OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast [COM(2010) 2020] temelji na treh prepletenih prednostnih ciljih, ki se vzajemno krepijo: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah, spodbujanje nizkoogljičnega in konkurenčnega gospodarstva, v katerem se viri izkoriščajo gospodarno, ter utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki omogoča socialno in teritorialno kohezijo.

Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki jih je treba uporabiti za dosego teh ciljev z izboljšanjem poslovnega okolja in pogojev za razvoj podjetniških inovacij ter spodbujanjem širše uporabe zelenega javnega naročanja, ki podpira prehod v nizkoogljično gospodarstvo, v katerem se viri izkoriščajo gospodarno. V strategiji Evropa 2020 je tudi poudarjeno, da je treba s politiko na področju javnih naročil zagotoviti najučinkovitejšo rabo javnih sredstev, trgi javnih naročil pa morajo ostati odprti po vsej Uniji.

Za obvladovanje teh izzivov je treba veljavno zakonodajo o javnih naročilih revidirati in posodobiti, da bi bila bolj primerna za obravnavanje razvijajočega se političnega, socialnega in gospodarskega okvira.

Komisija je v svojem sporočilu z dne 13. aprila 2011 „Akt za enotni trg: Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“ med dvanajst ključnih prednostnih ukrepov, ki jih morajo institucije EU sprejeti pred koncem leta 2012, vključila revidiran in posodobljen zakonodajni okvir o javnih naročilih, da bi bilo oddajanje naročil bolj prožno in bi bila omogočena boljša uporaba javnih naročil v podporo drugim politikam.

Ta predlog ima dva dopolnjujoča se cilja:

· Povečati učinkovitost javne porabe za zagotovitev čim boljših rezultatov javnega naročanja v smislu najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno. To pomeni zlasti poenostavitev in zagotovitev večje prožnosti veljavnih predpisov o javnih naročilih. Racionalizirani in učinkovitejši postopki bodo koristili vsem gospodarskim subjektom ter spodbudili sodelovanje MSP in čezmejnih ponudnikov v njih.

· Omogočiti ponudnikom, da bolje izkoristijo javna naročila v podporo skupnim družbenim ciljem, kot so varstvo okolja, bolj gospodarno izkoriščanje virov in večja energetska učinkovitost, boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje inovativnosti, zaposlovanja in socialnega vključevanja ter zagotavljanje najboljših možnih pogojev za visoko kakovost socialnih storitev.

· Splošno ozadje

Javna naročila imajo pomembno vlogo v splošni gospodarski uspešnosti Evropske unije. Javni organi v Evropi porabijo približno 18 % BDP za naročilo blaga, gradenj in storitev. Glede na obseg nabav se javno naročanje lahko uporabi kot močan vzvod pri oblikovanju enotnega trga za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Veljavna generacija direktiv o javnih naročilih, in sicer direktivi 2004/17/ES[1] in 2004/18/ES[2], pomeni zadnji korak v dolgem razvojnem obdobju, ki se je začelo leta 1971 s sprejetjem Direktive 71/305/EGS. Poglavitni cilj navedenih direktiv je z zagotavljanjem preglednih in nediskriminatornih postopkov zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti z enotnega trga polno izkoristijo osnovne svoboščine na področju javnih naročil.

Obsežna ekonomska ocena je pokazala, da sta direktivi o javnih naročilih v precejšnjem obsegu izpolnili svoje cilje. Zagotovili sta večjo preglednost in večjo konkurenco, z nižjimi cenami pa tudi merljive prihranke.

Kljub temu so zainteresirane strani izrazile zahtevo po reviziji direktiv o javnih naročilih zaradi poenostavitve predpisov, povečanja njune učinkovitosti in uspešnosti ter izboljšanja njune ustreznosti za obravnavanje razvijajočega se političnega, socialnega in gospodarskega okvira. Racionalizirani in učinkovitejši postopki bodo povečali prožnost za javne organe naročnike, koristili vsem gospodarskim subjektom ter spodbudili sodelovanje MSP in čezmejnih ponudnikov v njih. Izboljšani predpisi o javnih naročilih bodo javnim organom naročnikom še omogočili, da bolje izkoristijo javna naročila v podporo skupnim družbenim ciljem, kot so varstvo okolja, bolj gospodarno izkoriščanje virov in večja energetska učinkovitost, boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje inovativnosti in socialnega vključevanja ter zagotavljanje najboljših mogočih pogojev za izvajanje visokokakovostnih socialnih storitev. Te usmeritve so potrdili rezultati posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, ki ga je spomladi 2011 izvedla Komisija in med katerim je velika večina zainteresiranih strani podprla predlog za revizijo direktiv o javnih naročilih zaradi njune boljše prilagoditve novim izzivom, s katerimi se spopadajo javni naročniki in gospodarski subjekti.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Predlog bo skupaj s predlagano novo direktivo o gospodarskih javnih službah nadomestil direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES, ki sta v Evropski uniji ključna elementa zakonodajnega okvira o javnih naročilih.

Direktivo bodo dopolnjevali dodatnimi elementi navedenega zakonodajnega okvira:

· Direktiva 2009/81/ES[3] vsebuje posebne predpise o javnih naročilih za obrambo in občutljivo varnostno opremo;

· Direktiva 89/665/EGS[4] vzpostavlja skupne standarde za nacionalne revizijske postopke, da se zagotovi, da so v vseh državah članicah EU na voljo hitra in učinkovita pravna sredstva, če ponudniki menijo, da so bila naročila oddana nepošteno.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

S to pobudo se izvajajo strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010) 2020) ter vodilne pobude iz navedene strategije o evropski digitalni agendi (COM(2010) 245), o Uniji inovacij (COM(2010) 546), celostni industrijski politiki za dobo globalizacije (COM(2010) 614), Energiji 2020 (COM(2010) 639) in Evropi, gospodarni z viri (COM(2011) 21). Z njo se izvaja tudi Akt za enotni trg (COM(2011) 206), zlasti njegov dvanajsti ključni ukrep „Revidiran in posodobljen zakonodajni okvir o javnih naročilih“. Pobuda je del strateške pobude delovnega programa Komisije za leto 2011.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Komisija je 27. januarja 2011 objavila Zeleno knjigo o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil – Za učinkovitejši evropski trg javnih naročil[5] in s tem začela obsežno javno posvetovanje o mogočih spremembah zakonodaje za poenostavitev in večjo prožnost pri oddajanju javnih naročil ter zagotovitev boljše uporabe javnih naročil v podporo drugim politikam. Cilj zelene knjige je bil opredeliti številna ključna področja za reformo in pozvati zainteresirane strani k predložitvi mnenj o konkretnih možnostih za zakonodajne spremembe. Med obravnavanimi vprašanji so bile potrebe po preprostejših in prožnejših postopkih, strateška uporaba javnih naročil za spodbujanje drugih ciljev politik, boljši dostop MSP do javnih naročil ter boj proti favoriziranju in korupciji ter preprečevanje navzkrižja interesov.

Javno posvetovanje se je končalo 18. aprila 2011 in je imelo velik odziv. Prispelo je skupno 623 odgovorov, ki so jih poslale različne zainteresirane strani, med drugim organi držav članic na državni ravni, lokalni in regionalni javni naročniki ter njihova združenja, podjetja, industrijska združenja, akademiki, organizacije civilne družbe (vključno s sindikati) in posamezni državljani. Večina odgovorov je prispela iz Združenega kraljestva, Nemčije, Francije, nekaj manj pa iz Belgije, Italije, Nizozemske, Avstrije, Švedske, Španije in Danske.

Rezultati posvetovanja so bili povzeti v zbirnem dokumentu[6] ter predstavljeni in obravnavani na javni konferenci 30. junija 2011[7].

Povzetek in upoštevanje odgovorov

Velika večina zainteresiranih strani je pozdravila pobudo Komisije za revizijo sedanje politike na področju javnih naročil. Med različnimi temami, obravnavanimi v zeleni knjigi, so zainteresirane strani močno poudarile zlasti potrebo po poenostavitvi postopkov in zagotovitvi njihove večje prožnosti. Na primer, večina vseh zainteresiranih strani je podprla zamisel, naj se omogoči širša uporaba konkurenčnega postopka s pogajanji. Močno so bili podprti tudi ukrepi za ublažitev upravne obremenitve, povezane z izbiro ponudnika.

Glede strateške uporabe javnih naročil za doseganje družbenih ciljev iz strategije Evropa 2020 so bila mnenja zainteresiranih strani deljena. Številne zainteresirane strani, zlasti podjetja, so bile na splošno nenaklonjene zamisli o uporabi javnih naročil v podporo drugih ciljev politike. Druge zainteresirane strani, zlasti organizacije civilne družbe, pa so tako strateško uporabo odločno podprle in se zavzele za daljnosežne spremembe temeljnih načel politike Evropske unije na področju javnih naročil.

· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je poleg posvetovanja o zeleni knjigi v letu 2010 oziroma 2011 izvedla tudi obsežno oceno učinka in učinkovitosti zakonodaje EU o javnih naročilih, ki temelji na vrsti dokazov in novi neodvisni raziskavi. S študijami so se ocenili zlasti stroški in učinkovitost postopkov javnega naročanja, vprašanja v zvezi s čezmejnimi javnimi naročili, dostop MSP do trgov javnih naročil in strateška uporaba javnih naročil v Evropi.

Ugotovitve ocene so jasno pokazale, da sta direktivi o javnih naročilih 2004/17/ES in 2004/18/ES pripomogli k vzpostavitvi kulture preglednosti in javnega naročanja, usmerjenega v rezultate, omogočili prihranke in izboljšano kakovost rezultatov javnega naročanja, ki več kot presegajo stroške javnih naročnikov in ponudnikov pri vodenju navedenih postopkov. Z oceno se je še ugotovilo, da so bili zaradi razlik v izvajanju in uporabi direktiv rezultati v različnih državah članicah različni. Čas, potreben za dokončanje postopkov, in stroški javnih naročnikov se med državami članicami zelo razlikujejo.

· Ocena učinka

Ocena učinka in njen povzetek vsebujeta pregled različnih možnosti za vsako od petih skupin ključnih vprašanj (upravna organizacija, področje uporabe, postopki, strateško javno naročanje in dostop do trgov javnih naročil). Na podlagi analize prednosti in slabosti različnih možnosti je bil opredeljen sveženj prednostnih možnosti, ki naj bi zagotovile čim večje sinergije med različnimi rešitvami, ki bodo omogočile, da bodo prihranki zaradi ene vrste ukrepa nevtralizirali povezane stroške, povzročene z drugim (npr. morebitne večje postopkovne zahteve zaradi strateškega naročanja bi se lahko delno nevtralizirale s prihranki, povezanimi z izboljšanim načrtovanjem postopkov javnega naročanja.). Te prednostne možnosti so podlaga tega predloga.

Osnutek poročila o oceni učinka je pregledal Odbor za oceno učinka, ki je zahteval spremembe zlasti v zvezi z opredelitvijo posebnih elementov zakonodajnega okvira, ki jih je treba obravnavati, opisom obravnavanih možnosti, bolj poglobljeno analizo stroškov in koristi izbranih krovnih ukrepov ter sistematično združitvijo mnenj zainteresiranih strani pri opredelitvi težave in kot dopolnitev analize učinkov. Ta priporočila za izboljšanje so bila vključena v končno poročilo. Mnenja odbora za oceno učinka o poročilu se objavijo skupaj s tem predlogom ter končnim poročilom o oceni učinka in njegovim povzetkom.

3. Pravni elementi predloga

· Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 53(1) ter členih 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

· Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost Unije.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov:

Uskladitev postopkov javnega naročanja nad določenimi pragi se je izkazala za pomembno orodje pri oblikovanju notranjega trga na področju javnega naročanja z zagotovitvijo učinkovitega in enakega dostopa do javnih naročil gospodarskim subjektom na enotnem trgu. Izkušnja z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES ter zgodnjimi generacijami direktiv o javnih naročilih je pokazala, da postopki javnega naročanja v Evropi zagotavljajo preglednost in objektivnost v javnem naročanju, katerih rezultat so precejšnji prihranki in izboljšani rezultati javnega naročanja, ki koristijo organom držav članic in navsezadnje evropskim davkoplačevalcem.

