3.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 353/64

—

ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (Unesco) z dne 20. oktobra 2005 o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja,

—

ob upoštevanju člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim kulturni in ustvarjalni sektorji pomembno prispevajo k boju proti vsakršni diskriminaciji, tudi rasizmu in ksenofobiji,

—

ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (1),

—

ob upoštevanju člena 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim mora biti varstvo osebnih podatkov še naprej zagotovljeno,

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007) (2),

—

ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o filmski dediščini in konkurenčnosti z njo povezanih industrijskih dejavnosti (3),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (5),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravne zadeve (A7-0262/2012),

A.

ker digitalna doba že po svoji naravi ponuja veliko možnosti za ustvarjanje in razširjanje del, vendar nas hkrati postavlja pred zelo velike izzive;

B.

ker je napredek na trgu na številnih področjih ustvaril potrebno rast in kulturne vsebine v skladu s cilji enotnega trga;

C.

ker je danes na voljo več uporabniških vsebin kot kdajkoli prej;

D.

ker je bistveno zagotoviti večjo konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja s podporo spletnim storitvam in je treba hkrati promovirati evropsko civilizacijo, jezikovno in kulturno raznolikost ter pluralnost medijev;

E.

ker so avtorske pravice pomemben pravni instrument, ki zagotavlja imetnikom pravic nekatere izključne pravice in te pravice varuje, s tem pa omogoča kulturni in ustvarjalni industriji rast in finančno uspešnost, hkrati pa pomaga ohranjati delovna mesta;

F.

ker bi s spremembami pravnega okvira, s katerimi bi poenostavili pridobivanje pravic, spodbudili prosti pretok del v EU in pripomogli h krepitvi evropske avdiovizualne industrije;

G.

ker imajo evropske radiotelevizije pomembno vlogo pri podpiranju evropske ustvarjalne industrije in ohranitvi kulturne raznolikosti in ker financirajo več kot 80 % evropske produkcije izvirnih avdiovizualnih vsebin;

H.

ker kinematografsko predvajanje v dvoranah še vedno predstavlja velik del prihodkov od kinematografskega dela in daje pomemben zagon uspehu filma na platformah videa na zahtevo;

I.

ker je člen 13(1)direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah podlaga za uvedbo obveznosti financiranja in promocije avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, saj tudi te storitve igrajo ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu kulturne raznolikosti;

J.

ker potrebujejo evropske radiotelevizije, ki delujejo v digitalnem, konvergentnem in multimedijskem večplatformnem okolju, prožne in v prihodnost usmerjene sisteme za pridobivanje pravic, ki omogočajo tudi učinkovito pridobivanje pravic na enem samem mestu; ker taki prožni sistemi za pridobivanje pravic že desetletja obstajajo v nordijskih državah;

K.

ker je nujno zagotoviti izdelavo raznolikih privlačnih in zakonitih spletnih vsebin ter nadalje olajšati in zagotavljati njihovo preprosto distribucijo s čim manjšimi ovirami za licenciranje, vključno s čezmejnim licenciranjem; poudarja tudi, da je pomembno uporabnikom omogočiti preprostejšo uporabo vsebin, zlasti kar zadeva plačilo;

L.

ker uporabniki zahtevajo dostop do vse širšega spletnega nabora filmov ne glede na geografsko lokacijo platform;

M.

ker se avdiovizualna dela v Evropi že danes razširjajo čez meje s prostovoljnimi vseevropskimi licencami in bi lahko bila njihova nadaljnja širitev ena od možnosti, ki bi jih bilo ob ustreznem ekonomskem povpraševanju vredno raziskati; ker je treba upoštevati, da morajo podjetja upoštevati tudi različne jezikovne in kulturne preference evropskih uporabnikov, ki so izraz različne izbire državljanov EU pri uporabi avdiovizualnih del na notranjem trgu;

N.

ker je spletna distribucija avdiovizualnih proizvodov odlična priložnost za krepitev znanja evropskih jezikov in ker se ta cilj lahko doseže z izvirniki in možnostjo prevoda avdiovizualnih proizvodov v najrazličnejše jezike;

O.

