POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Vmesna ocena evropskega meroslovnega raziskovalnega programa – EMRP /* COM/2012/0174 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU IN SVETU Vmesna ocena evropskega meroslovnega
raziskovalnega programa – EMRP 1. Okvir in pregled EMRP Z odločbo Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 16. septembra 2009 se je EU strinjala, da sodeluje v skupnem evropskem meroslovnem
raziskovalnem programu – EMRP[1],
s prispevkom v višini do 200 milijonov EUR za obdobje 2009-2017, ki je enak
prispevkom 22 sodelujočih držav[2].
Zgoraj navedena odločba (v nadaljnjem besedilu „odločba o EMRP“)
temelji na členu 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji
člen 169 Pogodbe ES), ki pri izvajanju večletnega okvirnega programa
omogoča usklajevanje nacionalnih raziskovalnih programov prek postopka
prostovoljnega povezovanja med sodelujočimi državami ter zajema
znanstveno, upravno in finančno povezovanje. Skupno izvajanje nacionalnih
raziskovalnih programov zahteva ustanovitev ali obstoj posebne namenske izvedbene
strukture. Sodelujoče države so se dogovorile, da kot posebno izvedbeno
strukturo za izvajanje EMRP predlagajo EURAMET e.V.[3]. Posebna izvedbena struktura bi
morala biti prejemnica finančnega prispevka Unije in zagotavljati
učinkovito izvajanje EMRP. Glavna dejavnost EMRP vključuje financiranje
nadnacionalnih projektov, pri katerih sodeluje več partnerjev in ki
obravnavajo raziskave, tehnološki razvoj, usposabljanje in dejavnosti
razširjanja (projekti EMRP). Ob upoštevanju koncentriranih zmogljivosti v
meroslovju bodo glavni del projektov EMRP izvajali nacionalni meroslovni
inštituti in imenovani inštituti iz sodelujočih držav (predvsem
specialistični inštituti, pristojni za nekatere nacionalne etalone in z
njimi povezane storitve, ki niso zajete v dejavnostih nacionalnih meroslovnih
inštitutov). Za povečanje in diverzificiranje zmogljivosti v meroslovju se
v okviru EMRP financira tudi več shem donacij za raziskovalce, ki
dopolnjujejo projekte EMRP. V odločbi o EMRP Parlament in Svet
opozarjata, da je meroslovje meddisciplinarno znanstveno področje, ki je
pomemben sestavni del sodobne družbe znanja. Zanesljivi in primerljivi merilni
standardi ter ustrezne potrjene merilne in preskusne metode podpirajo postopke
znanstvenega napredka in tehnoloških inovacij ter imajo zato velik vpliv na
gospodarstvo in kakovost življenja v Evropi. V svojem sporočilu o vodilni pobudi Unija
inovacij[4],
sprejeti v okviru strategije EU za rast „Evropa 2020“[5] je Komisija poudarila pomen
pametne, trajnostne in vključujoče rasti za svoje državljane s cilji
in ukrepi na ravni EU in na nacionalnih ravneh. Za strategijo EU so osrednjega
pomena vsa prizadevanja, da bi Evropsko unijo spremenili v Unijo inovacij. Koncept partnerstva na področju evropskih
raziskav in inovacij, da se združijo sile, dosežejo prodorne rešitve in
obravnavajo družbeni izzivi, je Komisija pred kratkim poudarila v svojem
sporočilu[6]
Svetu in Evropskemu parlamentu. Svet je v svojih sklepih[7] potrdil, da lahko partnerstvo
omogoči optimalno uporabo virov in tako prispeva k razvoju polnega izkoriščanja
intelektualnega kapitala Evrope ter prispeva k povezovanju Evropskega
raziskovalnega prostora (ERP) in zmanjšanju nepotrebnega podvajanja. Partnerstvo
združuje evropske in nacionalne akterje za doseganje kritične mase,
skupnih vizij in strateških načrtov za uporabo prilagodljivosti, obsega in
področja delovanja. Na enak način je EMRP leta 2009 vzpostavil