Tega cilja ne bi bilo mogoče zadovoljivo doseči z ukrepi držav članic, katerih neizogibni rezultat bi bile razhajajoče se zahteve in morebitne nasprotujoče si postopkovne ureditve, ki bi povečale regulativno zapletenost in povzročile neutemeljene ovire za čezmejne dejavnosti.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je nujno za doseganje cilja v zvezi z zagotavljanjem pravilnega delovanja notranjega trga s sklopom postopkov javnega naročanja, usklajenih na evropski ravni. Poleg tega temelji na pristopu „zbirke orodij“, ki omogoča državi članici kar največjo prožnost pri prilagoditvi postopkov in orodij njenim posebnim okoliščinam.

V primerjavi z veljavnima direktivama o javnih naročilih bo precej zmanjšal upravno obremenitev, povezano z vodenjem postopka, javnih organov naročnikov in gospodarskih subjektov, če pa so predvidene nove zahteve (na primer v okviru strateškega javnega naročanja), bodo te izravnane z odpravo omejitev na drugih področjih.

· Izbira instrumentov

Glede na to, da predlog temelji na členu 53(1) ter členih 62 in 114 PDEU, Pogodba ne bi dovoljevala uporabe uredbe za določbe, ki bi se uporabljale za javno naročanje blaga in storitev. Zato je predlagani instrument direktiva.

Med oceno učinka je bilo veliko nezakonodajnih možnosti zavrnjenih zaradi razlogov, ki so podrobno navedeni v oceni učinka.

4. Proračunske posledice

Predlog ne vpliva na proračun.

5. Dodatne informacije

· Razveljavitev veljavne zakonodaje

S sprejetjem predloga bo razveljavljena veljavna zakonodaja (Direktiva 2004/18/EGS).

· Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu ekonomskih učinkov pragov.

· Ukrepi za prenos in obrazložitveni dokumenti

Predlog se nanaša na področje, na katerem je zakonodaja Unije namenjena usklajevanju, hkrati pa pomembno vpliva na širok razpon nacionalnih pravosodnih sektorjev. Ne glede na ta usklajevalni namen pomenijo mnoge določbe popolno harmonizacijo, predlog pa vključuje številne pravne obveznosti. Države članice dopolnjujejo pravila Unije z nacionalnimi dodatnimi določbami, tako da celotni sistem začne delovati.

V tem okviru je Komisija opredelila številne dejavnike, pri katerih so potrebne razlage držav članic zaradi pravilnega razumevanja ukrepov za prenos in delovanja celotnega sistema pravil oddaje javnih naročil na nacionalni ravni:

– ukrepi za prenos in izvajanje se sprejemajo na različnih institucionalnih ravneh (nacionalni/zvezni, regionalni, lokalni);

– poleg tega, da obstajajo različne regulativne ravni, se v mnogih državah članicah pravila določajo tudi v skladu z zadevnim sektorjem ali vrsto zadevnega javnega naročila;

– splošni ali posebni upravni ukrepi dopolnjujejo glavni pravni okvir in se v nekaterih primerih z njim prekrivajo.

Samo države članice lahko razložijo, kako se z različnimi ukrepi prenašajo direktive Unije v sektorju javnega naročanja in kakšen je medsebojni vpliv posameznih ukrepov.

Zato je treba skupaj z ukrepi za prenos posredovati dokumente, ki razlagajo odnos med različnimi deli te direktive in ustreznimi deli nacionalnih ukrepov za prenos, kar predvsem velja za preglednice skladnosti, ki so operativno orodje za analizo nacionalnih ukrepov.

· Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

· Podrobna obrazložitev predloga

1) Poenostavitev in večja prožnost postopkov javnega naročanja

Predlagana direktiva predvideva poenostavitev in večjo prožnost postopkovne ureditve iz veljavnih direktiv o javnih naročilih. Za ta namen vključuje naslednje ukrepe:

Pojasnitev področja uporabe: Temeljni koncept „javno naročanje“, ki se pojavi tudi v naslovu predlagane direktive, je bil na novo uveden, da bi se bolje opredelila področje uporabe in namen zakonodaje o javnih naročilih ter olajšala uporaba pragov. Opredelitve nekaterih ključnih pojmov, ki določajo področje uporabe Direktive (kot so oseba javnega prava, javna naročila gradenj in storitev, mešana naročila), so bile spremenjene ob upoštevanju sodne prakse Sodišča. Predlog skuša tudi ohraniti kontinuiteto v uporabi pojmov in konceptov, ki so se več let razvijali s sodno prakso Sodišča in jih uporabniki dobro poznajo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da manjša odstopanja od besedila in predstavitve iz predhodnih direktiv ne pomenijo nujno spremembe vsebine, temveč so bila uvedena zaradi poenostavitve besedil.

Tradicionalno ločevanje med tako imenovanimi prednostnimi in neprednostnimi storitvami (storitvami „A“ in „B“) bo odpravljeno. Rezultati ocene so pokazali, da omejitev polne uporabe zakonodaje o javnih naročilih na omejeno skupino storitev ni več upravičena. Izkazalo se je še, da pravna ureditev javnih naročil ni prilagojena socialnim storitvam, ki potrebujejo poseben sklop predpisov (glej v nadaljevanju).

Pristop, ki temelji na zbirki orodij: Sistemi držav članic bodo zagotovili dve temeljni obliki postopka, odprti in omejeni postopek. Poleg tega so lahko v njih pod določenimi pogoji predvideni konkurenčni postopek s pogajanji, konkurenčni dialog in/ali partnerstvo za inovacije, nova oblika postopka za inovativna javna naročila (glej v nadaljevanju).

Javni organi naročniki bodo imeli na voljo tudi sklop šestih posebnih tehnik in orodij za javno naročanje, namenjenih za združena in elektronska javna naročila: okvirne sporazume, dinamične nabavne sisteme, elektronske dražbe, elektronske kataloge, centralne nabavne organe in skupno javno naročanje. Navedena orodja so bila v primerjavi z veljavno direktivo izboljšana in pojasnjena, da bi pospešili elektronsko javno naročanje.

Preprostejša ureditev za javne organe naročnike na poddržavni ravni: Predlog v skladu s Sporazumom o vladnih naročilih STO zagotavlja preprostejšo ureditev javnega naročanja, ki jo uporabljajo vsi javni organi naročniki na poddržavni ravni, kot so lokalni in regionalni organi. Ti naročniki lahko uporabljajo predhodno informativno obvestilo kot sredstvo za povabilo k oddaji ponudb. Če uporabijo to možnost, jim pred začetkom postopka oddaje javnega naročila ni treba objaviti posebnega obvestila o naročilu. Poleg tega lahko nekatere roke določijo prožneje v dogovoru z udeleženci.

Spodbujanje e-javnih naročil: Javni naročniki lahko z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev in elektronsko obdelavo transakcij ustvarijo precejšnje prihranke, izboljšajo rezultate javnih naročil in hkrati zmanjšajo nesmotrno porabo sredstev in število napak. Cilj predloga je pomagati državam članicam pri prehodu na elektronska javna naročila, kar bo ponudnikom omogočilo sodelovanje v spletnih postopkih za oddajo javnih naročil na notranjem trgu. Predlagana direktiva zato določa obvezno elektronsko pošiljanje obvestil in obvezno razpoložljivost razpisne dokumentacije v elektronski obliki ter določa dveletno prehodno obdobje za prehod na izključno elektronsko komuniciranje, zlasti na elektronsko predložitev, v vseh postopkih javnega naročanja. Racionalizira in izboljšuje dinamične nabavne sisteme in elektronske kataloge, orodja za popolnoma elektronsko oddajanje javnih naročil, ki so prilagojena zlasti javnemu naročanju centralnih nabavnih organov z visoko stopnjo združevanja. Instrument e‑javnega naročanja bi javnim organom naročnikom tudi omogočil preprečevati, odkriti in popravljati napake, katerih vzrok je večinoma napačno razumevanje ali tolmačenje pravil o javnem naročanju.

Posodobitev postopkov: Predlog predvideva prožnejši in uporabniku prijazen pristop za nekatere pomembne značilnosti postopkov javnega naročanja. Roki za sodelovanje in predložitev ponudb so bili skrajšani, kar omogoča hitrejše in racionalizirano javno naročanje. Ločevanje med izborom ponudnikov in oddajo naročila, ki je pogosto vzrok napak in nesporazumov, je zdaj prožnejše in omogoča javnim organom naročnikom, da določijo najuporabnejše zaporedje s preučitvijo meril za oddajo naročil pred merili za izbor ter kot merilo za dodelitev upoštevajo organizacijo in kakovost osebja, dodeljenega za izvedbo naročila.

Razlogi za izključitev kandidatov in ponudnikov so bili spremenjeni in pojasnjeni. Javni organi naročniki bodo lahko izključili gospodarske subjekte, ki so pri izvajanju predhodnih naročil pokazali precejšnje ali stalne pomanjkljivosti. Predlog predvideva tudi možnost „samoočiščevanja“: javni organi naročniki lahko sprejmejo kandidate ali ponudnike kljub razlogu za izključitev, če so ti sprejeli ustrezne ukrepe za odpravo posledic nezakonitega ravnanja in učinkovito preprečevanje nadaljnjega neprimernega ravnanja.

Sprememba naročil med njihovim izvajanjem postaja za uporabnike čedalje pomembnejše in bolj problematično vprašanje. Posebna določba o spremembi naročil povzema osnovne rešitve, ki jih je razvila sodna praksa, in zagotavlja pragmatično rešitev za obravnavanje nepredvidenih okoliščin, ki zahtevajo prilagoditev javnega naročila med njegovim izvajanjem.

2) Strateška uporaba javnih naročil v odziv na nove izzive

Predlagana direktiva temelji na omogočitvenem načelu, ki javnim organom naročnikom zagotavlja instrumente, potrebne za spodbujanje doseganja strateških ciljev Evrope 2020 z uporabo njihove kupne moči za javna naročila blaga in storitev, ki spodbujajo inovacije, varujejo okolje in se spopadajo s podnebnimi spremembami ter izboljšujejo zaposlitvene možnosti, javno zdravje in socialne razmere.

Stroški v življenjskem ciklu: Predlog javnim naročnikom zagotavlja možnost, da utemeljijo svoje odločitve o oddaji naročila s stroški življenjskega cikla izdelkov, storitev ali gradenj, ki so predmet naročila. Življenjski cikel vključuje vse faze obstoja izdelka ali gradenj ali izvajanja storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja. Stroški, ki jih je treba upoštevati, vključujejo neposredne denarne izdatke in zunanje okoljske stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in preverijo. Kjer je bila razvita skupna metodologija Evropske unije za izračun stroškov v življenjskem ciklu, jo morajo javni organi naročniki uporabljati.

Proizvodni postopek: Javni organi naročniki se lahko v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo naročil sklicujejo na vse dejavnike, ki so neposredno povezani s proizvodnim postopkom, samo če se nanašajo na vidike proizvodnega procesa, ki so tesno povezani s proizvodnjo blaga ali zagotavljanjem storitve iz javnega naročila. S tem so izključene zahteve, ki niso povezane s postopkom zagotavljanja izdelkov, gradenj oziroma storitev iz javnega naročila, kot so zahteve glede splošne družbene odgovornosti podjetij, ki zajemajo izvajalčevo celotno dejavnost.

Oznake: Javni organi naročniki lahko zahtevajo, da imajo gradnje, blago ali storitve posebne oznake, ki potrjujejo okoljske, socialne ali druge značilnosti, če sprejmejo tudi enakovredne oznake. To velja na primer za evropske ali (več)nacionalne ekološke oznake ali oznake, ki potrjujejo, da se za izdelek ne izkorišča delo otrok. Zadevni sistemi potrjevanja se morajo nanašati na značilnosti, povezane s predmetom naročila, temeljiti pa morajo na znanstvenih informacijah, pridobljenih po odprtem in preglednem postopku ter dostopnih vsem zainteresiranim stranem.

Sankcije za kršitve obvezne socialne, delovne in okoljske zakonodaje: Na podlagi predlagane direktive lahko javni organ naročnik izključi gospodarske subjekte iz postopka, če ugotovi kršitve obveznosti, določenih z zakonodajo Unije, na področju socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava. Poleg tega bodo morali javni organi naročniki ponudbe zavrniti, če bodo ugotovili, da so zaradi kršitev zakonodaje Unije na področju socialnega, delovnega ali okoljskega prava izjemno nizke.