ker je bistveno, da se z večjo usklajenostjo zakonskih predpisov med državami članicami v evropskem digitalnem prostoru zagotovi pravna varnost za imetnike pravic in uporabnike v zvezi z uporabo avtorskih in sorodnih pravic;

P.

ker krepitev pravnega okvira za avdiovizualni sektor v Evropi prispeva k nadaljnjemu varstvu svobode izražanja in mišljenja ter krepi demokratične vrednote in načela EU;

Q.

ker je treba sprejeti posebne ukrepe za ohranitev evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine, zlasti s spodbujanjem digitalizacije vsebin in olajšanjem dostopa do evropske filmske in avdiovizualne dediščine za državljane in uporabnike;

R.

ker bi lahko z vzpostavitvijo sistema za identifikacijo in označevanje del prispevali k zaščiti imetnikov pravic in omejili nedovoljeno uporabo njihovih del;

S.

ker je temeljnega pomena, da se ohrani nevtralnost informacijskih in komunikacijskih omrežij ter zagotovi tehnološko nevtralna zasnova medijskih platform in načinov podajanja, da bi tako zagotovili razpoložljivost avdiovizualnih storitev, in da se spodbuja svoboda izražanja in medijski pluralizem v Evropski uniji ter upošteva tehnološko zbliževanje;

T.

ker trajno ustvarjanje in kulturna raznolikost nista mogoči brez avtorskih pravic, s katerimi se ustvarjalcem zagotavljata zaščita in plačilo, kakor tudi ne brez pravno brezhibnega dostopa uporabnikov do kulturne dediščine; ker bi morali novi poslovni modeli vključevati učinkovite sisteme podeljevanja licenc, neprekinjeno vlaganje v digitalizacijo ustvarjalnih vsebin ter preprost dostop za uporabnike;

U.

ker številne kršitve avtorskih in sorodnih pravic temeljijo na razumljivi potrebi potencialnega občinstva po novih avdiovizualnih ponudbah po preprostih in cenovno poštenih pogojih in ker to povpraševanje še ni zadostno zadovoljeno;

V.

ker je treba spodbujati prilagoditve resničnosti digitalne dobe, še zlasti tiste za preprečevanje delokalizacije, ki izvira iz želje po iskanju čim manj zaščitniške zakonodaje;

W.

ker je prav, da se z vsako pogodbo določi pravično plačilo za avtorje, in sicer za vse oblike uporabe njihovih del, vključno s spletno uporabo;

X.

ker je nujno, da Komisija predloži direktivo o kolektivnem upravljanju pravic in kolektivnih organizacijah, da se s sprejetjem ukrepov za izboljšanje učinkovitosti, občutno povečanje preglednosti in spodbujanje dobrega upravljanja kolektivnih organizacij poveča zaupanje v te organizacije;

Y.

ker je kolektivno upravljanje nujno potrebno orodje za radiotelevizije glede na veliko število pravic, ki jih morajo vsakodnevno pridobiti, zato bi moralo zagotoviti učinkovite sheme podeljevanja licenc za spletno uporabo avdiovizualnih vsebin na zahtevo;

Z.

ker bi bilo treba ureditev obdavčenja kulturnega blaga in storitev prilagoditi digitalni dobi;

AA.

ker se s kronologijo uporabe v medijih zagotavlja splošna uravnoteženost avdiovizualnega sektorja, s katero se omogoča učinkovito vnaprejšnje financiranje avdiovizualnih del;

AB.

ker ima načelo kronologije uporabe v medijih vedno večjo konkurenco zaradi vse večje razpoložljivosti digitalnih del in možnosti za takojšnje razširjanje, ki jih zagotavlja naša napredna informacijska družba;

AC.

ker mora Unija zagotoviti dosleden pristop k tehnološkim vprašanjem, tako da spodbuja interoperabilnost sistemov, ki se uporabljajo v digitalni dobi;

AD.

ker bi moral biti zakonodajni in fiskalni okvir prijazen do podjetij, ki spodbujajo spletno distribucijo avdiovizualnih izdelkov z ekonomsko vrednostjo;

AE.

