenje za ribolov, na podlagi katerega se lahko lovijo globokomorske vrste kot ciljne vrste ali prilov, in za njegovo podaljšanje se priloži opis območja, na katerem naj bi se izvajale ribolovne dejavnosti, poleg tega se navedejo vrsta orodja, razpon globine, na kateri se bodo dejavnosti izvajale, in posamezne ciljne vrste.

Člen 7 Posebne zahteve, ki veljajo za vlogo za dovoljenje za ribolov, na podlagi katerega se lahko pri ribolovnih dejavnostih, usmerjenih na globokomorske vrste, uporabljajo pridnena orodja, in izdajo takšnega dovoljenja

1.           Poleg zahtev iz člena 6 se vsaki vlogi za dovoljenje za ribolov, usmerjen na globokomorske vrste v skladu s členom 4(1), na podlagi katerega se lahko v vodah Unije iz člena 2(a) uporabljajo pridnena orodja, priloži podroben ribolovni načrt, v katerem so določene zlasti:

(a)     lokacije načrtovanih dejavnosti, usmerjenih na globokomorske vrste, v okviru dejavnosti globokomorskega ribolova; lokacije so določene s koordinatami v skladu s Svetovnim geodetskim sistemom iz leta 1984;

(b)     morebitne lokacije dejavnosti v okviru dejavnosti globokomorskega ribolova v zadnjih treh celih koledarskih letih. Te lokacije so določene s koordinatami v skladu s Svetovnim geodetskim sistemom iz leta 1984 in omejujejo ribolovne dejavnosti, kolikor je mogoče natančno.

2.           V vsakem dovoljenju za ribolov, izdanem na podlagi vloge, predložene v skladu z odstavkom 1, je določeno pridneno orodje, ki se bo uporabljalo, omejene pa so tudi ribolovne dejavnosti, dovoljene na območju, na katerem se prekrivajo načrtovane ribolovne dejavnosti iz odstavka 1(a) in obstoječe ribolovne dejavnosti iz odstavka 1(b). Območje načrtovane ribolovne dejavnosti pa je mogoče razširiti prek območja, na katerem se trenutno izvajajo ribolovne dejavnosti, če država članica na podlagi znanstvenega mnenja oceni in dokumentira, da takšna razširitev ne bo znatno škodljivo vplivala na občutljive morske ekosisteme.

Člen 8 Sodelovanje plovil pri dejavnostih zbiranja podatkov o globokomorskem ribolovu

Države članice v vsa dovoljenja za ribolov, izdana v skladu s členom 4, vključijo potrebne pogoje za zagotovitev, da je zadevno plovilo v sodelovanju z ustreznim znanstvenim inštitutom vključeno v kakršen koli sistem zbiranja podatkov, katerega področje uporabe bo zajemalo ribolovne dejavnosti, za katere se izda dovoljenje.

Člen 9 Prenehanje veljavnosti dovoljenj za ribolov globokomorskih vrst za plovila, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali pridnene zabodne mreže

Dovoljenja za ribolov iz člena 4(1) za plovila, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali pridnene zabodne mreže, prenehajo veljati najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe. Po tem datumu se dovoljenja za ribolov globokomorskih vrst z navedenimi orodji niti ne izdajajo niti ne obnavljajo.

POGLAVJE III RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN SPREMLJEVALNI UKREPI

Oddelek 1 Splošne določbe

Člen 10 Načela

1.           Ribolovne možnosti se določijo na ravni izkoriščanja zadevnih globokomorskih vrst, ki je skladna z največjim trajnostnim donosom.

2.           Kadar na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij ni mogoče določiti ravni izkoriščanja, ki so skladne z največjim trajnostnim donosom, se ribolovne možnosti določijo, kot sledi:

a)      kadar so na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij določene ravni izkoriščanja, ki so v skladu s previdnostnim pristopom do upravljanja ribolova, ribolovne možnosti, določene za zadevno obdobje upravljanja ribolova, ne smejo biti višje od teh ravni;

b)      kadar na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij ni mogoče določiti ravni izkoriščanja, ki so v skladu s previdnostnim pristopom do upravljanja ribolova, zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov o posameznem staležu ali vrsti, se zadevnim vrstam ribolova ribolovne možnosti ne smejo dodeliti.