Socialne storitve: Ocena učinka in učinkovitosti zakonodaje EU o javnih naročilih je pokazala, da imajo socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve posebne značilnosti in so zato neustrezne za uporabo rednih postopkov za oddajo javnih naročil storitev. Te storitve se običajno izvajajo v posebnem okviru, ki se po državah članicah zelo razlikuje zaradi različnih upravnih, organizacijskih in kulturnih okoliščin. Storitve imajo po svoji naravi le zelo omejeno čezmejno razsežnost. Države članice bi zato morale imeti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev. V predlogu je to upoštevano z določitvijo posebne ureditve za javna naročila teh storitev v vrednosti, ki presega prag 500 000 EUR, ter uvedbo upoštevanja samo temeljnih načel preglednosti in enake obravnave. Kvantitativna analiza vrednosti naročil zadevnih storitev, oddanih gospodarskim subjektom iz tujine, je pokazala, da za naročila pod to vrednostjo običajno ni čezmejnega zanimanja.

Inovacije: Raziskave in inovacije imajo ključno vlogo v strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Javnim naročnikom bi bilo treba omogočiti, da kupujejo oziroma naročajo inovativne izdelke in storitve, ki spodbujajo prihodnjo rast ter povečujejo učinkovitost in kakovost javnih storitev. Predlog zato predvideva partnerstvo za inovacije, nov poseben postopek za razvoj in poznejše naročilo novih, inovativnih izdelkov, gradenj in storitev, če se ti lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Predlog tudi izboljšuje in poenostavlja postopek konkurenčnega dialoga ter olajšuje skupni postopek čezmejnega javnega naročanja, ki je pomemben instrument inovativnega naročanja.

3) Boljši dostop do trga za MSP in novoustanovljena podjetja

Mala in srednja podjetja (MSP) imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, rast in inovacije. Preprost dostop do trgov javnih naročil jim lahko pomaga sprostiti ta potencial, javnim organom naročnikom pa omogoča razširitev baze dobaviteljev, kar pozitivno vpliva na večjo konkurenco pri javnih naročilih. Da bi bila javna naročila čim bolj dostopna za MSP, je Komisija leta 2008 objavila „Evropski kodeks najboljših praks, ki lajšajo dostop malih in srednjih podjetij do oddaje javnih naročil“[8]. Predlog temelji na tem dokumentu in določa konkretne ukrepe za odpravo ovir za dostop MSP do trga.

Poenostavitev zahtev v zvezi z informacijami: Splošna poenostavitev obveznosti v zvezi z informacijami v postopkih javnega naročanja bo zelo koristila MSP. Predlog predvideva obvezno sprejetje samostojnih izjav kot dokaz prima facie o izpolnjevanju meril za izbor. Dejansko predložitev listinskih dokazov bo olajšal standardiziran dokument, evropski potni list za javna naročila, s katerim se dokaže, da ni razlogov za izključitev.

Obvezna razdelitev na sklope: Javni organi naročniki bodo pozvani, naj javna naročila razdelijo v (homogene ali heterogene) sklope, da bodo dostopnejša za MSP. Če se odločijo za takšno razdelitev, bodo morali podati obrazložitev zanjo.

Omejitve zahtev za sodelovanje: Za preprečitev neutemeljenih ovir za udeležbo MSP vsebuje predlagana direktiva izčrpen seznam mogočih pogojev za sodelovanje v postopkih javnega naročanja in izrecno določa, da so vsi taki pogoji omejeni „na pogoje, ki so ustrezni za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik [...] zmogljivosti in [...] zmožnosti za izvedbo naročila, ki bo oddano“. Zahteve glede prihodka, ki so pogosto velika ovira za dostop MSP, so izrecno omejene na trikratno ocenjeno vrednost naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Vsi pogoji za sodelovanje skupin gospodarskih subjektov, ki je za MSP izredno pomemben instrument, morajo biti utemeljeni z objektivnimi razlogi in sorazmerni.

Neposredno plačilo podizvajalcev: Države članice lahko določijo, da lahko podizvajalci zaprosijo, da jim javni organ naročnik neposredno plača blago, gradnje in storitve, zagotovljene glavnemu izvajalcu v okviru izvedbe naročila. To omogoča podizvajalcem, ki so pogosto MSP, učinkovit način za zavarovanje svojega interesa, da prejmejo plačilo.

4) Pošteni postopki

Zaradi vključenega finančnega tveganja ter tesne povezanosti javnega in zasebnega sektorja je javno naročanje področje tveganja za nepoštene poslovne prakse, kot so navzkrižje interesov, favoriziranje in korupcija. Predlog izboljšuje veljavne zaščitne ukrepe proti navedenim tveganjem in zagotavlja dodatno zaščito.

Navzkrižje interesov: Predlog vsebuje posebno določbo o navzkrižju interesov, ki vključuje dejansko, mogoče ali domnevno navzkrižje interesov, ki vpliva na člane osebja javnega organa naročnika ali izvajalca službe za javna naročila, vključene v postopek, ter člane poslovodstva javnega organa naročnika, ki lahko vplivajo na izid postopka javnega naročanja, tudi če niso formalno vključeni v postopek.

Nezakonito ravnanje: Predlog vsebuje posebno določbo o prepovedi nezakonitega ravnanja kandidatov in ponudnikov, kot so poskusi nedovoljenega vplivanja na postopek odločanja ali dogovarjanje z drugimi udeleženci zaradi manipuliranja z izidom postopka, kar je razlog za njihovo obvezno izključitev iz postopka. Take nezakonite dejavnosti kršijo temeljna načela Evropske unije in lahko povzročijo resno izkrivljanje konkurence.

Nepoštene prednosti: Javni organi naročniki lahko s preverjanjem trga kot uporabnim instrumentom pridobijo informacije o strukturi, zmožnostih in zmogljivostih trga ter obvestijo udeležence na trgu o projektih in zahtevah javnih naročil javnih naročnikov. Vendar predhodni stiki z udeleženci na trgu ne smejo povzročiti nepoštenih prednosti in izkrivljanja konkurence. Predlog zato vsebuje posebno določbo o zaščitnih ukrepih proti neupravičenemu prednostnemu obravnavanju udeležencev, ki so svetovali javnemu organu naročniku ali bili vključeni v pripravo postopka.

5) Upravljanje

Nacionalni nadzorni organi: Ocena je pokazala, da vse države ne spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o javnih naročilih. To pa ogroža učinkovito in enotno uporabo zakonodaje Evropske unije. Predlog zato določa, da države članice imenujejo enotni nacionalni organ, odgovoren za spremljanje, izvajanje in nadzor nad javnimi naročili. Samo enotni organ z vseobsegajočimi nalogami bo zagotovil pregled nad glavnimi težavami pri izvajanju in bo lahko predlagal ustrezne popravne ukrepe za bolj strukturne težave. Lahko bo zagotovil takojšnje povratne informacije o delovanju politike in morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter tako pripomogel k hitremu iskanju rešitev in izboljšanju postopkov javnega naročanja.

Centri znanja: Javni organi naročniki pogosto nimajo notranjega strokovnega znanja in izkušenj za vodenje zapletenih projektov javnih naročil. Ustrezna in neodvisna strokovna podpora upravnih struktur bi lahko precej izboljšala izide javnega naročanja z razširitvijo baze znanja in strokovnostjo javnih naročnikov ter zagotavljanjem pomoči podjetjem, zlasti MSP. Predlog zato države članice zavezuje, naj zagotovijo podporne strukture za pravno in ekonomsko svetovanje, usmerjanje, usposabljanje in pomoč pri pripravi in vodenju postopkov javnega naročanja. Podporne strukture in mehanizmi na nacionalni ravni že obstajajo, čeprav so zelo različno organizirani in vključujejo različna interesna področja javnih organov naročnikov. Države članice bodo zato lahko uporabljale te mehanizme ter na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj spodbujale njihove storitve kot ustrezno in sodobno orodje za zagotavljanje ustrezne podpore javnim organom naročnikom in gospodarskim subjektom.

Da bi okrepili boj proti korupciji in favoriziranju, bodo morali javni organi naročniki besedilo sklenjenih pogodb predložiti nadzornemu organu, ki jih bo lahko skrbno pregledal, da bi ugotovil, ali vsebujejo sumljive vzorce, prav tako bodo morali zainteresiranim osebam omogočiti dostop do teh dokumentov, če s tem niso ogroženi legitimni javni ali zasebni interesi. Preprečiti pa je treba nesorazmerno upravno breme, zato mora biti obveznost predložitve celotnega besedila sklenjenih pogodb omejena na pogodbe z razmeroma visoko vrednostjo. Predlagane mejne vrednosti bi omogočile pravno ravnotežje med večjim upravnim bremenom in zagotavljanjem boljše preglednosti: z mejno vrednostjo 1 000 000 EUR za blago in storitve ter mejno vrednostjo 10 000 000 EUR za gradnje bi ta obveznost veljala za 10–20 % vseh javnih naročil, objavljenih v Uradnem listu.

Ne predvideva se, da bi zahteve v zvezi z nadzornimi organi in centri znanj na splošno pomenile dodatno finančno breme za države članice. Če se predvidevajo stroški za reorganizacijo ali uskladitev dejavnosti sedanjih mehanizmov in struktur, bodo ti nevtralizirani z znižanjem stroškov za reševanje sporov (za javne organe naročnike in podjetja), stroškov zamud pri dodeljevanju naročil zaradi nepravilne uporabe predpisov o javnih naročilih ali slabe priprave postopkov javnega naročanja ter stroškov, povezanih z dejstvom, da je svetovanje javnim organom naročnikom zdaj razdrobljeno in neučinkovito.

Upravno sodelovanje: Predlog predvideva tudi učinkovito sodelovanje, ki bo nacionalnim nadzornim organom omogočilo izmenjavo informacij in najboljših praks ter sodelovanje v okviru informacijskega sistema za notranji trg (IMI).

2011/0438 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o javnih naročilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom[9],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[10],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[11],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Oddaja javnih naročil, ki jo izvedejo organi držav članic ali se izvede v njihovem imenu, mora biti v skladu z načeli Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti z načeli prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter načeli, ki izhajajo iz njih, kot so načela enake obravnave, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Vendar bi bilo treba za javna naročila nad neko vrednostjo pripraviti določbe o uskladitvi nacionalnih postopkov javnega naročanja, da se zagotovita praktičen učinek teh načel in odprtost javnih naročil konkurenci.

(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020[12], saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev[13] in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[14], da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.

(3) Zaradi čedalje različnejših oblik javnih ukrepov je treba jasneje opredeliti pojem javnega naročila. Cilj pravil Unije o javnih naročilih ni zajeti vse oblike dodelitve javnih sredstev, temveč samo tiste, katerih cilj je pridobitev odplačnih gradenj, blaga ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba široko razumeti v smislu pridobitve koristi zadevnih gradenj, blaga ali storitev, pri čemer se ne zahteva nujno prenos lastništva na javne organe naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih po navadi ne veljajo za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ne porabijo za predvidene namene.

(4) Izkazalo se je tudi, da je treba pojasniti, kaj je treba razumeti pod pojmom enotnega naročila, z upoštevanjem posledice, da je treba skupno vrednost vseh sklenjenih pogodb za to javno naročilo upoštevati v skladu z mejnimi vrednostmi iz te direktive in javno naročilo objaviti kot celoto, po možnosti razdeljeno na sklope. Koncept enotnega javnega naročila zajema vse vrste blaga, gradenj in storitev, potrebnih za izvedbo nekega projekta, na primer projekta gradnje ali vseh gradenj, dobav in/ali storitev. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika, dejstvo, da različni deli naročila izvajajo enotno gospodarsko in tehnično nalogo, ali da so drugače medsebojno logično povezani in se izvajajo v ozkem časovnem okviru.

(5) V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.

(6) Tudi če dejansko, mogoče ali domnevno navzkrižje interesov ne vodi nujno v korupcijsko ravnanje, pa je zelo verjetno, da neustrezno vpliva na odločitve o oddaji javnih naročil, kar se kaže v izkrivljanju konkurence in ogrožanju enake obravnave ponudnikov. Zato bi bilo treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižja interesov.

(7) Nezakonito ravnanje udeležencev v postopku javnega naročanja, kot so poskusi neprimernega vplivanja na postopek odločanja ali dogovarjanje z drugimi kandidati z namenom manipuliranja z izidom postopka, lahko povzroči kršitve temeljnih načel prava Unije in resno izkrivljanje konkurence. Gospodarski subjekti bi zato morali predložiti izjavo, da niso vpleteni v take nezakonite dejavnosti, in biti izključeni, če se izkaže, da je izjava neresnična.