ker je dostop do medijev s programi, ki so prilagojeni tudi invalidom, bistvenega pomena za invalidne osebe in ga je treba omogočiti;

AF.

ker je nujno okrepiti raziskovalno in razvojno delo za izpopolnitev tehnik, ki bi omogočale samodejno upravljanje storitev za invalide, zlasti s hibridno radiotelevizijo;

1.

se zaveda razdrobljenosti spletnega trga, ki ga zaznamujejo denimo tehnološke ovire, zapletenost postopkov podeljevanja licenc, razlike v načinih plačevanja, pomanjkanje interoperabilnosti ključnih elementov, kot je e-podpis, in razlike v stopnjah nekaterih vrst davka na blago in storitve, tudi davka na dodano vrednost; zato meni, da trenutno obstaja potreba po preglednem, prožnem in usklajenem pristopu na evropski ravni, s katerim bi se približali enotnemu digitalnemu trgu; poudarja, da bi si morali z vsakim predlaganim ukrepom prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena in transakcijskih stroškov, povezanih s podeljevanjem licenc za vsebine;

2.

poudarja, da je treba povečati kvantitativno in kvalitativno privlačnost zakonitih vsebin in zagotoviti večjo razpoložljivost avdiovizualnih del na spletu, ki bi vključevala dela s podnapisi in dela v vseh uradnih jezikih EU;

3.

poudarja pomen ponudbe vsebin s podnapisi v čim več jezikih, zlasti prek storitev videa na zahtevo;

4.

poudarja, da je treba vedno bolj podpirati nastajanje privlačne in zakonite spletne ponudbe avdiovizualnih vsebin ter spodbujati inovacije in da je zato bistvenega pomena, da so novi načini distribucije prožni, saj to omogoča nastajanje novih poslovnih modelov in dostopnost digitalnega blaga za vse državljane EU, ne glede na to, v kateri državi članici prebivajo, pri čemer je treba upoštevati tudi načelo nevtralnosti interneta;

5.

poudarja, da bi morale biti digitalne storitve, kot je prenos videoposnetkov, dostopne vsem državljanom EU, ne glede na to, v kateri državi članici se nahajajo; poziva Komisijo, naj od evropskih digitalnih podjetij zahteva, da ukinejo geografsko pogojeni nadzor (npr. blokiranje naslovov IP) v celotni Uniji in omogočijo nakup digitalnih storitev zunaj države članice izvora uporabnika; poziva Komisijo, naj pripravi analizo uporabe direktive o kabelskem in satelitskem oddajanju (6) za digitalno distribucijo;

6.

meni, da je treba več pozornosti nameniti boljši varnosti spletnih distribucijskih platform, vključno s spletnimi plačili;

7.

poudarja, da je treba izdelati drugačne in inovativne sisteme za izvedbo mikroplačil, kot je plačevanje prek sporočil SMS ali aplikacij za zakonite platforme s spletnimi storitvami, da bi tako uporabnikom olajšali uporabo;

8.

poudarja, da bi morali težave, povezane s spletnimi plačilnimi sistemi, kot je slaba interoperabilnost in visoki stroški mikroplačil za uporabnike, reševati s preprostimi, inovativnimi in stroškovno učinkovitimi rešitvami, ki bi koristile uporabnikom in digitalnim platformam;

9.

poziva k oblikovanju novih rešitev za uporabniku prijazne sisteme plačevanja, kot so mikroplačila, in sistemov, ki bodo omogočili neposredno plačilo ustvarjalcem, kar bo koristilo uporabnikom in avtorjem;

10.

poudarja, da je lahko spletna uporaba prava priložnost za boljše širjenje in distribucijo evropskih del, predvsem avdiovizualnih, če so izpolnjeni pogoji, v katerih se zakonita ponudba takih del lahko razvija v okolju zdrave konkurence, ki uspešno rešuje problem nezakonite ponudbe zaščitenih del;

11.

spodbuja razvoj bogate in raznolike zakonite ponudbe avdiovizualnih vsebin, zlasti s prožnejšimi fazami medijskega predvajanja; poudarja, da bi morali imeti imetniki pravic možnost svobodno izbirati, kdaj želijo objaviti izdelke na različnih platformah;