močno partnerstvo med 22 sodelujočimi državami. Odločba o EMRP zahteva vmesno oceno EMRP,
ki jo opravi Komisija ob pomoči neodvisnih strokovnjakov tri leta po
začetku EMRP. Ta ocena zajema napredek pri doseganju zastavljenih ciljev
ter priporočila v zvezi z EMRP o najprimernejših načinih za dodatno
krepitev povezovanja ter kakovost in učinkovitost izvajanja, vključno
z znanstvenim, upravljavskim in finančnim povezovanjem, ter vprašanje, ali
je višina finančnih prispevkov sodelujočih držav primerna glede na
potencialno povpraševanje njihovih različnih nacionalnih raziskovalnih
skupnosti. Komisija sporoči ugotovitve te ocene
Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojimi pripombami. Strokovni odbor je Komisijo pri tej oceni
podprl s svojimi ugotovitvami in izdal vmesno poročilo o oceni (v
nadaljnjem besedilu „poročilo“), ki vsebuje temeljito analizo EMRP na
področju napredka pri doseganju začetnih ciljev in tudi
priporočila o najprimernejših načinih za dodatno krepitev povezovanja
ter kakovost in učinkovitost te pobude. To poročilo zagotavlja Komisiji mnenja o
glavnih priporočilih, ki so jih navedli strokovnjaki v svojem
poročilu[8]. 2. Vmesna ocena neodvisne
skupine strokovnjakov: ugotovitve Komisije Poročilo skupine zajema vse ustrezne
vidike, ki jih zahteva odločba o EMRP, ter vsebuje veliko število dejstev,
pripomb in priporočil. Komisija meni, da je celotno poročilo sestavni
del postopka vmesne ocene. Zato Komisija v naslednjih pododstavkih tega
poglavja poudarja najustreznejše ugotovitve/priporočila v zvezi z EMRP
oziroma izraža svoje mnenje. 2.1 Kakovost in učinkovitost izvajanja Pri prenosu
izvajanja EMRP na imenovano izvedbeno strukturo (DIS) je Komisija upoštevala
določbo člena 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije in pravila, ki
se uporabljajo za posredno centralizirano upravljanje v skladu s finančno
uredbo. Za imenovano izvedbeno strukturo je bil izbran EURAMET e.V., njegova
struktura upravljanja pa se je izkazala za učinkovito in zelo kakovostno
pri izvajanju EMRP. Ob upoštevanju operativne moči EMRP in tudi njegove
znanstvene vsebine je strokovni odbor ugotovil, da bi večja prepoznavnost
EMRP zunaj meroslovne skupnosti koristila širši skupnosti zainteresiranih
strani in družbi nasploh. Komisija
pozdravlja dejavno sodelovanje in strokovno upravljanje EURAMET e.V. in odbora
EMRP pri izvajanju EMRP v prvih treh letih od leta 2009 ter spodbuja vse
ustrezne organe, ki so povezani z izvajanjem EMRP, k nenehnemu izboljševanju
kakovosti izvajanja in prepoznavnosti programa. Komisija
se strinja s priporočilom strokovnega odbora glede določitve
ključnega kazalnika uspešnosti (KPI) za čas sklepanja pogodb in
določanja ciljev za izboljšanje, da bi se vsi projekti začeli
izvajati čim prej po njihovi izbiri. 2.2 Finančni prispevki sodelujočih
držav (1)
Odločba o EMRP določa, da je prispevek
Unije odvisen od formalne obveze vsake sodelujoče države, da bo prispevala
svoj delež k financiranju EMRP, ter dejanskega plačevanja finančnih
prispevkov upravičencem. Skupna nacionalna obveznost vseh 22
sodelujočih držav je bila določena v višini vsaj 200 milijonov EUR in
obsega 10-odstotni prispevek v gotovini, ki je namenjen predvsem za kritje vseh
tekočih stroškov (največ 16 milijonov EUR) upravljanja EMRP, ostanek
pa za sheme donacij. Poleg tega je EURAMET predložil dokaze o ustreznih
finančnih jamstvih sodelujočih držav Komisiji v skladu s členom
8 Odločbe. Zneski, za katere jamčijo sodelujoče države, so
izračunani na podlagi predhodno določenega stalnega ključa