(8) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti[15], je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, javni organi naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, ki so podpisnice teh sporazumov.

(9) Sporazum se uporablja za naročila nad mejnimi vrednostmi, določenimi v sporazumu in izraženimi v posebnih pravicah črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz sporazuma, izraženim v eurih. Treba bi bilo tudi določiti redna preverjanja mejnih vrednosti, izraženih v eurih, zaradi njihove prilagoditve z matematično operacijo morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja.

(10) Rezultati Ocene učinka in učinkovitosti zakonodaje EU o javnih naročilih[16] so pokazali, da bi bilo treba ponovno preučiti izključitev nekaterih storitev iz popolne uporabe Direktive. Zato je polna uporaba te direktive razširjena na številne storitve (kot so hotelske in pravne storitve, za katere se je ugotovil zlasti velik odstotni delež čezmejne trgovine).

(11) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer t. i. storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato je treba za javna naročila takšnih storitev uvesti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 500 000 EUR. Storitve za osebe z vrednostjo pod navedeno mejno vrednostjo običajno ne bodo zanimive za izvajalce iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni razlogi za nasprotno, kot je financiranje čezmejnih projektov s strani Unije. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije[17]. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.

(12) Javna naročila, ki jih oddajo javni organi naročniki iz vodnega, energetskega in transportnega sektorja ter sektorja poštnih storitev in spadajo v obseg navedenih dejavnosti, so zajeta v Direktivi […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev[18]. Naročila, ki jih javni organi naročniki oddajo v okviru svojih storitvenih dejavnosti v pomorskem, priobalnem ali rečnem prevozu, spadajo na področje uporabe te direktive.

(13) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi.

(14) Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Taka pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila.

(15) Obstaja splošna potreba po dodatni prožnosti in zlasti po širšem dostopu do postopka oddaje javnega naročila s pogajanji, kot je izrecno določeno v sporazumu, v katerem je pogajanje dovoljeno v vseh postopkih. Javni organi naročniki bi morali v različnih situacijah, razen če je drugače določeno v zakonodaji zadevne države članice, imeti možnost uporabiti konkurenčni postopek s pogajanji v skladu s to direktivo, kadar ni verjetno, da bi odprt ali omejen postopek brez pogajanj imel zadovoljive rezultate na področju javnega naročanja. Ta postopek bi morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki bi zagotavljali upoštevanje načel enake obravnave in preglednosti. To bo javnim organom naročnikom zagotovilo večjo prožnost pri naročanju gradenj, blaga in storitev, popolnoma prilagojenih njihovim posebnim potrebam. Obenem bi to moralo povečati tudi obseg čezmejne trgovine, saj je ocena pokazala, da imajo naročila, oddana po postopku s pogajanji po predhodni objavi, posebej visoko stopnjo uspešnosti čezmejnih ponudb.

(16) Zaradi enakih razlogov bi morali javni organi naročniki prosto uporabljati konkurenčni dialog. Uporaba tega postopka se je v zadnjih letih močno povečala v smislu vrednosti naročil. Postopek se je izkazal za uporabnega v primerih, ko javni organi naročniki ne morejo opredeliti sredstva za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Take razmere se lahko pojavijo zlasti pri inovativnih projektih, izvajanju pomembnih povezanih infrastrukturnih projektov za transport, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo zapleteno in strukturirano financiranje.

(17) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Javni organi bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno, plačano iz javnih sredstev, ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Ta direktiva bi morala spodbujati javna naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Zato bi bilo treba zagotoviti poseben postopek javnega naročanja, za katerega bodo javni organi naročniki lahko sklenili dolgoročno partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novega, inovativnega izdelka, storitve ali gradnje, če se lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Partnerstvo bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga.

(18) Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se morali postopki s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu uporabljati samo v zelo izjemnih primerih. Ta izjema bi morala biti omejena na primere, ko objava ni mogoča zaradi višje sile v skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije ali ko je že na samem začetku jasno, da objava ne bo povečala konkurence, tudi zato ker objektivno obstaja samo en gospodarski subjekt, ki bi lahko izvedel naročilo. Uporaba postopka s pogajanji brez objave je utemeljena samo v primerih objektivne ekskluzivnosti, ko okoliščin ekskluzivnosti ni ustvaril sam javni organ naročnik zaradi prihodnjega postopka oddaje javnega naročila in ko ni ustreznih nadomestil, katerih razpoložljivost bi bilo treba temeljito preučiti.

(19) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.

(20) Na trgih javnih naročil v Uniji se pojavlja močan trend po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil, in sicer po številu vključenih javnih organov naročnikov ali po obsegu in vrednosti v zadevnem času. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter se ohranijo preglednost, konkurenca in možnosti za dostop na trg za mala in srednja podjetja.

(21) Veliko se je uporabljal instrument okvirnih sporazumov, ki v Evropi velja za učinkovito tehniko javnega naročanja. Zato bi ga bilo treba ohraniti v glavnem takega, kot je. Vendar bi bilo treba pojasniti nekaj pojmov, zlasti pogoje za uporabo okvirnega sporazuma za javne organe naročnike, ki niso njegovi podpisniki.

(22) Pridobljene izkušnje so pokazale, da je treba prilagoditi tudi predpise o dinamičnih nabavnih sistemih, da se javnim organom naročnikom omogoči, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jim jih zagotavlja ta instrument. Sisteme je treba poenostaviti, zlasti z njihovo uporabo v obliki omejenega postopka, s čimer se odpravi potreba po okvirnih ponudbah, ki so bile opredeljene kot eno od večjih bremen, povezanih s temi sistemi. Zato bi bilo treba vsakemu gospodarskemu subjektu, ki odda prijavo za sodelovanje in izpolnjuje merila za izbor, omogočiti udeležbo v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Ta tehnika javnega naročanja javnemu organu naročniku omogoča, da pridobi posebej veliko ponudb in tako z veliko konkurenco zagotovi optimalno uporabo javnih sredstev.

(23) Poleg tega se nenehno razvijajo nove elektronske tehnike javnega naročanja, kot so elektronski katalogi. Ti povečujejo konkurenco in racionalizirajo javno naročanje, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti nekatere predpise za zagotovitev skladnosti uporabe novih tehnik z določbami te direktive ter načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Javnim organom naročnikom bi bilo treba tako omogočiti pridobivanje ponudb za posebna naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov, zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem in če so bila zagotovljena zadostna jamstva za zagotavljanje sledljivosti, enake obravnave in predvidljivosti. Javni organi naročniki bi morali v skladu z zahtevami predpisov za elektronska komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba ponudbe oddati v obliki elektronskih katalogov in ki zagotavljajo skladnost s splošnimi načeli nediskriminacije in enake obravnave.

(24) V večini držav članic se čedalje bolj uporabljajo centralizirani načini nabav. Centralni nabavni organi so odgovorni za naročanje ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge javne organe naročnike. Zaradi velikega obsega naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in profesionalizaciji javnega naročanja. Zato bi bilo treba določiti opredelitev Unije za centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo javni organi naročniki, brez prekinitve uporabe manj institucionaliziranega in sistematičnega skupnega naročanja ali ustaljene prakse, ko javni organi naročniki najamejo izvajalce storitev, ki pripravijo in vodijo postopke javnega naročanja v imenu in za račun javnega organa naročnika. Treba bi bilo določiti tudi predpise o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi pri pravnih sredstvih, med centralni nabavni organ in javne organe naročnike, ki naročajo od centralnega nabavnega organa ali prek njega. Če je ta izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za zakonitost postopkov. Če javni organ naročnik vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral biti odgovoren tudi za faze, ki jih vodi.

(25) Elektronska komunikacijska sredstva so primerna zlasti za podporo centraliziranih nabavnih postopkov in orodij, saj lahko zagotovijo ponovno uporabo in avtomatsko obdelavo podatkov ter znižanje informacijskih in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo treba zagotoviti obvezno uporabo takih elektronskih komunikacijskih sredstev za centralne nabavne organe, hkrati pa tudi spodbujati konvergenčne prakse v Uniji. Temu bi morala po dveletnem prehodnem obdobju slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja.

(26) V zvezi s skupnimi postopki za oddajo javnih naročil, ki jih vodijo javni organi naročniki iz različnih držav članic, se trenutno pojavljajo posebne pravne težave, zlasti zaradi pravne kolizije z nacionalnimi zakonodajami. Čeprav Direktiva 2004/18/ES implicitno dovoljuje skupni postopek čezmejnega javnega naročanja, več nacionalnih pravnih sistemov skupni postopek čezmejnega javnega naročanja v praksi izrecno ali implicitno prikazuje kot pravno negotov ali nemogoč. Javni organi naročniki iz različnih držav članic so morda zainteresirani za sodelovanje in skupno oddajo javnih naročil, da bi v celoti izkoristili možnosti notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, tudi pri inovativnih projektih, ki vključujejo večji znesek tveganja, kot ga lahko razumno sprejme en sam javni organ naročnik. Zato bi bilo treba za olajšano sodelovanje med javnimi organi naročniki na enotnem trgu določiti nove predpise o skupnem postopku čezmejnega javnega naročanja, s katerimi se določi pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko javni organi naročniki iz različnih držav članic na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije ustanovijo skupne pravne organe. Za takšno obliko skupnega javnega naročanja je treba določiti posebna pravila.

(27) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato je treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki morajo pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih.

(28) Javnim organom naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.

(29) Javni organi naročniki morajo tehnične specifikacije za vsa javna naročila, ki naj bi jih uporabljali ljudje, tako širša javnost kot tudi osebje javnega organa naročnika, oblikovati tako, da te upoštevajo merila dostopnosti za invalidne osebe in ustrezajo vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(30) Da bi spodbujali sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnega naročanja, je treba javne organe naročnike spodbujati, naj naročila razdelijo v sklope, in jih obvezati, da navedejo razloge za svojo razdelitev. Če so naročila razdeljena na sklope, lahko javni organi naročniki na primer za ohranitev konkurence ali zagotavljanje varnosti oskrbe omejijo število sklopov, za katere gospodarski subjekt lahko odda ponudbo, omejijo lahko tudi število sklopov, ki se lahko oddajo kateremu koli ponudniku.

(31) Prestroge zahteve glede ekonomskega in finančnega položaja pogosto pomenijo neutemeljeno oviro za vključitev MSP v javno naročanje. Zato se javnim organom naročnikom ne bi smelo dovoliti, da od gospodarskih subjektov zahtevajo, da mora njihov minimalni promet presegati trikratno ocenjeno vrednost naročila. Vendar se lahko v ustrezno utemeljenih primerih uporabljajo strožje zahteve. Taki primeri se lahko nanašajo na velika tveganja, povezana z izvedbo naročila, ali dejstvo, da je njegova pravočasna in pravilna izvedba nujna, ker je na primer izhodišče za izvedbo drugih naročil.

(32) Številni gospodarski subjekti, tudi MSP, ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo udeležbo v postopkih javnega naročanja upravne obremenitve, ker je treba predložiti veliko potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z merili za izključitev in izbor. Rezultat omejitve takih zahtev, na primer s samostojno izjavo, je lahko precejšnja poenostavitev, ki koristi javnim organom naročnikom in gospodarskim subjektom. Vendar bi moral izbrani ponudnik predložiti ustrezno dokazilo, javni organi naročniki pa ne bi smeli skleniti pogodb s ponudniki, ki te zahteve ne morejo izpolniti. Dodatno poenostavitev je mogoče doseči s standardiziranimi dokumenti, kot je evropski potni list za javna naročila, ki bi ga morali priznati vsi javni organi naročniki, med gospodarskimi subjekti, kar velja zlasti za MSP, pa bi bilo treba spodbujati njegovo uporabo, saj jim lahko pomembno zmanjša upravno obremenitev.

(33) Komisija zagotavlja in upravlja elektronski sistem – e-Certis, ki ga prostovoljno posodabljajo in preverjajo nacionalni organi. Cilj sistema e-Certis je olajšati izmenjavo potrdil in drugih dokumentarnih dokazil, ki jih pogosto zahtevajo javni organi naročniki. Pridobljene izkušnje kažejo, da prostovoljno posodabljanje in preverjanje ne zadostuje za razvoj vseh možnosti sistema e-Certis za poenostavitev in olajšanje izmenjave dokumentov, zlasti v korist malih in srednjih podjetij. Zato bi najprej moralo postati obvezno vzdrževanje, uporaba e-Certisa pa bo postala obvezna pozneje.