12.

poudarja, da si je treba prizadevati, da se trenutni sistem faz medijskega predvajanja ne bi uporabljal kot sredstvo za blokado spletne uporabe v škodo majhnih producentov in distributerjev;

13.

pozdravlja odločitev Komisije, da izvede pripravljalni ukrep, ki ga je sprejel Parlament, za preskušanje novih načinov distribucije, ki temeljijo na dopolnjevanju med platformami, kar se tiče prožnosti faz medijskega predvajanja;

14.

poziva k podpori strategij, ki bodo evropskim avdiovizualnim malim in srednjim podjetjem omogočale učinkovitejše upravljanje z digitalnimi pravicami in s tem doseganje širše javnosti;

15.

poziva države članice, da nujno začnejo izvajati člen 13(1) direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah na predpisani način ter uvedejo obveznosti financiranja in promocije avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo in poziva Komisijo, naj Parlamentu v skladu s členom 13(3) takoj predloži izčrpno poročilo o trenutnem izvajanju;

16.

opozarja, da je za oblikovanje enotnega digitalnega trga v Evropi treba nujno oblikovati enotne predpise o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic po vsej Evropi, da bi se preprečile vedno večje razlike v zakonodaji držav članic, ki vedno bolj otežujejo čezmejno pridobivanje pravic;

17.

podpira oblikovanje pravnega okvira za pospeševanje digitalizacije in čezmejno razširjanje osirotelih del na enotnem digitalnem trgu, kar je opredeljeno kot eden izmed ključnih ukrepov Evropske digitalne agende, ki je del strategije Evropa 2020;

18.

ugotavlja, da je razvoj čezmejnih storitev povsem mogoč, če so poslovne platforme pripravljene s pogodbami pridobiti pravice za izkoriščanje enega ali več območij, saj ne smemo pozabiti, da so teritorialni sistemi naravni trg v avdiovizualni panogi;

19.

vztraja, da je treba vzpostaviti pravno varnost glede tega, kateri pravni sistem velja za pridobivanje pravic v primeru čezmejne distribucije, ter v zvezi s tem predlaga, naj se omogoči uporaba prava države, v kateri zadevna ustanova opravlja svojo glavno dejavnost in v kateri ustvarja glavne prihodke;

20.

ponovno potrjuje cilj okrepljene in učinkovite čezmejne spletne distribucije avdiovizualnih del med državami članicami;

21.

predlaga celovit pristop na ravni EU, ki bi moral vključevati tesnejše sodelovanje med imetniki pravic, spletnimi distribucijskimi platformami in ponudniki spletnih storitev, da bi se spodbujal uporabniku prijazen in konkurenčen dostop do avdiovizualnih vsebin;

22.

poudarja potrebo po zagotavljanju prožnosti in interoperabilnosti pri distribuciji avdiovizualnih del prek digitalnih platform, da bi razširili zakonito ponudbo avdiovizualnih del na spletu v odziv na tržno povpraševanje, spodbudili čezmejni dostop do vsebin, ki izvirajo iz drugih držav članic, in hkrati zagotovili spoštovanje avtorskih pravic;

23.

pozdravlja novi program Ustvarjalna Evropa, ki ga je predlagala Komisija in v katerem se poudarja, da ima spletna distribucija tudi močan in pozitiven učinek na distribucijo avdiovizualnih del, zlasti z doseganjem novega občinstva v Evropi in širše, ter na krepitev socialne kohezije;

24.

poudarja pomen, ki ga ima nevtralnost omrežja za zagotavljanje enakega dostopa do visokohitrostnih omrežij, saj je ta ključnega pomena za kakovost zakonitih spletnih avdiovizualnih storitev;

25.

poudarja, da je digitalna vrzel med državami članicami ali regijami EU resna ovira za razvoj enotnega digitalnega trga; zato poziva k širitvi širokopasovnega dostopa do interneta v celotni EU z namenom spodbujanja dostopa do spletnih storitev in novih tehnologij;

26.