dodelitve sredstev za posamezno sodelujočo državo. Jamstva so bila
zagotovljena z jamstvenimi izjavami ali izjavami o obveznostih sodelujočih
držav ali njihovih nacionalnih meroslovnih inštitutov do Komisije. (2)
Doslej so bili vsi prispevki sodelujočih držav
pravočasno poravnani v skladu s postopki, določenimi za izvajanje
EMRP. Nacionalni prispevki za izbrane projekte so bili poravnani popolnoma v
skladu z vsemi dogovorjenimi postopki. Komisija
priznava, da so sodelujoče države izpolnile svoje začetne obveznosti
iz odločbe o EMRP, in se strinja s strokovnim odborom, da je EMRP dosegel
visoko stopnjo finančne povezanosti z modelom financiranja. 2.3 Vključevanje nacionalnih meroslovnih
raziskovalnih programov Pobuda
EMRP je namenjena uskladitvi in vključevanju ustreznih nacionalnih
meroslovnih raziskovalnih dejavnosti, da se vzpostavi skupni raziskovalni
program, ki zajema znanstveno, upravljavsko in finančno povezovanje. Stopnja znanstvenega povezovanja se lahko obravnava
kot pomemben dosežek EMRP in tudi kot pomembna pridobitev za vključene
nacionalne meroslovne programe. Pristop „velikega izziva“ spodbuja široko
meddisciplinarno sodelovanje med nacionalnimi meroslovnimi raziskovalnimi
programi. Čeprav tretje osebe do neke mere sodelujejo v projektih EMRP, pa
se zdita njihovo sodelovanje in vpliv na načrtovanje programov včasih
omejena in bi se na področjih z izrazitimi multidisciplinarnimi lastnostmi
lahko povečala. Četudi se zdi primerno, da je treba EMRP usmerjati
predvsem v razvoj in krepitev usposobljenosti in zmogljivosti nacionalnih
meroslovnih ali specializiranih posebnih inštitutov, pa strokovni odbor meni,
da lahko strokovnjaki tretjih oseb tej specializirani skupnosti zagotovijo
dodano vrednost. Poleg tega se lahko sodelovanje širše raziskovalne skupnosti
dodatno okrepi na nekaterih področjih, ki presegajo običajne vidike
meroslovnih raziskav. Pri skupnem dogovarjanju o možnih
raziskovalnih temah za vsak posamezni razpis za zbiranje predlogov in
odločanju o temah, ki bodo izbrane za nadaljnjo obravnavo, je odbor EMRP
organ, ki zastopa skupno strateško stališče o prednostnih nalogah za
meroslovne raziskave v Evropi. Strokovni odbor je poudaril, da so bile
raziskovalne teme EMRP dobro izbrane, da je EMRP svetovno priznan in se lahko
izogne zelo dragemu podvajanju. Ocenjuje se, da je zdaj 50 % nacionalnih
naložb usklajenih v okviru področja delovanja in tem EMRP, in je zato
jasno, da je bila dosežena precejšnja znanstvena integracija osrednjega
nacionalnega financiranja. Vendar pa obstaja precejšnja razlika glede sredstev,
dodeljenih EMRP, med velikimi in malimi vlagatelji, kakor je bilo dogovorjeno v
odločbi. Zato se znanstvena usposobljenost ter obstoječa raziskovalna
infrastruktura zelo razhajata, kar včasih otežuje popolno znanstveno
povezovanje med vsemi 22 sodelujočimi državami. Glavna ovira za majhne in
razvijajoče se nacionalne meroslovne inštitute so omejene sposobnosti
njihovega strokovnega osebja za sodelovanje v projektih EMRP in omejena
finančna sredstva. Po mnenju strokovnega odbora to ustvarja veliko
tveganje, da se bo sedanja vrzel v usposobljenosti in zmogljivostih med
uveljavljenimi velikimi meroslovnimi inštituti in razvijajočimi se
majhnimi meroslovni inštituti povečala namesto zmanjšala. Komisija se strinja s stališčem
strokovnega odbora, da se je vrzel v zmogljivostih med sodelujočimi
državami v nekaterih primerih verjetno povečala, in z mnenjem, da bi se
lahko sistem donacij za raziskovalce učinkoviteje uporabljal za nadaljnje