(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalidne osebe, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.

(35) Dopustiti pa bi bilo treba možnost, da gospodarski subjekti sprejmejo ukrepe za uskladitev za odpravo posledic kaznivih dejanj ali prekrškov ter učinkovito preprečevanje nadaljnjih primerov neustreznega ravnanja. Te ukrepe lahko sestavljajo zlasti ukrepi v zvezi z osebjem in organizacijo, kot je prekinitev vseh stikov z osebami ali organizacijami, vpletenimi v kršitve, ustrezni ukrepi za reorganizacijo osebja, izvajanje sistemov poročanja in nadzora, oblikovanje strukture notranje revizije za spremljanje skladnosti in sprejetje predpisov o notranji odgovornosti in odškodninah. Če taki ukrepi zagotovijo dovolj jamstev, zadevni gospodarski subjekt ne bi smel biti več izključen zaradi teh razlogov. Gospodarskim subjektom bi bilo treba omogočiti, da zaprosijo javne organe naročnike, naj preučijo ukrepe za uskladitev, katerih cilj je, da se jim dovoli udeležba v postopku oddaje javnega naročila.

(36) Javni organi naročniki lahko zahtevajo uporabo ukrepov ali sistemov za okoljsko ravnanje med izvajanjem javnega naročila. S sistemi za okoljsko ravnanje se lahko, ne glede na to, ali so registrirani na podlagi instrumentov Unije, kot je Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)[19], ali ne, pokaže, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih registriranih programov okoljskega ravnanja ali nima možnosti za njihovo pridobitev v ustreznem času, bi bilo treba namesto takih programov okoljskega ravnanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt za zagotovitev enake ravni varstva okolja.

(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.

(38) Če se javni organi naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.

(39) Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz[20]) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme[21]). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k izračunu stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.

(40) Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, je treba dopolniti s prilagoditvijo direktiv o javnih naročilih, ki javne organe naročnike pooblaščajo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 v njihovih strategijah javnega naročanja. Zato je treba pojasniti, da lahko javni organi naročniki na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjskem ciklu določijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižje stroške, če je uporabljena metodologija določena na objektiven in nediskriminatoren način ter dostopna vsem zainteresiranim stranem. Pojem vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu vključuje vse stroške v življenjskem ciklu gradenj, blaga ali storitev, njihove notranje stroške (kot so stroški razvoja, proizvodnje, uporabe, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjskega cikla) in zunanje stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo. Na ravni Unije bi bilo treba razviti skupne metodologije za izračun stroškov v življenjskem ciklu za nekatere skupine blaga ali storitev; če je bila taka metodologija že razvita, bi morala njena uporaba postati obvezna.

(41) Javnim organom naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko javnim naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[22] in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.

(42) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od javnih organov naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti javnemu organu naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če javni organ naročnik ugotovi, da neobičajno nizka zaračunana cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.

(43) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali razpisni dokumentaciji. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Med drugim se na primer lahko navedejo zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.

(44) Med izvajanjem javnega naročila se uporabljajo veljavni zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe na nacionalni ravni in na ravni Unije s področij pogojev zaposlovanja in varstva pri delu, če so takšna pravila in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Unije. V čezmejnih primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[23] določa minimalne pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati v zvezi s takimi napotenimi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje navedenih obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.

(45) Ob upoštevanju zadevne sodne prakse Sodišča Evropske unije je treba pojasniti okoliščine, v katerih je treba zaradi sprememb naročila med njegovim izvajanjem izvesti nov postopek oddaje javnega naročila. Nov postopek oddaje javnega naročila se zahteva v primeru pomembnih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo namen pogodbenih strank za ponovno pogajanje o ključnih pogojih naročila. To velja zlasti, če bi spremenjeni pogoji vplivali na izid postopka, če bi bili del prvotnega postopka.

(46) Javni organi naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, narave in značilnosti zadevnega projekta, dobre prakse na zadevnem področju in potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje naročila, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar se to ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.

(47) V skladu z načeli enake obravnave in preglednosti se uspešen ponudnik ne bi smel nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja naročila konkurenci. Vendar lahko uspešen ponudnik med izvajanjem naročila naleti na nekatere strukturne spremembe, kot so izključno notranje reorganizacije, združitve in prevzemi ali insolventnost. Za take strukturne spremembe se ne bi smelo samodejno zahtevati novih postopkov oddaje za vsa javna naročila, ki jih izvaja zadevno podjetje.

(48) Javnim organom naročnikom bi bilo treba omogočiti, da v posameznih pogodbah predvidijo spremembe naročila s klavzulami o pregledu, vendar jim take klavzule ne bi smele omogočiti neomejene proste presoje. Ta direktiva bi zato morala določiti, koliko se lahko spremeni prvotno naročilo.

(49) Ocena je pokazala, da države članice ne spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o javnih naročilih. To negativno vpliva na pravilno izvajanje določb, ki izhajajo iz teh direktiv, kar je glavni vir stroškov in negotovosti. Več držav članic je imenovalo nacionalni centralni organ za obravnavanje vprašanj javnega naročanja, vendar se naloge, zaupane takim organom, med državami članicami močno razlikujejo. Jasnejši, skladnejši in verodostojnejši ukrepi spremljanja in nadzora bi izboljšali poznavanje uporabnosti predpisov o javnih naročilih, povečali pravno varnost za podjetja in javne organe naročnike ter prispevali k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev. Taki mehanizmi bi se lahko uporabljali kot orodje za odkrivanje in zgodnje reševanje težav, zlasti glede projektov, ki jih sofinancira Unija, ter ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti. Obstaja zlasti velika potreba po uskladitvi teh mehanizmov za zagotovitev dosledne uporabe, nadzora in spremljanja politike na področju javnih naročil ter sistematično analizo rezultatov te politike v Uniji.

(50) Države članice bi morale imenovati enotni nacionalni organ, odgovoren za spremljanje, izvajanje in nadzor nad javnimi naročili. Tak centralni organ bi moral imeti neposredne in pravočasne informacije, zlasti v zvezi z različnimi težavami, ki vplivajo na izvajanje zakonodaje o javnih naročilih. Moral bi biti sposoben omogočiti takojšnjo zagotovitev povratnih informacij o delovanju politike ter morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter spodbuditi hitro iskanje rešitev. Zaradi učinkovitega boja proti korupciji in prevaram bi morala imeti ta centralni organ in splošna javnost na voljo tudi možnost pregleda besedil sklenjenih naročil. Naročila visoke vrednosti bi bilo zato treba predložiti nadzornemu organu, pri čemer bi se moral zainteresiranim osebam omogočiti dostop do teh dokumentov, če to ne bi ogrožalo legitimnih javnih ali zasebnih interesov.

(51) Vsi javni organi naročniki morda nimajo notranjega strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih naročil. Zato bi ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnila dejavnosti spremljanja in nadzora. Ta cilj se lahko po eni strani doseže z orodji za izmenjavo znanja (centri znanja), ki zagotavljajo tehnično pomoč javnim organom naročnikom, po drugi strani pa bi morala podjetja, tudi MSP, uporabljati upravno pomoč, zlasti pri udeležbi v postopkih čezmejnih javnih naročil.

(52) Spremljevalne, nadzorne in podporne strukture ali mehanizmi obstajajo že na nacionalni ravni in se seveda lahko uporabljajo za zagotovitev spremljanja, izvajanja in nadzora oddaje javnih naročil ter potrebne podpore javnim organom naročnikom in gospodarskim subjektom.

(53) Za zagotovitev usklajenega svetovanja in prakse v posameznih državah članicah in v Uniji je potrebno učinkovito sodelovanje. Organom, imenovanim za spremljanje, izvajanje, nadzor in tehnično pomoč, bi bilo treba omogočiti izmenjavo informacij in sodelovanje; v enakem smislu bi moral nacionalni organ, ki ga imenuje država članica, delovati kot prednostna kontaktna točka s službami Komisije za zbiranje podatkov, izmenjavo informacij ter spremljanje izvajanja zakonodaje Unije o javnih naročilih.

(54) Za prilagoditev hitremu tehničnemu, ekonomskemu in regulativnemu razvoju bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejetje aktov v zvezi z nebistvenimi elementi te direktive. Zaradi potrebe po uskladitvi z mednarodnimi sporazumi bi bilo treba Komisijo dejansko pooblastiti za spremembo tehničnih postopkov za metode izračunov v zvezi z mejnimi vrednostmi ter redno revizijo mejnih vrednosti in prilagoditev prilog V in XI; seznami centralnih vladnih organov se lahko spremenijo zaradi upravnih sprememb na nacionalni ravni. O teh se obvesti Komisijo, ki bi morala biti pooblaščena za prilagoditev Priloge I; sklici na nomenklaturo CPV (enotni besednjak javnih naročil) so lahko predmet regulativnih sprememb na ravni EU, te spremembe je treba zato izraziti v besedilu te direktive; tehnične podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem bi bilo treba posodabljati v skladu s tehnološkim razvojem in upravnimi potrebami; Komisijo je treba pooblastiti tudi za pripravo obveznih tehničnih standardov za elektronsko komuniciranje za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik, postopkov in sporočanja v postopkih oddaje javnih naročil, izvedenih z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, ob upoštevanju tehnološkega razvoja in upravnih potreb ter vsebine evropskega potnega lista za javna naročila zaradi upoštevanja upravnih potreb in regulativnih sprememb na nacionalni ravni in ravni EU; seznam zakonodajnih aktov Unije o določitvi skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjskem ciklu bi bilo treba hitro prilagoditi zaradi vključitve ukrepov, sprejetih na sektorski ravni. Za izpolnitev navedenih potreb bi bilo treba Komisijo pooblastiti za posodabljanje seznama zakonodajnih aktov, vključno z metodologijami za izračun stroškov v življenjskem ciklu.

(55) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(56) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive ter oblikovanje standardnih obrazcev za objavo obvestil, standardnega obrazca za evropski poti list za javna naročila in skupne predloge, ki bi jo uporabljali nadzorni organi za pripravo poročila o izvajanju in statističnega poročila, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[24]. Po svetovalnem postopku bi se morali sprejeti navedeni izvedbeni akti, ki ne vplivajo niti s finančnega vidika niti na naravo in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Nasprotno imajo ti akti samo upravni namen in se uporabljajo za lažjo uporabo predpisov iz te direktive.

(57) Glede na to, da države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer uskladiti zakone in druge predpise držav članic, ki se uporabljajo za nekatere postopke javnega naročanja, in se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(58) Zato je treba Direktivo 2004/18/ES razveljaviti.