ponavlja, da se za namene komercialnega izkoriščanja pravice prenesejo na avdiovizualnega producenta, ki se pri organizaciji financiranja, proizvodnje in distribucije avdiovizualnih del opira na centralizacijo izključnih pravic, dodeljenih na podlagi avtorskega prava;

27.

ponavlja, da je namen trženja ekskluzivnih pravic do „posredovanja in dajanja na voljo javnosti“ ta, da se v primeru komercialnega uspeha pridobivajo finančna sredstva, ki se porabijo za financiranje bodoče produkcije in distribucije projektov z namenom spodbujati dostopnost raznolike in stalne ponudbe novih filmov;

28.

poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajno pobudo za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, namenjeno zagotavljanju večje odgovornosti, preglednosti in boljšega upravljanja s strani družb za kolektivno upravljanje pravic, učinkovitih mehanizmov za reševanje sporov ter večje jasnosti in poenostavitve sistema podeljevanja licenc v glasbenem sektorju; v zvezi s tem poudarja potrebo po jasnem razločevanju med praksami podeljevanja licenc za različne vrste vsebin, zlasti med avdiovizualnimi/kinematografskimi in glasbenimi deli; opozarja, da podeljevanje licenc za avdiovizualna dela večinoma poteka prek posamičnih pogodbenih dogovorov, v nekaterih primerih pa tudi prek kolektivnega upravljanja plačilnih zahtevkov;

29.

poudarja, da je Komisija v poročilu o uporabi Direktive 2001/29/ES (7) opredelila razlike v izvajanju določb členov 5, 6 in 8 med državami članicami, kar povzroča različne razlage in odločitve na sodiščih držav članic; opozarja, da so te postale poseben del sodne prakse, povezane z avdiovizualnim sektorjem;

30.

zahteva, da Komisija nadaljuje s strogim spremljanjem izvajanja Direktive 2001/29/ES ter rednim poročanjem o ugotovitvah Parlamentu in Svetu;

31.

poziva Komisijo, naj po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi spremeni Direktivo 2001/29/ES tako, da bo besedilo členov 5, 6 in 8 bolj natančno, zato da zagotovi usklajenost pravnega okvira za zaščito avtorskih pravic v informacijski družbi na ravni Unije;

32.

podpira vzpostavitev skladnih evropskih pravil o dobrem upravljanju in preglednosti kolektivnih organizacij ter učinkovitih mehanizmov za reševanje sporov;

33.

poudarja, da bi poenostavljeno pridobivanje in združevanje zlasti glasbenih pravic do avdiovizualnih del, namenjenih spletni distribuciji, spodbudilo notranji trg, in poziva Evropsko komisijo, naj to ustrezno upošteva v napovedanem pravnem aktu o kolektivnem upravljanju pravic;

34.

opozarja, da so zaradi postopnega zbliževanja medijev potrebni novi pristopi za iskanje rešitev ne samo v avtorskem, ampak tudi medijskem pravu; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja preveri, koliko so različna pravila za linearne in nelinearne storitve v Direktivi 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah še aktualna;

35.

kljub razlikovanju med linearnimi in nelinearnimi ponudbami, ki postaja vedno bolj zastarelo, podpira omejitve oglaševanja pri linearnih ponudbah za otroke, poročilih in informativnih oddajah; vendar hkrati predlaga razmislek o novih oblikah programskih in platformnih sistemov za zaračunavanje oglaševalskih vložkov, ki bodo podpirali kakovostne vsebine, ki v enaki meri povečujejo kakovost linearnih programov in spletno raznolikost, ne da bi to zmanjšalo prihodke zasebnih izdajateljev televizijskih programov;

36.

poudarja, da bi morala za digitalno okolje še naprej veljati možnost za sisteme produkcije in distribucije po območjih, saj je ta oblika organizacije avdiovizualnega trga osnova za financiranje evropskih avdiovizualnih in kinematografskih del;

37.

poziva Komisijo, naj predstavi analizo tega, ali bi bilo mogoče načelo vzajemnega priznavanja uporabljati na enak način za digitalno kot za materialno blago;

38.

meni, da bi bilo mogoče z novimi tehnologijami pospešiti pridobivanje pravic; pri tem pozdravlja pobudo za mednarodni standard avdiovizualne številke ISAN, ki bo olajšal identifikacijo avdiovizualnih del in imetnikov pravic; poziva Komisijo, naj preuči izvedbene ukrepe, ki bi olajšali širšo uporabo sistema ISAN.