povečevanje možnosti držav z omejenimi meroslovnimi raziskovalnimi
zmogljivostmi. Komisija v celoti podpira priporočilo strokovnega odbora za
preučitev stopnje prilagodljivosti, ki bi se lahko uporabila za
upravljanje donacij za mobilnost, da bi se presegle ovire za premestitve. V okviru EURAMET e.V. je upravljanje povezano
v taki meri,da se je izkazalo za strokovno organiziranost in deluje dobro. Po
potrebi so se in se še uvajajo izboljšave, zato se lahko upošteva, da je
izvajanje EMRP učinkovito. Sedanja struktura upravljanja velja za
učinkovito in celostno. Vendar je strokovni odbor ugotovil, da je
treba preučiti načine za skrajšanje in poenostavitev nepotrebnih birokratskih
postopkov. Upravno breme za koordinatorje in udeležence projektov je veliko in
izvajanje projektov lahko zamuja zaradi težav, povezanih z pogodbami o
donaciji. Model pogodbe o donaciji za raziskovalce je bil leta 2011 izboljšan
in od leta 2012 zajema samo bistvene vidike donacije. Kljub tem izboljšavam
strokovni odbor poroča, da še vedno obstaja mnenje, da sistem donacij za
raziskovalce ne deluje pravilno in ga je treba znova preučiti. Dodatna skrb, ki jo je izrazilo več
članov odbora EMRP in strokovni odbor, je potreba po zadostnem številu
usposobljenih koordinatorjev projektov, ki začnejo izvajati projekte
čim prej po sprejetju sklepa o izboru. Strokovni odbor je ugotovil, da se
zdi, da obstaja splošno pomanjkanje strokovne usposobljenosti za vodenje
kompleksnih mednarodnih raziskovalnih projektov. Komisija
se zato strinja s strokovnim odborom, da je treba dodatno uskladiti postopke
upravljanja, in spodbuja EURAMET e.V., naj zagotovi usposabljanje za vodenje
evropskih raziskovalnih projektov, namenjeno koordinatorjem projektov in
potencialnim projektnim partnerjem. Finančno
povezovanje EMRP je na visoki stopnji in strokovni odbor je ugotovil, da bo
nadaljnje finančno povezovanje težko doseči zaradi načina
enkratnega financiranja nacionalnih inštitutov, ki ustreza nacionalnim
obveznostim sodelujočih držav. EMRP uporablja sistem „virtualne skupne
blagajne“, kombiniran z ustreznim rezervnim mehanizmom financiranja, ki
omogoča financiranje projektov na enak način kot sistem
„resnične skupne blagajne“. Upravljanje EMRP in visoka stopnja
finančne povezanosti zagotavljata, da razpoložljiva sredstva za posamezni
razpis vedno izpolnjujejo potrebe predlagateljev. Tako se je bil vrstni red s
prednostnih seznamov osrednjih in neodvisnih ocenjevanj v celoti in brez izjeme
upošteval pri vseh treh razpisih. 2.4 Napredek pri doseganju ciljev Za
analizo napredka pri doseganju ciljev EMRP se je strokovni odbor obrnil na
predhodne ocene učinkov[9],
ki so začrtali splošne cilje politik, posebne cilje in operativne cilje
EMRP. Glede
splošnih ciljev politike strokovni odbor ugotavlja, da je EMRP dosegel znaten
napredek na področju prostega pretoka znanja znotraj ERP. Vzpostavljeno je
bilo tesno sodelovanje med glavnimi raziskovalnimi akterji s področja, da
se podpreta razvoj znanja in rast za podporo konkurenčnosti Evrope na
svetovni ravni. Delna usmeritev na velike izzive, povezane z energijo, okoljem
in zdravjem, omogoča bolj meddisciplinarno sodelovanje v meroslovni
skupnosti za obravnavo potreb družbe. Strokovni odbor ugotavlja, da EMRP z izvajanjem
resničnega „evropskega meroslovnega raziskovalnega prostora“ (MERA)
prispeva k realizaciji Evropskega raziskovalnega prostora (ERP). V
zvezi s posebnimi cilji strokovni odbor poudarja strukturni učinek v
povezavi s finančnim povezovanjem, ki je potekal že v prvih letih EMRP.