(59) V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne [datum] so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o njihovih ukrepih za prenos priložile en dokument ali več dokumentov, ki razlagajo odnos med elementi te direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec glede te direktive meni, da je prenos takih dokumentov upravičen –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I: PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I: Področje uporabe in opredelitve pojmov

ODDELEK 1: Vsebina in opredelitve pojmov

Člen 1: Vsebina in področje uporabe

Člen 2: Opredelitve pojmov

Člen 3: Mešana javna naročila

ODDELEK 2: Mejne vrednosti

Člen 4: Višine mejnih vrednosti

Člen 5: Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

Člen 6: Revizija mejnih vrednosti

ODDELEK 3: Izključitve

Člen 7: Naročila na vodnem, energetskem, transportnem področju in na področju poštnih storitev

Člen 8: Posebne izključitve na področju telekomunikacij

Člen 9: Naročila, ki se oddajo, in natečaji, ki se organizirajo, v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 10: Posebne izključitve pri naročilih storitev

Člen 11: Odnosi med javnimi organi

ODDELEK 4: Posebni primeri

Člen 12: Naročila, ki jih subvencionirajo javni organi naročniki

Člen 13: Raziskovalne in razvojne storitve

Člen 14: Obramba in varnost

POGLAVJE II: Splošna pravila

Člen 15: Načela javnega naročanja

Člen 16: Gospodarski subjekti

Člen 17: Pridržana naročila

Člen 18: Zaupnost

Člen 19: Pravila, ki se uporabljajo za komuniciranje

Člen 20: Nomenklature

Člen 21: Navzkrižja interesov

Člen 22: Nezakonito ravnanje

NASLOV II: PRAVILA O JAVNEM NAROČANJU

POGLAVJE I: Postopki

Člen 23: Pogoji, povezani s Sporazumom o vladnih naročilih in drugimi mednarodnimi sporazumi

Člen 24: Izbira postopkov

Člen 25: Odprti postopek

Člen 26: Omejeni postopek

Člen 27: Konkurenčni postopek s pogajanji

Člen 28: Konkurenčni dialog

Člen 29: Partnerstvo za inovacije

Člen 30: Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave

POGLAVJE II: Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno naročanje

Člen 31: Okvirni sporazumi

Člen 32: Dinamični nabavni sistemi

Člen 33: Elektronske dražbe

Člen 34: Elektronski katalogi

Člen 35: Centralizirane nabavne dejavnosti in centralni nabavni organi

Člen 36: Pomožne nabavne dejavnosti

Člen 37: Priložnostno skupno naročanje

Člen 38: Skupno naročanje javnih organov naročnikov iz različnih držav članic

POGLAVJE III: Izvedba postopka

ODDELEK 1: Priprava

Člen 39: Predhodno preverjanje trga

Člen 40: Tehnične specifikacije

Člen 41: Oznake

Člen 42: Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila

Člen 43: Variantne ponudbe

Člen 44: Razdelitev naročil na sklope

Člen 45: Določanje rokov

ODDELEK 2: Objavljanje in preglednost

Člen 46: Predhodna informativna obvestila

Člen 47: Obvestila o naročilu

Člen 48: Obvestila o oddaji naročila

Člen 49: Oblika in način objave obvestil

Člen 50: Objavljanje na nacionalni ravni

Člen 51: Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo naročila v elektronski obliki

Člen 52: Povabila k oddaji ponudbe ali sodelovanju v dialogu; povabila k potrditvi interesa

Člen 53: Obveščanje kandidatov in ponudnikov

ODDELEK 3: IZBOR UDELEŽENCEV IN ODDAJANJE NAROČIL

Člen 54: Splošna načela

Pododdelek 1: Merila za ugotavljanje kakovosti

Člen 55: Razlogi za izključitev

Člen 56: Merila za izbor

Člen 57: Samostojne izjave in druga dokazila

Člen 58: Spletna zbirka potrdil (e-Certis)

Člen 59: Evropski potni list za javna naročila

Člen 60: Potrdila

Člen 61: Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

Člen 62: Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov

Člen 63: Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

Pododdelek 2: Zmanjšanje števila kandidatov, ponudnikov in rešitev

Člen 64: Zmanjšanje števila kandidatov, ki sicer izpolnjujejo pogoje, povabljenih k sodelovanju

Člen 65: Zmanjšanje števila ponudb in rešitev

Pododdelek 3: Oddaja naročila

Člen 66: Merila za oddajo naročila

Člen 67: Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu

Člen 68: Ovire za oddajo naročila

Člen 69: Neobičajno ugodne ponudbe

POGLAVJE IV: Izvedba naročila

Člen 70: Pogoji za izvedbo naročila

Člen 71: Oddaja naročil podizvajalcem

Člen 72: Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo

Člen 73: Prekinitev pogodb

NASLOV III: POSEBNE UREDITVE ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I: Socialne in druge posebne storitve

Člen 74: Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Člen 75: Objava obvestil

Člen 76: Načela za oddajo naročil

POGLAVJE II: Pravila, ki urejajo projektne natečaje

Člen 77: Splošne določbe

Člen 78: Področje uporabe

Člen 79: Obvestila

Člen 80: Pravila za organizacijo natečajev in izbor udeležencev

Člen 81: Sestava žirije

Člen 82: Odločitve žirije

NASLOV IV: UPRAVLJANJE

Člen 83: Izvrševanje

Člen 84: Javni nadzor

Člen 85: Ločena poročila o postopkih za oddajo naročil

Člen 86: Nacionalno poročanje in seznami naročnikov

Člen 87: Pomoč javnim organom naročnikom in podjetjem

Člen 88: Upravno sodelovanje

NASLOV V: PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 89: Izvajanje prenosa pooblastil

Člen 90: Nujni postopek

Člen 91: Postopek v odboru

Člen 92: Prenos

Člen 93: Razveljavitve

Člen 94: Pregled

Člen 95: Začetek veljavnosti

Člen 96: Naslovniki

PRILOGE

PRILOGA I     CENTRALNI VLADNI ORGANI

PRILOGA II    SEZNAM DEJAVNOSTI IZ ČLENA 2(8)(a)

PRILOGA III   SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 4(b) ZA NAROČILA, KI JIH ODDAJO JAVNI ORGANI NAROČNIKI S PODROČJA OBRAMBE

PRILOGA IV  ZAHTEVE V ZVEZI Z NAPRAVAMI ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V NATEČAJIH

PRILOGA V    SEZNAM MEDNARODNIH SPORAZUMOV IZ ČLENA 23

PRILOGA VI  INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH

PRILOGA VII INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V SPECIFIKACIJAH PRI ELEKTRONSKI DRAŽBI (ČLEN 33(4))

PRILOGA VIII            OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

PRILOGA IX  ZNAČILNOSTI OBJAVE

PRILOGA X    VSEBINA POVABILA K ODDAJI PONUDBE, SODELOVANJU V DIALOGU ALI POTRDITVI INTERESA IZ ČLENA 52

PRILOGA XI  SEZNAM MEDNARODNIH SOCIALNIH IN OKOLJSKIH KONVENCIJ IZ ČLENA 54(2), ČLENA 55(3)(a) IN ČLENA 69(4)

PRILOGA XII REGISTRI

PRILOGA XIII            EVROPSKI POTNI LIST ZA JAVNA NAROČILA

Priloga XIV            SREDSTVA ZA PREVERJANJE MERIL ZA IZBOR

PRILOGA XV SEZNAM ZAKONODAJE EU IZ ČLENA 67(4)

PRILOGA XVI            STORITVE IZ ČLENA 74

PRILOGA XVII          KORELACIJSKA TABELA

NASLOV I PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I Področje uporabe in opredelitve pojmov

Oddelek 1 Vsebina in opredelitve pojmov

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa pravila o postopkih, ki jih izvedejo javni organi naročniki, za oddajo javnih naročil in natečaje, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 4.

2. Javno naročilo v tej direktivi pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradenj, blaga ali storitev, ki jih opravi eden ali več javnih organov naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih izberejo navedeni javni organi naročniki, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve za javni namen ali ne.

Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.

Člen 2 Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „javni organi naročniki“ pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, organe javnega prava, združenja enega ali več takih organov oziroma enega ali več takih organov javnega prava;

(2) „centralni vladni organi“ pomenijo javne organe naročnike iz Priloge I in, v primeru popravkov ali sprememb na nacionalni ravni, organe, ki so jih nasledili;

(3) „javni organi naročniki na poddržavni ravni“ pomenijo vse javne organe naročnike, ki niso centralni vladni organi;

(4) „regionalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[25];

(5) „lokalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjših upravnih enot iz Uredbe (ES) št. 1059/2003;

(6) „osebe javnega prava“ so organi, ki imajo vse od naslednjih značilnosti:

(a) ustanovljeni so s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave; v ta namen oseba, ki posluje v običajnih tržnih razmerah s ciljem ustvarjati dobiček in ki nosi izgube, ki jih je povzročilo izvajanje njene dejavnosti, nima namena zadovoljevati potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;

(b) so pravne osebe;

(c) v glavnem jih financirajo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljanjem in nadzorom teh oseb; ali imajo upravni, upravljavski ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

(7) „javna naročila“ pomenijo proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki, katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev v smislu te direktive;

(8) „javna naročila gradenj“ pomenijo javna naročila, katerih predmet je:

(a) izvedba ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge II,

(b) izvedba ali projektiranje in izvedba gradnje,

(c) izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam javnega organa naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;

(9) „gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske ali tehnične funkcije;

(10) „javna naročila blaga“ pomenijo javna naročila, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali najemni nakup z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;

(11) „javna naročila storitev“ pomenijo javna naročila, katerih predmet je izvajanje storitev, razen storitev iz točke 8;

(12) „gospodarski subjekt“ pomeni katero koli pravno ali fizično osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, dobavo proizvodov ali izvedbo storitev;

(13) „ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;

(14) „kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki je zaprosil za povabilo k udeležbi ali je povabljen k udeležbi v omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji ali postopku s pogajanji brez predhodne objave, v konkurenčnem dialogu ali v partnerstvu za inovacije;

(15) „dokumentacija v zvezi z oddajo naročil“ pomeni vse dokumente, ki jih je pripravil oziroma na katere se sklicuje javni organ naročnik, da opiše ali opredeli elemente javnega naročila ali postopka, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, tehničnimi specifikacijami, opisno dokumentacijo, predlaganimi pogoji naročila, oblike, v katerih kandidati in ponudniki predložijo dokumentacijo, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti;

(16) „centralizirane nabavne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti, ki se nenehno izvajajo v eni od naslednjih oblik:

(a) nabavljanje blaga in/ali storitev, namenjenih javnim organom naročnikom,

(b) oddajanje javnih naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene javnim organom naročnikom;

(17) „pomožne nabavne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti pri zagotavljanju podpore nabavnim dejavnostim, zlasti v naslednjih oblikah:

(a) tehnična infrastruktura, ki javnim organom naročnikom omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve;

(b) svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja;

(c) priprava in vodenje postopkov javnega naročanja v imenu in za račun zadevnega javnega organa naročnika;

(18) „centralni nabavni organ“ je javni organ naročnik, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti, lahko pa tudi pomožne nabavne dejavnosti;

(19) „izvajalec storitev javnega naročila“ pomeni javni ali zasebni organ, ki izvaja pomožne nabavne dejavnosti na trgu;

(20) „pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje; vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi;

(21) „elektronska sredstva“ pomenijo elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, optičnih sredstvih ali z drugimi elektromagnetnimi sredstvi;

(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;

(23) „projektni natečaji“ pomenijo postopke, ki javnemu organu naročniku omogočijo pridobitev – predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov – načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.

Člen 3 Mešana javna naročila

1. Javna naročila, katerih predmet sta dve ali več vrst naročil (gradenj, storitev ali blaga), se oddajo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto javnega naročila, značilno za glavni predmet zadevnega naročila.

Pri mešanih javnih naročilih, ki jih sestavljajo storitve v smislu poglavja I naslova III in druge storitve ali storitve in blago, se glavni predmet določi s primerjavo vrednosti zadevnih storitev ali blaga.

2. Pri javnih naročilih, katerih predmet je naročilo iz te direktive in naročilo ali drugi elementi, ki niso zajeti v tej direktivi ali direktivah [ki nadomeščajo Direktivo 2004/17/ES] ali 2009/81/ES[26], se del naročila, ki pomeni naročilo iz te direktive, odda v skladu z določbami te direktive.

Pri mešanih javnih naročilih, ki vsebujejo elemente javnih naročil in koncesij, se del naročila, ki pomeni javno naročilo iz te direktive, odda v skladu z določbami te direktive.

Če so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, se uporaba te direktive določi na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila.

Oddelek 2 Mejne vrednosti

Člen 4 Višine mejnih vrednosti

Ta direktiva se uporablja za naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali večja od naslednjih mejnih vrednosti:

(a) 5 000 000 EUR za javna naročila gradenj;

(b) 130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi; kadar javna naročila blaga oddajo javni organi naročniki s področja obrambe, se navedena mejna vrednost uporablja samo za naročila, ki zadevajo izdelke iz Priloge III;

(c) 200 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki na poddržavni ravni, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi;

(d) 500 000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVI.

Člen 5 Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

1. Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga je ocenil javni organ naročnik, vključno s katero koli dodatno možno izbiro in katero koli ponovitvijo naročila.

Če javni organ naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.

2. Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izključeno iz področja uporabe te direktive. Zato se enotnega naročila ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive, razen če se to utemelji z objektivnimi razlogi.

3. Ta ocena mora biti veljavna v času pošiljanja obvestila o javnem razpisu oziroma, če tako obvestilo ni določeno, v času, ko javni organ naročnik začne postopek javnega naročanja, zlasti z opredelitvijo poglavitnih značilnosti predvidenega javnega naročila.

4. Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno trajanje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.

5. Pri partnerstvih za inovacije je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki potekajo v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter blaga, storitev ali gradenj, razvitih in naročenih ob izteku predvidenega partnerstva.

6. V zvezi z javnimi naročili gradenj se pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevajo stroški gradnje ter celotna ocenjena vrednost blaga in storitev, ki jih javni organi naročniki dajo na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje.