39.

poziva Komisijo, naj ponudi pravno varnost uporabnikom interneta, ko uporabljajo storitve pretočnega prenosa, ter naj razmisli zlasti o načinih za preprečevanje uporabe plačilnih sistemov in financiranja takih storitev z oglaševanjem na plačljivih platformah, ki ponujajo nedovoljene storitve prenašanja in pretočnega prenosa;

40.

poziva države članice k spodbujanju spoštovanja avtorskih in sorodnih pravic in k boju proti ponudbi in distribuciji nedovoljenih vsebin, tudi v okviru pretočnega prenosa;

41.

opozarja na razmah platform družabnih omrežij, ki uporabnikom interneta predlagajo, naj finančno prispevajo k produkciji filma ali dokumentarca, kar jim daje občutek, da so dejansko del ustvarjalnega procesa, vendar poudarja, da ta oblika financiranja kratkoročno verjetno ne bo nadomestila tradicionalnih virov financiranja;

42.

priznava, da kršitve spletnih pravic ostajajo težava, tudi če obstajajo zakonite alternative, zato je treba zakonito spletno razpoložljivost avtorsko zaščitenih kulturnih vsebin dopolniti z razumnejšim uveljavljanjem avtorskih pravic na spletu, obenem pa v celoti spoštovati temeljne pravice, predvsem svobodo informacij in govora, varstvo osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, pa tudi načelo izključnega prenosa;

43.

poziva Komisijo, naj pri reviziji Direktive 2004/48/ES, ki je bila izdana za analogni trg, podpre okvir pravne varnosti, da bi se vnesle spremembe, ki so potrebne za oblikovanje učinkovitih rešitev za digitalni trg;

44.

opozarja, da je treba zagotoviti ustrezno plačevanje imetnikov pravic pri spletni distribuciji avdiovizualnih vsebin; ugotavlja, da je bila ta pravica priznana na evropski ravni že leta 2001, vendar še vedno ni ustreznega plačevanja za dela, ki so dostopna prek spleta;

45.

meni, da bi moral biti namen tega plačevanja spodbujati umetniško ustvarjanje in povečati evropsko konkurenčnost, upoštevati pa bi moralo tudi značilnosti tega sektorja, interese različnih zainteresiranih strani in potrebo po močno poenostavljenih postopkih podeljevanja licenc; poziva Komisijo, naj spodbuja rešitve od spodaj navzgor v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, da se dodatno razvije posebna zakonodaja EU;

46.

meni, da je treba avtorjem in izvajalcem nujno zagotoviti pravično plačilo, ki bo sorazmerno z vsemi oblikami uporabe njihovih del, zlasti s spletno uporabo, in zato poziva države članice k prepovedi odkupnih pogodb, ki so v nasprotju s tem načelom;

47.

poziva Komisijo, naj nujno predstavi študijo o neskladjih med različnimi mehanizmi denarnega nadomestila za avtorje in izvajalce, ki se uporabljajo na ravni držav, da bi lahko pripravili seznam najboljše prakse;

48.

poziva k ponovnemu uravnoteženju pogajalskega izhodišča med avtorji in izvajalci ter producenti, tako da se avtorjem in izvajalcem zagotovi neodtujljiva pravica do plačila za vse oblike izkoriščanja njihovega dela, vključno s trajnim plačilom, če avtorji prenesejo svoje izključne pravice do „dajanja na voljo“ na producenta;

49.

poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev poštenega plačila za imetnike pravic pri distribuciji, ponovnem prenašanju ali predvajanju avdiovizualnih del;

50.

meni, da je mogoče imetnikom pravic najbolje zagotoviti dostojno plačilo tako, da se jim ponudijo na izbiro dogovori s kolektivnim pogajanjem (ki vključuje dogovorjeno standardno pogodbo), razširjene kolektivne licence ali organizacije za kolektivno upravljanje;

51.