Ugotovljen je tudi drugi koristen strukturni učinek, ki se odraža v
temeljitem letnem postopku določanja prednostnih nalog za skupne razpise
in se zdi, da vpliva na nacionalne prednostne naloge v nekaterih državah.
Strukturni učinek in zmanjšanje razdrobljenosti sta očitno večja
v tistih državah, ki imajo centraliziran meroslovni sistem. Za oceno teh
strukturnih učinkov na industrijo, družbo in uporabo novih tehnologij je
prezgodaj, vendar se zdi, da je strokovni odbor prepričan, da se je dosegla
stopnja kritične mase, ki brez EMRP ne bi bila možna. Operativni
cilji EMRP zajemajo vprašanja, povezana z velikimi izzivi, krepitvijo
zmogljivosti, odprtim dostopom do infrastrukture, izboljšanjem sodelovanja s
širšo znanstveno skupnostjo, posodobitvami, mobilnostjo mladih raziskovalcev,
boljšim usklajevanjem mednarodnih zadev, podpiranjem predpisov in standardov
ter podpiranjem industrije in gospodarske rasti. V skladu z odločbo o EMRP
bodo ti operativni cilji predvidoma doseženi na naslednji način: a) z
združevanjem odličnosti v meroslovnih raziskavah – z ustvarjanjem
konkurenčnih skupnih raziskovalnih projektov (v nadaljnjem besedilu
„projekti EMRP“) z združevanjem zmogljivosti zadostne kritične mase iz
mrež nacionalnih meroslovnih inštitutov in imenovanih inštitutov iz
sodelujočih držav za obravnavo velikih meroslovnih izzivov, s katerimi se
soočamo na evropski ravni; b) z
odprtostjo sistema za vrhunske znanstvene dosežke – s povečanjem udeležbe
širše evropske raziskovalne skupnosti s pomočjo donacij za raziskovalce; c) s
krepitvijo zmogljivosti – s krepitvijo usposobljenosti evropske meroslovne
raziskovalne skupnosti s pomočjo donacij za mobilnost raziskovalcev,
namenjenih tistim državam članicam EURAMET z omejenimi zmogljivostmi za meroslovne
raziskave. Strokovni odbor je
z velikim zadovoljstvom poudaril, da je evropska meroslovna skupnost združila odličnost
v meroslovnih raziskavah. Po mnenju strokovnega odbora bi bilo treba EURAMET
e.V. in odboru EMRP čestitati za spodbujanje znanstvenega usklajevanja.