7. Če lahko iz predlagane gradnje ali nakupa storitev izhaja naročilo, ki se oddaja istočasno v ločenih sklopih, se upošteva celotna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 4 ali večja, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

8. Če lahko iz predloga za naročilo podobnega blaga izhajajo naročila, ki se oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov, kadar se uporablja člen 4(b) in (c).

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 4 ali večja, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

9. Javni organi naročniki lahko oddajo naročila za posamezne sklope brez uporabe postopkov iz te direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000 EUR za blago ali storitve oziroma enega milijona EUR za gradnje. Vendar celotna vrednost tako oddanih sklopov brez uporabe te direktive ne presega 20 % celotne vrednosti vseh sklopov, na katere so bili razdeljeni predlagana gradnja, predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana nabava storitev.

10. Pri javnih naročilih blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali so predvidena za ponovitev v zadevnem obdobju, se ocenjena vrednost naročila izračuna na podlagi:

(a) celotne dejanske vrednosti zaporednih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojenem, če je to mogoče, da se upoštevajo spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;

(b) celotne ocenjene vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali v poslovnem letu, če je navedeno obdobje daljše od 12 mesecev.

11. Glede naročil blaga v zvezi z nakupom na obroke, najemom, zakupom ali lizingom, je vrednost, ki se uporabi pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:

(a) pri naročilih za določeno obdobje, kadar je to obdobje 12 mesecev ali manj, celotna ocenjena vrednost za čas trajanja naročila ali, kadar je obdobje daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b) pri naročilih za nedoločeno obdobje ali naročilih, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

12. Pri javnih naročilih storitev je vrednost, ki se uporabi kot podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila:

(a) za zavarovalniške storitve: višina premije in druge oblike plačil;

(b) za bančne in druge finančne storitve: honorarji, provizije, obresti in druge oblike plačil;

(c) za natečaje: honorarji, plačljive provizije in druge oblike plačil.

13. Podlaga za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila pri naročilih storitev brez navedene celotne cene je:

(a) pri naročilih za določeno obdobje, če to obdobje traja 48 mesecev ali manj: celotna vrednost za njihovo celotno trajanje;

(b) pri naročilih za nedoločeno obdobje ali naročilih z obdobjem, daljšim od 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

Člen 6 Revizija mejnih vrednosti

1. Komisija od 30. junija 2014 vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ustrezajo tistim iz Sporazuma o vladnih naročilih, ter jih po potrebi spremeni.

Komisija v skladu z metodo izračuna iz Sporazuma o vladnih naročilih izračuna vrednost teh mejnih vrednosti na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako spremenjenih mejnih vrednosti se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja.

2. Komisija pri preverjanju v skladu z odstavkom 1 tega člena dodatno preveri:

(a) mejno vrednost iz točke (a) prvega odstavka člena 12, tako da jo uskladi z revidirano mejno vrednostjo za javna naročila gradenj;

(b) mejno vrednost iz točke (b) prvega odstavka člena 12, tako da jo uskladi z revidirano mejno vrednostjo za naročila javnih storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki na poddržavni ravni.

3. Komisija od 1. januarja 2014 vsaki dve leti v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, določi višino mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4, revidiranih v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Komisija hkrati v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, določi višino mejnih vrednosti iz točke (d) člena 4.

V skladu z metodo izračuna iz Sporazuma o vladnih naročilih določitev take vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih zadevnih valut v skladu z veljavno mejno vrednostjo, izraženo v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja.

4. Komisija objavi spremenjene mejne vrednosti iz odstavka 1 in njihove ustrezne vrednosti v nacionalnih valutah iz odstavka 3 v Uradnem listu Evropske unije na začetku novembra, ki sledi njihovi spremembi.

5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da prilagodi metodologijo iz drugega pododstavka odstavka 1 kakršni koli spremembi metodologije iz Sporazuma o vladnih naročilih za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ter za določitev mejnih vrednosti v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena.

Pooblaščena je tudi, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 89 za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 v skladu z odstavkom 1 tega člena. Poleg tega je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 89 za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a) in (b) prvega odstavka člena 12 v skladu z odstavkom 2 tega člena.

6. Če je treba revidirati mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ter tiste iz točk (a) in (b) prvega odstavka člena 12, časovne omejitve pa preprečujejo uporabo postopka iz člena 89 in izredno nujni razlogi tako zahtevajo, se za delegirane akte, sprejete v skladu z drugim pododstavkom odstavka 5 tega člena, uporabi postopek iz člena 90.

Oddelek 3 Izključitve

Člen 7 Naročila na vodnem, energetskem, transportnem področju in na področju poštnih storitev

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih v skladu z [Direktivo, ki nadomešča Direktivo 2004/17/ES] oddajo oziroma organizirajo javni organi naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov [od 5 do 11] navedene direktive, in se oddajo zaradi izvajanja navedenih dejavnosti, ali za javna naročila, ki so izključena iz področja uporabe navedene direktive v skladu s [členi 15, 20 in 27] Direktive.

Člen 8 Posebne izključitve na področju elektronskih komunikacij

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, katerih glavni cilj je omogočiti javnim organom naročnikom zagotavljanje ali uporabo javnih komunikacijskih omrežij ali zagotavljanje ene ali več elektronskih komunikacijskih storitev javnosti.

Za namene tega člena:

(a) „javno komunikacijsko omrežje“ pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za izvajanje javnosti dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki podpirajo prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami;

(b) „elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in, kjer je primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, tudi omrežne elemente, ki niso aktivni, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

(c) „omrežna priključna točka“ (NTP) pomeni fizično točko, na kateri ima naročnik dostop do javnega komunikacijskega omrežja; kadar omrežja vključujejo komutacijo ali usmerjanje, se omrežna priključna točka določi s posebnim omrežnim naslovom, ki je lahko povezan s številko ali imenom naročnika;

(d) „elektronske komunikacijske storitve“ pomenijo storitve, ki se običajno opravljajo za plačilo in so v celoti ali pretežno sestavljene iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih ter vključujejo telekomunikacijske storitve in storitve prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, izključujejo pa storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami; ne vključujejo storitev informacijske družbe, opredeljenih v členu 1 Direktive 98/34/ES, ki niso v celoti ali pretežno sestavljene iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih.

Člen 9 Naročila, ki se oddajo, in natečaji, ki se organizirajo, v skladu z mednarodnimi pravili

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih mora javni organ naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te direktive in ki jih določa:

(a) mednarodni sporazum, ki se sklene v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani držav podpisnic;

(b) mednarodni sporazum, ki se nanaša na nameščanje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi;

(c) poseben postopek mednarodne organizacije;

(d) pravila javnega naročanja, ki jih je določila mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija za javna naročila in projektne natečaje, ki jih ta organizacija ali institucija v celoti financira; pri javnih naročilih in projektnih natečajih, ki jih v precejšnjem obsegu sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o veljavnih postopkih javnega naročanja, ki so v skladu z določbami Pogodbe.

O vseh sporazumih iz točke (a) prvega pododstavka se obvesti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 91.

Člen 10 Posebne izključitve pri naročilih storitev

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:

(a) pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih objektov in drugih nepremičnin ali zadevnih pravic s kakršnimi koli finančnimi sredstvi; vendar se ta direktiva uporablja za naročila finančnih storitev, ki se v kakršni koli obliki sklenejo ob sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu, pred tem ali po tem;

(b) nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne medijske storitve, ki jih oddajo radiodifuzne organizacije, ali naročila za oddajni čas, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev;

(c) storitve na področju arbitraže in sprave;

(d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta[27], storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(e) pogodbe o zaposlitvi;

(f) javne storitve potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico.

Avdiovizualne medijske storitve iz točke (b) prvega odstavka vključujejo kakršen koli prenos in distribucijo s katero koli obliko elektronskega omrežja.

Člen 11 Odnosi med javnimi organi

1. Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;

(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.

3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;

(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;

(b) ti javni organi naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe;

(c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni;

(d) odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.

4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(6) te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;

(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;

(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;

(d) sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;

(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.

5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma.

Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.

Oddelek 4 Posebni primeri

Člen 12 Naročila, ki jih subvencionirajo javni organi naročniki

Ta direktiva se uporablja za oddajo naslednjih naročil:

(a) naročil gradenj, ki jih javni organi naročniki neposredno subvencionirajo z več kot 50-odstotnim deležem in katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od 5 000 000 EUR, če ta naročila vključujejo eno od naslednjih dejavnosti:

(i)      nizke gradnje v smislu Priloge II,

(ii)     gradbena dela za bolnišnice, objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;

(b) naročil storitev, ki jih javni organi naročniki neposredno subvencionirajo z več kot 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od 200 000 EUR in ki so povezana z naročilom gradenj v smislu točke (a).

Javni organi naročniki, ki zagotavljajo subvencije iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, zagotovijo skladnost s to direktivo, če sami ne oddajo subvencioniranih naročil ali če tako naročilo oddajo za druge subjekte ali v njihovem imenu.

Člen 13 Raziskovalne in razvojne storitve

1. Ta direktiva se uporablja za javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev z referenčnimi številkami CPV od 73000000-2 do 73436000-7, razen 73200000-4, 73210000-7 ali 73220000-0, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) koristi od njih ima izključno javni organ naročnik pri upravljanju lastnih zadev,

(b) izvedeno storitev v celoti plača javni organ naročnik.

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev z referenčnimi številkami CPV od 73000000-2 do 73436000-7, razen 73200000-4, 73210000-7 ali 73220000-0, če kateri od pogojev iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka ni izpolnjen.

2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo referenčnih številk CPV iz odstavka 1, da izrazi spremembe nomenklature CPV, če te spremembe ne vključujejo spremembe področja uporabe te direktive.

Člen 14 Obramba in varnost

1. V skladu s členom 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije se ta direktiva uporablja za oddajo javnih naročil in projektne natečaje na področjih obrambe in varnosti, razen za:

(a) naročila, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/81/ES;

(b) naročila, za katera se Direktiva 2009/81/ES ne uporablja v skladu s členi 8, 12 in 13 Direktive.

2. Ta direktiva se ne uporablja za druga javna naročila in projektne natečaje, razen za javna naročila in projektne natečaje iz odstavka 1, če v postopku oddaje javnega naročila iz te direktive ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice.

POGLAVJE II Splošna pravila

Člen 15 Načela javnega naročanja

Javni organi naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno.

Javno naročilo ni zasnovano s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca.

Člen 16 Gospodarski subjekti

1. Gospodarski subjekti, ki v skladu z zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež, lahko izvajajo zadevno storitev, se ne zavrnejo izključno zato, ker bi morali biti v skladu z zakonodajo države članice, v kateri se odda naročilo, fizična ali pravna oseba.

Vendar se pri javnih naročilih storitev in javnih naročilih gradenj ter javnih naročilih blaga, ki vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo zadevnega naročila.

2. Skupine gospodarskih subjektov lahko oddajo ponudbe ali se prijavijo kot kandidati. Javni organi naročniki za sodelovanje takih skupin v postopkih javnega naročanja ne določijo posebnih pogojev, ki niso že določeni za posamezne kandidate. Javni organ naročniki od navedenih skupin za predložitev ponudbe ali prijave za sodelovanje ne zahtevajo sprejetja posebne pravne oblike.

Javni organi naročniki lahko določijo posebne pogoje za izvedbo naročila s strani skupine, če so ti pogoji utemeljeni z objektivnimi razlogi in sorazmerni. Ti pogoji lahko od skupine zahtevajo, da po oddaji naročila prevzame posebno pravno obliko, če je ta sprememba nujna za ustrezno izvedbo naročila.

Člen 17 Pridržana naročila

Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.

V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na to določbo.

Člen 18 Zaupnost

1. Če v tej direktivi ali nacionalni zakonodaji, ki obravnava dostop do informacij, ni določeno drugače, in brez poseganja v obveznosti v zvezi z objavo oddanih naročil ter obveščanjem kandidatov in ponudnikov v skladu s členoma 48 in 53 te direktive, javni organ naročnik ne razkrije informacij, ki mu jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne, kar vključuje, vendar ne izključno, tehnične in poslovne skrivnosti ter zaupne vidike ponudb.

2. Javni organi naročniki lahko določijo zahteve za gospodarske subjekte, katerih cilj je zaščititi zaupno naravo informacij, ki jih javni organi naročniki dajo na voljo med postopkom javnega naročanja.