Oddelek 2 Upravljanje na podlagi omejitev ribolovnega napora

Člen 11 Ribolovne možnosti le na podlagi omejitev ribolovnega napora

1.           Svet se lahko v skladu s Pogodbo odloči, da bo namesto določitve letnih ribolovnih možnosti za globokomorske vrste na podlagi omejitev ribolovnega napora in omejitev ulova določil omejitve ribolovnega napora le za določene vrste ribolova.

2.           Za namene odstavka 1 so ravni ribolovnega napora za posamezno dejavnost globokomorskega ribolova, ki se uporabljajo kot izhodišče za morebitne prilagoditve, potrebne za upoštevanje načel iz člena 10, ravni ribolovnega napora, ki so na podlagi znanstvenih informacij ocenjene kot skladne z ulovom v okviru zadevnih dejavnosti globokomorskega ribolova v predhodnih dveh koledarskih letih.

3.           Omejitve ribolovnega napora, določene v skladu z odstavkoma 1 in 2, zajemajo:

(a)     posamezno dejavnost globokomorskega ribolova, za katero velja omejitev ribolovnega napora glede na regulirano orodje, ciljne vrste in območja ICES ali CECAF, na katerih se dovoljeni napor lahko uporablja; in

(b)     enoto ribolovnega napora, ki se bo uporabljala za upravljanje.

Člen 12 Spremljevalni ukrepi

1.           Kadar se v skladu s členom 11(1) namesto omejitev ulova uporabijo omejitve letnega ribolovnega napora, države članice za plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami, še naprej uporabljajo ali sprejmejo naslednje spremljevalne ukrepe:

(a)     ukrepe za preprečevanje povečanja skupne ribolovne zmogljivosti plovil, za katera veljajo omejitve napora;

(b)     ukrepe za preprečevanje povečanja prilova najbolj ranljivih vrst in

(c)     pogoje za učinkovito preprečevanje zavržkov. Navedeni pogoji veljajo za iztovarjanje vseh rib na krovu, razen če bi bilo to v nasprotju s pravili, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

2.           Ukrepi veljajo, dokler obstaja potreba po preprečevanju ali zmanjševanju tveganja, opredeljenega v odstavkih 1(a), (b) in (c).

3.           Potem ko države članice sprejmejo spremljevalne ukrepe, Komisija oceni njihovo učinkovitost.

Člen 13 Ukrepi Komisije, kadar države članice ne sprejmejo spremljevalnih ukrepov ali pa so ti ukrepi nezadostni

1.           Komisija je pooblaščena za sprejete delegiranih aktov za določitev ukrepov, ki spremljajo omejitve letnega napora, v skladu s členom 12(1)(a), (b) ali (c) in členom 20:

(a)     če zadevna država članica v treh mesecih po datumu veljavnosti omejitev ribolovnega napora Komisije ne obvesti o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 12;

(b)     če ukrepi, sprejeti v skladu s členom 12 prenehajo veljati, čeprav še vedno obstaja potreba po preprečevanju ali zmanjševanju tveganja, opredeljenega v odstavkih 12(1)(a), (b) in (c).

2.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za določitev ukrepov, ki spremljajo omejitve letnega napora, kot je navedeno v členu 12(a), (b) ali (c), če na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 12(3),

(a)     ukrepi države članice ne veljajo za združljive s cilji te uredbe ali

(b)     ukrepi države članice ne veljajo za zadostne glede na cilje iz člena 12(1)(a), (b) ali (c).

3.           Namen spremljevalnih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, je zagotoviti izpolnitev ciljev in namenov iz te uredbe. Ko Komisija sprejme delegirani akt, sprejeti ukrepi države članice prenehajo veljati.