Strokovni odbor spodbuja možne izboljšave v postopku izbire strateških raziskovalnih
tem za vsak razpis, ki bi lahko še bolj podpirale odpiranje EMRP vsem potrebam
zainteresiranih strani. Takšen pristop lahko bolj podpira uporabo rezultatov na
ravni industrije in regulativni ravni ter zahteva širitev obstoječih
meroslovnih raziskovalnih zmogljivosti v nacionalnih inštitutih in zunaj njih. Komisija
podpira priporočilo strokovnega odbora in spodbuja EURAMET e. V., naj
razišče možnost dodane vrednosti organiziranja delavnic za zainteresirane
strani za določanje prednosti strateških raziskovalnih tem, zlasti za
razpise velikega izziva, pri katerih bi bila zaželena bolj odprta kultura. Komisija
se strinja tudi s priporočilom strokovnega odbora, da bi nekatere
raziskovalne teme imele koristi zaradi povečanja teže meril učinka, povezanega
s hitro uporabo rezultatov v Evropi. V nasprotju z
velikim uspehom pri združevanju odličnosti v osrednji meroslovni skupnosti
pa je bila odprtost sistema za vrhunske znanstvene dosežke doslej omejena.
Strokovni odbor poroča, da velja splošno mnenje, da je EMRP še vedno precej
zaprt za širšo evropsko raziskovalno skupnost. Komisija torej v skladu s priporočili
strokovnega odbora spodbuja EURAMET e.V., naj preuči načine za boljšo
uporabo sheme donacij pri spodbujanju povezav z najboljšimi centri
odličnosti v Evropi. V nadaljnji
analizi strokovni odbor končno ugotavlja, da EMRP nima želenega
učinka v smislu krepitve zmogljivosti v državah, ki imajo omejene sposobnosti
ali nimajo sposobnosti v meroslovnih raziskavah. Medtem ko so nekatere države
izkoristile program za povečanje zmogljivosti na strateških interesnih področjih,
se zdi, da se pomanjkanje zmogljivosti v raziskovalno najbolj intenzivnih
državah povečuje. Prav tako je treba
opozoriti, da so mehanizmi v obstoječih EMRP, ki so povezani z odpiranjem
sistema vrhunskim znanstvenim dosežkom in krepitvijo zmogljivosti, temeljili
zlasti na sistemu donacij znotraj EMRP. Zdi se, da finančne zmogljivosti
sistema donacij same po sebi niso glavno ozko grlo. Strokovni odbor opozarja,
da je obstoječi EMRP na podlagi odločbe o EMRP oblikovan kot
raziskovalni program, ki si s posebnimi operativnimi postopki in
finančnimi instrumenti prizadeva za znanstveno odličnost, in da
delovanje EMRP ne more poleg tega enostavno podpirati zapletenega vprašanja
krepitve zmogljivosti. Strokovni odbor je v zvezi s tem navedel zanimiva in
pomembna priporočila za možno dolgoročno prihodnost EMRP. Komisija
se strinja s stališči strokovnega odbora o navedenem napredku pri
doseganju ciljev in v celoti podpira priporočilo o uporabi strokovnih
spodbujevalcev za spodbujanje boljšega vključevanja držav z omejenimi
meroslovnimi raziskovalnimi zmogljivostmi, da bi zapolnile vrzel v primerjavi z
razvitejšimi državami. 2.5 Evropska dodana vrednost EMRP Strokovni
odbor je trdno prepričan, da je EMRP odličen vzorec, ki kaže, kaj je
mogoče doseči z usklajevanjem osrednjega financiranja nacionalnih
raziskovalnih in razvojnih programov. Strokovni odbor je poudaril tri posebne