poudarja, da evropski pravni red na področju avtorskih pravic sam po sebi ne izključuje prostovoljnega mehanizma podeljevanja licenc za več območij ali celotno Evropo, vendar pa kulturne in jezikovne razlike med državami članicami ter razlike med nacionalnimi predpisi, tudi tistimi, ki niso povezani z intelektualno lastnino, zahtevajo prožen in dopolnilen pristop na evropski ravni z namenom približati se enotnemu digitalnemu trgu;

52.

poudarja, da bi morali ostati mehanizmi podeljevanja licenc za več ozemelj ali vseevropski mehanizmi podeljevanja licenc prostovoljni ter da jezikovne in kulturne razlike med državami članicami, skupaj z različnimi nacionalnimi pravili, ki niso povezana z avtorskim pravom, prinašajo svoje posebne izzive; zato meni, da je potreben prožen pristop k vseevropskemu podeljevanju licenc ob hkratnem varovanju imetnikov pravic in približevanju enotnemu digitalnemu trgu;

53.

meni, da bi spodbujanje in pospeševanje trajnostnega podeljevanja licenc za več območij na enotnem digitalnem trgu avdiovizualnih del olajšalo tržno naravnane pobude; poudarja, da digitalne tehnologije zagotavljajo nove in inovativne načine za prilagajanje in obogatitev ponudbe takih del za posamezne trge ter za zadovoljevanje povpraševanja uporabnikov, tudi s čezmejnimi storitvami po meri; poziva k boljšemu izkoristku digitalnih tehnologij, ki naj služijo kot odskočna deska za bolj raznoliko in obsežnejšo zakonito ponudbo avdiovizualnih del;

54.

meni, da so na evropski ravni potrebne aktualne informacije o pogojih za podelitev licence, imetnikih licenc in repertoarjih ter izčrpne študije, da se ustvari preglednost ter ugotovi, odkod izvirajo težave, in da se poiščejo jasni, učinkoviti in ustrezni mehanizmi za njihovo reševanje;

55.

ugotavlja, da bi bilo mogoče upravljanje avdiovizualnih pravic v digitalni dobi poenostaviti za tržno uporabo del, če bi lahko države članice spodbujale učinkovito in pregledno podeljevanje licenc, vključno s prostovoljno razširjeno kolektivno podelitvijo licenc na področjih, kjer taki postopki trenutno še ne obstajajo;

56.

ugotavlja, da bi bilo koristno začeti razpravo med pristojnimi osebami za kulturo in državami članicami o ukrepih, ki bi javnim arhivom omogočili, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih digitalne tehnologije ponujajo za dela, ki so del dediščine, zlasti kar zadeva nekomercialni dostop do oddaljenih digitalnih del;

57.

pozdravlja posvetovanje Komisije, ki ga je sprožila objava zelene knjige, in njeno priznavanje posebnosti mehanizmov podeljevanja licenc v avdiovizualnem sektorju, ki so izjemno pomembna za nadaljnji razvoj sektorja, saj spodbujajo kulturno raznolikost in krepijo evropsko avdiovizualno industrijo na enotnem digitalnem trgu;

58.

poziva države članice, naj poskrbijo, da se bodo za kolektivno upravljanje pravic uporabljali učinkoviti, funkcionalni in interoperabilni sistemi;

59.

opozarja, da je nujno začeti razpravo o vprašanju različnih stopenj DDV, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah, ter poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo ukrepe na tem področju;

60.

poudarja, da je treba predvideti uporabo znižane stopnje DDV za digitalno distribucijo kulturnega blaga in storitev, da bi tako premostili neenakosti med spletnimi in nespletnimi storitvami;

61.

poudarja potrebo po uporabi enake stopnje DDV za vsa kulturna avdiovizualna dela, tako tista, ki se prodajajo v spletnem okolju, kot tista, ki se ne; meni, da bi uporaba znižane stopnje DDV za spletne kulturne vsebine, ki jih izvajalec s sedežem v EU prodaja uporabniku s prebivališčem v EU, povečala privlačnost digitalnih platform; v zvezi s tem opozarja na svoji resoluciji z dne 17. novembra 2011 o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga (8) ter z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV (9);