POGLAVJE IV NADZOR

Člen 14 Uporaba nadzornih določb za večletne načrte

1.           Ta uredba se za namene Uredbe (ES) št. 1224/2009 šteje za „večletni načrt“.

2.           Globokomorske vrste se za namene Uredbe (ES) št. 1224/2009 štejejo za „vrste, za katere velja večletni načrt,“ in „staleže, za katere velja večletni načrt“.

Člen 15 Določena pristanišča

Več kot 100 kg katere koli mešanice globokomorskih vrst se iztovori le v pristaniščih, ki so bila določena za iztovarjanje globokomorskih vrst.

Člen 16 Predhodno obveščanje

Z odstopanjem od člena 17 uredbe (ES) št. 1224/2009 morajo poveljniki vseh ribiških plovil Unije, ki nameravajo iztovoriti 100 kg globokomorskih vrst ali več, ne glede na dolžino plovila, o tem obvestiti pristojni organ države članice zastave.

Člen 17  Vnosi v ladijski dnevnik v globokih vodah

Brez poseganja v člena 14 in 15 Uredbe (ES) št. 1224/2009 poveljniki ribiških plovil, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 4(1) ali (3), pri izvajanju dejavnosti globokomorskega ribolova ali pri vsakem ribolovu na globini pod 400 m:

(a)     v ladijskem dnevniku v tiskani obliki narišejo novo črto po vsakem izvleku ali

(b)     kadar se uporablja sistem elektronskega beleženja in poročanja, podatke ločeno beležijo po vsakem izvleku.

Člen 18 Odvzem dovoljenja za ribolov

1.           Brez poseganja v člen 7(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se dovoljenja za ribolov iz člena 4(1) in (3) te uredbe odvzamejo za vsaj eno leto, in sicer v naslednjih primerih:

a)      kadar niso izpolnjeni pogoji iz dovoljenja za ribolov v zvezi z omejitvami uporabe orodij, dovoljenimi območji za izvajanje dejavnosti ali, kadar je ustrezno, omejitvami ulova ali napora pri vrstah, ki jih je dovoljeno loviti, ali

b)      kadar znanstveni opazovalec ni sprejet na krov ali ni dovoljeno vzorčenje ulova za znanstvene namene, kot je določeno v členu 19 te uredbe.

2.           Odstavek 1 se ne uporablja, če je navedena kršenja povzročila višja sila.

POGLAVJE V ZBIRANJE PODATKOV

Člen 19 Pravila o zbiranju podatkov in poročanju

1.           Države članice zbirajo podatke o vsaki dejavnosti globokomorskega ribolova v skladu s pravili o zbiranju podatkov in ravnmi natančnosti iz večletnega programa Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno‑ekonomskih podatkov, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 199/2008[18] in drugimi ukrepi, ki so bili sprejeti na podlagi navedene uredbe.

2.           Poveljnik plovila ali katera koli druga oseba, odgovorna za delovanje plovila, mora na krov sprejeti znanstvenega opazovalca, ki ga je država članica določila za njegovo plovilo, razen če to ni mogoče zaradi varnosti. Poveljnik znanstvenemu opazovalcu omogoči opravljanje njegovih nalog.

3.           Znanstveni opazovalci:

(a)     redno izvajajo naloge zbiranja podatkov v skladu z odstavkom 1,

(b)     določijo in dokumentirajo težo vseh kamnitih koralnjakov, mehkih koral, spužev ali drugih organizmov iz istega ekosistema, ki jih orodje plovila potegne na krov.

4.           Za države članice poleg njihovih obveznosti iz odstavka 1 veljajo posebne zahteve za zbiranje podatkov in poročanje v skladu s Prilogo II za dejavnosti globokomorskega ribolova.

5.           Zbrani podatki v zvezi z dejavnostjo globokomorskega ribolova, vključno z vsemi podatki, zbranimi v skladu s Prilogo II, se obdelujejo na podlagi postopka upravljanja podatkov iz poglavja III Uredbe (ES) št. 199/2008.

6.           Države članice Komisiji na njeno zahtevo vsak mesec poročajo o opravljenem naporu in/ali ulovih, razčlenjenih glede na ribolovno dejavnost.