vidike EMRP pri zagotavljanju znatne evropske dodane vrednosti: ·
EMRP omogoča kritični masi obravnavo tudi
zapletenih, interdisciplinarnih tem, kot so veliki družbeni izzivi, ki jih
posamezna država s svojimi zmogljivostmi ne more zagotoviti. ·
EMRP združuje precejšnja sredstva in raziskovalne
napore 22 držav na področju meroslovja. Strokovni odbor ocenjuje, da se je
trenutno prek EMRP koordinira okrog 50 % skupnih sredstev, namenjenih za
financiranje meroslovja v Evropi, kar skupaj s prispevkom EU znaša 400
milijonov EUR v enem skupnem programu. ·
Strokovni odbor prepoznava „zmanjšanje
razdrobljenosti“ raziskovalnega dela ter ugotavlja, da se je z dovršenim
načrtovanjem in izvajanjem vsakega skupnega razpisa (skupno programiranje)
zmanjšalo nepotrebno podvajanje. Glede na to strokovni odbor spodbuja
EURAMET e. V., naj preuči, kako bi lahko evropska industrija hitro
uporabila rezultate projektov EMRP, ter predlaga, da se dolgoročno
več pozornosti nameni inovacijam in dejavnostim za prenos znanja. Drugo področje, ki ustvarja evropsko in
nacionalno dodano vrednost, je podpora, ki jo EMRP zagotavlja pravni ureditvi
na splošno, na primer okoljskim predpisom, kot je evropska okvirna direktiva o
vodah. Strokovni odbor opozarja, da sta razvoj in opredelitev meroslovnih
vidikov v teh predpisih primera, v katerih bi morala meroslovna raziskovalna
skupnost, ki sodeluje v okviru EMRP in EURAMET e.V., imeti vodilno vlogo pri razvoju
podpore novim merilnim metodam. Strokovni odbor meni, da to zahteva velik obseg
pripravljalnih dejavnosti ter zgodnje sodelovanje s pripravljavci politik in
regulativnimi organi na nacionalni in evropski ravni. EMRP bo lahko uporabil
svoj celotni potencial za podporo politikam Unije le, če bo ta raven
sodelovanja dosežena. Komisija
na podlagi priporočila strokovnega odbora spodbuja EURAMET e.V., naj
preuči možnosti za pripravljalne delavnice z regulativnimi ministrstvi in
agencijami ter ustreznimi generalnimi direktorati Komisije. Poleg morebitnih
pripravljalnih dejavnosti na področju regulativnih zadev je strokovni
odbor ugotovil, da so meroslovni vidiki, povezani z „novimi tehnologijami“,
področje, na katerem lahko meroslovna skupnost podpre razvoj
nastajajočih sektorjev, kadar obstaja potreba po razvoju novih ali
natančnejših merilnih metod. Zato se zdi, da so „nove tehnologije“
področje, na katerem je potrebnega več sodelovanja s širšo
raziskovalno skupnostjo neposredno v projektih EMRP, pa tudi potencialno v
okviru usklajevanja z dopolnilnimi projekti in udeleženci Sedmega okvirnega
programa (7OP). Komisija
pozdravlja priporočilo strokovnega odbora glede preučitve možne dodane vrednosti ustvarjanja
spodbud, ki bi omogočale medsebojno bogatenje med komplementarnimi
udeleženci in projekti EMRP in 7OP. 2.6 Prihodnji razvoj EMRP zunaj 7OP ter
pridobljene izkušnje za prihodnje skupne programe na splošno Strokovni odbor
meni, da poleg morebitnih zgoraj navedenih izboljšav za izvajanje EMRP
obstajajo tudi številne izkušnje za prihodnje skupne programe na splošno.