62.

poziva Komisijo, naj vzpostavi pravni okvir za spletne avdiovizualne storitve zunaj EU, ki so neposredno ali posredno namenjene javnosti EU, tako da bodo zanje veljale enake zahteve kot za storitve EU;

63.

opozarja na pogoje, pod katerimi se v digitalni dobi izvajajo naloge restavriranja in ohranjanja avdiovizualnih del ter zagotavljanja dostopa do njih v kulturne in izobraževalne namene, ter poudarja, da bi bilo treba temu področju nameniti posebno pozornost;

64.

spodbuja države članice, naj čim prej začnejo izvajati direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ter jim priporoča, naj nadzirajo dejansko predstavitev in podprtost evropskih del, zlasti filmov in dokumentarnih posnetkov z različnimi javnosti dostopnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami, poudarja pa tudi, da morajo regulativni organi tesneje sodelovati z organi, ki financirajo filme;

65.

poziva Komisijo, naj poišče mehanizme za spodbujanje dostopa do arhivskega avdiovizualnega gradiva, ki ga hranijo evropske ustanove za filmsko dediščino; ugotavlja, da velik del evropskega avdiovizualnega gradiva domnevno zaradi vse manjše privlačnosti za uporabnike in omejenega roka uporabnosti, ni komercialno dostopen;

66.

poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo k rešitvam, ki podpirajo digitalizacijo, ohranjanje in razpoložljivost teh del v izobraževalne namene, tudi prek meja;

67.

opozarja na pomen digitalne knjižnice Europeana in meni, da bi morale države članice in kulturne ustanove namenjati večjo pozornost zagotavljanju njene dostopnosti in prepoznavnosti;

68.

meni, da so z digitalizacijo in hrambo kulturnih virov ter boljšim dostopom do njih povezane izjemne gospodarske in družbene možnosti ter da je to bistven pogoj za prihodnji razvoj kulturnih in ustvarjalnih zmogljivosti Evrope in njeno industrijsko prisotnost na tem področju; zato podpira priporočilo Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnih del ter njihovi hrambi v digitalni obliki (10), pa tudi predlog o oblikovanju posodobljenega svežnja ukrepov za te namene;

69.

poudarja pomen spodbujanja digitalnih znanj in veščin ter medijskega opismenjevanja vseh državljanov EU, tudi starejših in invalidnih oseb, na primer naglušnih oseb, in zmanjšanja digitalne vrzeli v družbi, saj so ti vidiki osrednjega pomena za udeležbo v družbi in demokratično državljanstvo; znova opozarja na pomembno vlogo javnih medijev pri tem, saj je to del nalog, ki jih imajo kot javne službe;

70.

znova opozarja na ključni pomen vključevanja novih tehnologij v nacionalne izobraževalne programe in na nujnost medijskega in digitalnega opismenjevanja državljanov EU vseh starosti, da bi razvili in izkoristili svoje spretnosti in znanja na teh področjih;

71.

poudarja, kako pomembno je, da evropske in nacionalne izobraževalne kampanje ozaveščajo ljudi o pomenu pravic intelektualne lastnine ter razpoložljivih zakonitih poteh za spletno distribucijo avdiovizualnih del; poudarja, da bi morali biti uporabniki ustrezno obveščeni o vseh vprašanjih, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, ki bi se lahko pojavila pri souporabi datotek v okviru storitev računalništva v oblaku;

72.

opozarja na potrebo po odločnejšem obveščanju javnosti o pomenu varstva avtorskih pravic in z njo povezano potrebo po poštenem plačilu;

73.

poudarja, da je treba upoštevati dodelitev posebnega statusa ustanovam, ki se posvečajo izobraževanju v zvezi s spletnim dostopom do avdiovizualnih del;

74.

poudarja, da se je program MEDIA uveljavil kot samostojna blagovna znamka ter da je treba v obdobju 2014–2020 izvesti ambiciozen program MEDIA, in sicer v duhu sedanjega programa;

75.

poudarja, da mora ta program še naprej obstajati kot poseben program, ki je v celoti posvečen avdiovizualnemu sektorju;

76.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.