POGLAVJE V DELEGIRANI AKTI

Člen 20 Izvrševanje delegiranih pooblastil

2.           Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.

3.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se Komisiji podeli za nedoločen čas.

4.           Pooblastilo iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.

5.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE VI OCENA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 21 Ocena

1.           Komisija v šestih letih po začetku veljavnosti te uredbe na podlagi poročil držav članic in znanstvenega mnenja, za katerega v ta namen zaprosi, oceni vpliv ukrepov iz te uredbe in določi, v kakšnem obsegu so bili doseženi cilji iz člena 1(a) in (b).

2.           Ocena obravnava zlasti trende v zvezi s:

(a)     plovili, ki so začela uporabljati orodja z manjšim vplivom na morsko dno, in razvojem njihovih ravni zavržkov;

(b)     obsegom delovanja plovil, ki izvajajo dejavnost globokomorskega ribolova;

(c)     popolnostjo in zanesljivostjo podatkov, ki jih države članice za namene ocene staleža predložijo znanstvenim organom ali v primeru posebnih zahtev po podatkih Komisiji;

(d)     globokomorskimi staleži, za katere se je znanstveno mnenje izboljšalo;

(e)     ribištvom, ki se upravlja le na podlagi omejitev ribolovnega napora, ter učinkovitostjo spremljevalnih ukrepov za odpravo zavržkov in zmanjšanje ulova najbolj ranljivih vrst.

Člen 22 Prehodni ukrepi

Posebna dovoljenja za ribolov, izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 2347/2002, veljajo do njihove nadomestitve z dovoljenji za ribolov, na podlagi katerih se lahko lovijo globokomorske vrste in ki se izdajo v skladu s to uredbo, pri čemer v vsakem primeru veljajo najdlje do 30. septembra 2012.

Člen 23 Razveljavitev

1.           Uredba (ES) št. 2347/2002 se razveljavi.

2.           Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 24 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik […]                                                                […]     

Priloga I

Oddelek 1: globokomorske vrste

Znanstveno ime || Splošno ime || Najbolj ranljive (x)

Centrophorus granulosus Centrophorus squamosus Centroscyllium fabricii Centroscymnus coelolepis Centroscymnus crepidater Dalatias licha Etmopterus princeps Apristuris spp Chlamydoselachus anguineus Deania calcea Galeus melastomus Galeus murinus Hexanchus griseus Etmopterus spinax Oxynotus paradoxus Scymnodon ringens Somniosus microcephalus || trnež vrste Centrophorus granulosus luskasti globokomorski trnež črna morska mačka portugalski morski pes morski pes vrste Centroscymnus crepidater temni morski pes veliki svetilec globokomorske morske mačke iz rodu Apristurus ovratničarski šesteroškrgar kljunati morski pes črnousta morska mačka morska mačka vrste Galeus murinus morski pes šesteroškrgar črni svetilec morski pes vrste Oxynotus paradoxus morski pes vrste Scymnodon ringens grenlandski morski pes || x x x x x x x x

Alepocephalidae Alepocephalus Bairdii Alepocephalus rostratus || gladkoglavka Bairdova gladkoglavka Rissojeva gladkoglavka ||

Aphanopus carbo || črni morski meč ||

Argentina silus || velika srebrenka ||

Beryx spp. || sluzoglavke ||

Chaceon (Geryon) affinis || globokomorska rdeča rakovica ||

Chimaera monstrosa Hydrolagus mirabilis Rhinochimaera atlantica || morska podgana veleoka morska podgana kopjenosa morska podgana ||

Coryphaenoides rupestris || okroglonosi repak ||

Epigonus telescopus || veleoki globokomorski kraljiček || x

Helicolenus dactilopterus || okun ||

Hoplostethus atlanticus || oranžna sluzoglavka || x

Macrourus berglax || čebulastooki repak ||

Molva dypterigia || modri leng ||

Mora moro Antimora rostrata || mora sinja antimora ||

Pagellus bogaraveo || okati ribon ||

Phycis blennoides || tabinja belica ||

Polyprion americanus || globinska kirnja ||

Reinhardtius hippoglossoides || grenlandska morska plošča ||

Cataetyx laticeps || ||

Hoplosthetus mediterraneus || sredozemska sluzoglavka ||

Macrouridae razen Coryphaenoides rupestris in Macrourus berglax || repak razen okroglonosega repaka in čebulastookega repaka ||