Nekatere od teh izkušenj so splošne, druge so specifične za evropsko
meroslovno skupnost – na primer široka uporaba nacionalnega „institucionalnega
ali enkratnega“ financiranja. Komisija brez poseganja v odločitve o
prihodnosti EMRP zunaj 7OP pozdravlja pobudo strokovnega odbora o svetovanju
glede enajstih možnih vprašanjih, ki jih je treba upoštevati za oblikovanje vseh prihodnjih pobud, da bi
EURAMET e.V. omogočila doseganje višjih stopenj evropskega povezovanja. Glede spoznanj za prihodnje skupne programe
strokovni odbor meni, da bi lahko bil EMRP v nekaterih primerih model za
dejavnosti skupnega načrtovanja programov ali drugih pobud, če bi za
izvajanje skupnega programa uporabil člen 185 Pogodbe o delovanju Evropske
unije. Odbor
je ugotovil, da vse zainteresirane države članice morda še nimajo
primernih izvedbenih programov za vključitev v skupni program ali programi
niso dovolj prilagodljivi za vključitev. Upoštevati je treba, da je v
večini držav EU na voljo omejen obseg konkurenčnih sredstev za koordiniranje
na evropski ravni. Po mnenju strokovnega odbora je zlasti težko
doseči finančno povezanost v okviru pobud iz člena 185, EMRP je
nazorni primer, kako lahko „virtualna skupna blagajna“, ki temelji na
nedenarnih prispevkih, doseže zelo visoko stopnjo finančnega povezovanja. Komisija
pozdravlja razmišljanja strokovnega odbora o prihodnjih skupnih programih in bo
še naprej usklajevala dejavnosti med različnimi izvajanji pobud iz
člena 185, da izkoristi pridobljene izkušnje za prihodnost in zagotovi
podporo potencialnim javno-javnim partnerstvom v okviru programa Obzorje 2020. 3. Sklep Operativno delovanje EMRP, ki se je
začelo leta 2009, je dozorelo kot skupni raziskovalni program 22
sodelujočih držav, ki ga izvaja EURAMET e.V. Šteje se, da je stopnja
povezovanja med sodelujočimi nacionalnimi programi visoka. Komisija bo
zato še naprej podpirala sedanji program, kot je predvideno v odločbi o
EMRP. EMRP po 3 letih dobro napreduje pri doseganju
večine začetnih operativnih ciljev, kar zadeva skoraj 85 % virov
EMRP, in sicer z združevanjem odličnosti v meroslovnih raziskavah. Vendar
so še vedno velike vrzeli med pričakovanji in stvarnostjo v zvezi s tremi
kvalitativnimi kazalniki učinka: krepitev zmogljivosti, sodelovanje z
širšo znanstveno skupnostjo in mobilnost. EURAMET e.V. in odbor EMRP kot najvišja organa
upravljanja EMRP sta pozvana, da sprejmeta vse potrebne ukrepe za izboljšanje
tega stanja v preostalem obdobju programa. Čeprav se meni, da spremembe
prvotne odločbe niso potrebne, mora EURAMET e.V. izvesti zgoraj navedena priporočila
strokovnega odbora in tudi vse dodatne ukrepe, ki so po mnenju članov
EURAMET koristni ali potrebni za izboljšanje krepitve zmogljivosti, sodelovanja
s širšo znanstveno skupnostjo in mobilnosti v okviru EMRP. Komisija bo v
naslednjih letih pripravljena na sodelovanje z EURAMET e.V. v predhodnih
razpravah o možnem nadaljevanju sedanjega EMRP v naslednjem programskem
obdobju, brez poseganja v končno odločitev o pobudi OBZORJE 2020 in
večletnem finančnem okviru EU, ob upoštevanju širšega
političnega okvira strategije EVROPA 2020. [1] ODLOČBA ŠT. 912/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN
SVETA z dne 16. septembra 2009 o udeležbi Skupnosti pri evropskem meroslovnem
raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja več držav članic
(UL L 257, 30.9.2009, str. 12). [2] Avstrija,
Belgija, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Italija,
Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška,
Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo ter Norveška, Švica in
Turčija [3] Neprofitno združenje po nemškem pravu [4] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. oktobra 2010
„Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij “, COM(2010) 546
final. [5] Sporočilo Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020
– Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010)
2020 final. [6] COM(2011) 572 final. Partnerstvo na področju
raziskav in inovacij [7] SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 8. decembra 2011, 18349/11
RECH [8] http://ec.europa.eu/research/evaluations/index_en.cfm [9] SEC (2008) 2949 Poročilo o oceni učinka