Nesiarchus nasutus || kačja skuša vrste Nesiarchus nasutus ||

Notocanthus chemnitzii || jegulja vrste Notacanthus chemnitzii ||

Raja fyllae Raja hyperborea Raja nidarosiensus || okrogla raža arktična raža norveška kljunata raža ||

Trachyscorpia cristulata || hrapavi okun ||

Oddelek 2: vrste, ki jih ureja tudi NEAFC

Brosme brosme || morski menek ||

Conger conger || ugor ||

Lepidopus caudatus || morski meč ||

Lycodes esmarkii || ogorčica vrste Lycodes esmarkii ||

Molva molva || leng ||

Sebastes viviparus || rdeči okun ||

Priloga II Posebne zahteve za zbiranje podatkov in poročanje iz člena 18(4)

1.           Države članice zagotovijo, da so podatki, zbrani za območje, ki zajema vode Unije in mednarodne vode, dodatno razčlenjeni, tako da so ločeni za vode Unije in mednarodne vode.

2.           Kadar se dejavnost globokomorskega ribolova prekriva z drugo ribolovno dejavnostjo na istem območju, se podatki o operacijah v okviru dejavnosti globokomorskega ribolova zbirajo ločeno od podatkov o operacijah v okviru druge ribolovne dejavnosti.

3.           Zavržki se vzorčijo pri vseh dejavnostih globokomorskega ribolova. Strategija vzorčenja za iztovorjene proizvode in zavržke zajema vse vrste iz Priloge I ter tudi vrste iz ekosistema na morskem dnu, kot so globokomorske korale, spužve ali drugi organizmi iz istega ekosistema.

4.           Kadar je treba v skladu z veljavnim večletnim načrtom zbiranja podatkov zbrati podatke o ribolovnem naporu, kar zadeva trajanje ribolova z vlečnimi mrežami in trajanje potopitve v primeru pasivnega orodja v urah, država članica zbere in skupaj s podatki o ribolovnem naporu predloži naslednje dodatne podatke:

(a)     geografsko lokacijo ribolovnih dejavnosti po posameznih izvlekih na podlagi podatkov iz sistema za spremljanje plovil (VMS), ki jih plovila pošiljajo centru za spremljanje ribištva;

(b)     globine ribolova, na katerih se uporabljajo orodja, kadar mora plovilo podatke beležiti v elektronskih dnevnikih. Poveljnik plovila mora v skladu s standardizirano obliko poročanja sporočiti globino ribolova.

[1]               Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[2]               Uredba (ES) št. 1288/2009, UL L 347, 24.12.2009, str. 6.

[3]               A/RES/61/105 z dne 8. decembra 2006 – Trajnostni ribolov, vključno prek Sporazuma iz leta 1995 o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, ter podobni dokumenti.

[4]                http://cordis.europa.eu/fetch?CALLER=FP7_PROJ_ES&ACTION=D&DOC=19&CAT=PROJ&QUERY=01308a670983:f6dc:57618e7e&RCN=90982.

[5]               Glej Okvirno direktivo o morski strategiji, tj. Direktivo 2008/56/ES, UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

[6]               COM(2007) 30 konč.

[7]               Na podlagi Uredbe (ES) št. 199/2008.

[8]               , , str. .

[9]               , , str. .

[10]             UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[11]             UL L 351, 28.12.2002, str. 6.

[12]             COM(2007) 30 konč.

[13]             UL L 347, 24.12.2009, str. 6.

[14]             UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

[15]             UL L 201, 30.7.2008, str. 8.

[16]             UL L 87, 31.3.2009, str. 70.

[17]             UL L 87, 31.3.2009, str. 1.

[18]             UL L 60, 5.3.2008, str. 1.