Člen 19 Pravila, ki se uporabljajo za komuniciranje

1. Če uporaba elektronskih sredstev v skladu s členom 32, 33, 34, 35(4), 49(2) ali 51 te direktive ni obvezna, lahko javni organi naročniki za vso komunikacijo in izmenjavo informacij izbirajo med naslednjimi načini komunikacije:

(a) z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavki 3, 4 in 5;

(b) po pošti ali telefaksu;

(c) po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6;

(d) s kombinacijo navedenih načinov.

Države članice lahko določijo obvezno uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za druge situacije, ki niso opredeljene v členu 32, 33, 34, 35(2), 49(2) ali 51 te direktive.

2. Izbrana komunikacijska sredstva morajo biti splošno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka naročanja.

Javni organi naročniki v vsej komunikaciji, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo.

3. Orodja, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti so nediskriminacijski, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka naročanja. Tehnične podrobnosti in značilnosti naprav za elektronsko sprejemanje, ki se štejejo za skladne s prvim pododstavkom tega odstavka, so določene v Prilogi IV.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da spremeni tehnične podrobnosti in značilnosti iz Priloge IV zaradi tehničnega razvoja ali upravnih razlogov.

Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik ter postopkov in komunikacijskih standardov, zlasti pri čezmejnem javnem naročanju, je Komisija v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev obveznega upoštevanja posebnih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti.

4. Javni organi naročniki lahko po potrebi zahtevajo uporabo orodij, ki niso splošno dostopna, če ponudijo alternativni način dostopa.

Za javne organe naročnike se šteje, da zagotavljajo ustrezne alternativne načine dostopa, če:

(a) z elektronskimi sredstvi omogočajo neomejen in celovit neposreden dostop do teh orodij od datuma, ko je objavljeno obvestilo v skladu s Prilogo IX ali poslano povabilo k potrditvi interesa; v besedilu obvestila ali povabila k potrditvi interesa mora biti naveden spletni naslov, na katerem so dostopna ta orodja;

(b) ponudnikom s sedežem v državi članici, ki ni država članica javnega organa naročnika, zagotavljajo dostop do postopka javnega naročanja z uporabo začasnih gesel, brezplačno zagotovljenih prek spleta;

(c) podpirajo alternativne kanale za elektronsko predložitev ponudb.

5. Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje veljajo naslednja pravila:

(a) zainteresiranim stranem so na voljo informacije v zvezi s tehničnimi zahtevami za elektronsko predložitev ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifriranjem in časovnim žigosanjem;

(b) naprave, metode za preverjanje istovetnosti in elektronski podpisi so v skladu z zahtevami iz Priloge IV;

(c) javni organi naročniki opredelijo raven varnosti, ki se zahteva za elektronska komunikacijska sredstva v različnih fazah zadevnega postopka javnega naročanja; navedena raven je sorazmerna s povezanimi tveganji;

(d) če se zahtevajo napredni elektronski podpisi iz Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta[28], javni organi naročniki, če je podpis veljaven, sprejmejo podpise, podprte s kvalificiranim elektronskim potrdilom, z zanesljivega seznama iz Odločbe Komisije 2009/767/ES[29], oblikovane z napravo za varno tvorjenje podpisa ali brez nje, ob spoštovanju naslednjih pogojev:

(a) na podlagi oblik iz Sklepa Komisije 2011/130/EU[30] določijo zahtevano obliko naprednega podpisa in uveljavijo potrebne ukrepe za tehnično obdelavo teh oblik;

(b) če je ponudba podpisana s kvalificiranim potrdilom, ki je vključeno na zanesljivi seznam, ne smejo uporabiti nobenih dodatnih zahtev, ki bi ponudnike lahko ovirale pri uporabi teh podpisov.

6. Za pošiljanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo pisno ali po telefonu; v drugem primeru je treba pred potekom roka za njihovo sprejetje poslati pisno potrdilo;

(b) javni organi naročniki lahko zahtevajo, da se morajo prijave za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza.

Javni organ naročnik za namene iz točke (b) v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navede zahtevo, da se morajo prijave za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, in rok za pošiljanje takih potrditev.

7. Države članice zagotovijo, da se najpozneje dve leti po datumu iz člena 92(1) vsi postopki javnega naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena.

Ta obveznost se ne uporablja, če bi uporaba elektronskih sredstev zahtevala posebna orodja ali oblike datotek, ki niso splošno dostopni v vseh državah članicah v smislu odstavka 3. Javni organi naročniki, ki uporabljajo za predložitev ponudb druga komunikacijska sredstva, morajo v razpisni dokumentaciji navesti, da bo uporaba elektronskih sredstev zaradi posebne narave informacij, ki se bodo izmenjale z gospodarskimi subjekti, zahtevala posebna orodja ali oblike datotek, ki niso splošno dostopni v vseh državah članicah.

Za javne organe naročnike se v naslednjih primerih šteje, da imajo upravičene razloge, da pri postopku oddaje ne zahtevajo elektronskih sredstev komunikacije:

(a) opis tehničnih specifikacij zaradi specializirane narave javnega naročila ni mogoč z uporabo oblik datotek, ki so na splošno podprte s splošno uporabljanimi aplikacijami;

(b) za aplikacije, ki podpirajo oblike datotek, primerne za opis tehničnih specifikacij, velja zaščitena shema licenciranja in jih javni organ naročnik ne more zagotoviti za prenos podatkov s spleta ali uporabo na daljavo;

(c) pri aplikacijah, ki podpirajo oblike datotek, primerne za opis tehničnih specifikacij, se uporabljajo oblike datotek, ki jih ni mogoče obdelovati z nobeno drugo odprto ali prenosljivo aplikacijo.

8. Javni organi naročniki lahko za postopke javnega naročanja uporabijo elektronsko obdelane podatke, da se preprečijo, odkrijejo in popravijo napake, ki se lahko pojavijo v posameznih fazah razvoja ustreznih instrumentov.

Člen 20 Nomenklature

1. Vsi sklici na nomenklature v zvezi z javnimi naročili se izvedejo z „enotnim besednjakom javnih naročil (CPV)“ iz Uredbe (ES) št. 2195/2002[31].

2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da prilagodi referenčne številke iz prilog II in XVI, če je treba spremembe nomenklature CPV izraziti v tej direktivi in če te spremembe ne vključujejo spremembe področja uporabe te direktive.

Člen 21 Navzkrižja interesov

1. Države članice določijo pravila za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in takojšnje odpravljanje navzkrižij interesov, ki izhajajo iz izvajanja postopkov naročanja iz te direktive, vključno z zasnovo in pripravo postopka, pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo naročil, izbiro kandidatov in ponudnikov ter oddajo naročila, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in se zagotovi enaka obravnava vseh ponudnikov.

Pojem navzkrižje interesov zajema najmanj vse situacije, ko imajo osebe iz odstavka 2 neposreden ali posreden osebni interes pri izidu postopka naročanja, ki bi lahko vplival na nepristransko in objektivno izvajanje njihovih nalog.

Za namene tega člena „osebni interesi“ pomenijo kakršne koli družinske, čustvene, ekonomske, politične ali druge skupne interese s kandidati ali ponudniki, vključno z navzkrižjem poklicnih interesov.

2. Pravila iz odstavka 1 veljajo za navzkrižje interesov, ki vključujejo vsaj naslednje skupine oseb:

(a) člane osebja pri javnem organu naročniku, izvajalce storitev javnega naročila ali člane osebja drugih izvajalcev storitev, vključenih v izvajanje postopka javnega naročanja;

(b) vodilno osebo pri javnem organu naročniku in člane organov odločanja pri javnem organu naročniku, ki lahko, čeprav niso nujno vključeni v vodenje postopka javnega naročanja, vplivajo na izid navedenega postopka.

3. Države članice zlasti zagotovijo, da:

(a) morajo člani osebja iz odstavka 2(a) razkriti vsako navzkrižje interesov v zvezi s katerim koli kandidatom ali ponudnikom takoj, ko so seznanjeni s takim navzkrižjem interesov, da lahko javni organ naročnik sprejme ukrepe za njegovo odpravo.

(b) kandidati in ponudniki na začetku postopka za oddajo javnega naročila predložijo izjavo o obstoju privilegiranih povezav z osebami iz odstavka 2(b), ki lahko z navedenimi osebami ustvarijo navzkrižje interesov; javni organ naročnik v posameznem poročilu iz člena 85 navede, ali je kateri kandidat ali ponudnik predložil izjavo.

Javni organ naročnik pri navzkrižju interesov sprejme ustrezne ukrepe. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zavrnitev zadevnega člana osebja za vključitev v zadevni postopek javnega naročanja ali prerazporeditev nalog in odgovornosti članov osebja. Če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.

Če se ugotovijo privilegirane povezave, javni organ naročnik o tem takoj obvesti nadzorni organ, imenovan v skladu s členom 84, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nedovoljenega vpliva na postopek oddaje naročila ter zagotovi enako obravnavo kandidatov in ponudnikov. Če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.

4. Vsi ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, se dokumentirajo v posameznih poročilih iz člena 85.

Člen 22 Nezakonito ravnanje

Kandidati morajo na začetku postopka predložiti častno izjavo, da niso in ne bodo:

(a) nedovoljeno vplivali na postopek odločanja javnega organa naročnika ali pridobili zaupne informacije, ki bi jim lahko zagotovile neupravičene prednosti v postopku naročanja;

(b) sklenili dogovorov z drugimi kandidati in ponudniki s ciljem izkrivljati konkurenco;

(c) namerno predložili zavajajočih informacij, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitve o izključitvi, izboru ali oddaji naročila.

NASLOV II PRAVILA O JAVNEM NAROČANJU

POGLAVJE I Postopki

Člen 23 Pogoji, povezani s Sporazumom o vladnih naročilih in drugimi mednarodnimi sporazumi

1. Javni organi naročniki v okviru prilog I, II, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Javni organi naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.

2. Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da spremeni seznam iz Priloge V, če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih sporazumov ali spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov.

Člen 24 Izbira postopkov

1. Javni organi naročniki za oddajo svojih javnih naročil uporabljajo nacionalne postopke, ki se uskladijo s to direktivo, če je bilo, brez poseganja v člen 30, objavljeno obvestilo o javnem razpisu v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo odprti ali omejeni postopek v skladu s to direktivo.

Države članice lahko zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.

Zagotovijo lahko tudi, da lahko javni organi naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v enem od naslednjih primerov:

(a) v zvezi z gradnjami, kadar je predmet naročila gradnje tako projektiranje kot tudi izvedba gradbenih del v smislu člena 2(8), ali kadar so potrebna pogajanja za določitev pravnega ali finančnega okvira projekta;

(b) v zvezi z javnimi naročili gradenj za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja ali inovacij, preizkusov ali razvoja in ne zaradi zagotavljanja donosnosti ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(c) v zvezi s storitvami ali blagom, kadar tehničnih specifikacij ni mogoče dovolj natančno določiti s sklicevanjem na kateri koli standard, evropska tehnična soglasja, enotne tehnične specifikacije ali tehnična sklicevanja v smislu točk 2 do 5 Priloge VIII;

(d) v primeru nepravilnih ali nesprejemljivih ponudb v smislu člena 30(2)(a) v odgovor na odprti ali omejeni postopek;

(e) zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto in zapletenostjo gradenj, blaga ali storitev, ali s tem povezanih tveganj, se naročilo ne more dodeliti brez predhodnih pogajanj.

Države članice se lahko odločijo, da v nacionalno zakonodajo ne bodo prenesle konkurenčnega postopka s pogajanji, postopkov konkurenčnega dialoga in partnerstva za inovacije.

2. Za obvestilo o javnem razpisu se lahko uporabi eno od naslednjih sredstev:

(a) obvestilo o naročilu v skladu s členom 47;

(b) če naročilo oddaja javni organ naročnik na poddržavni ravni z omejenim ali konkurenčnim postopkom s pogajanji, predhodno informativno obvestilo v skladu s členom 46(2).

V primeru iz točke (b) se gospodarske subjekte, ki so po objavi predhodnega informativnega obvestila naknadno izrazili interes s „povabilom k potrditvi interesa“, povabi, da svoj interes potrdijo pisno v skladu s členom 52.

3. Države članice lahko določijo, da lahko javni organi naročniki postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabijo samo v posebnih primerih in okoliščinah, ki so izrecno navedeni v členu 30.

Člen 25 Odprti postopek

1. V odprtih postopkih lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi obvestila o javnem razpisu.

Minimalni rok za sprejemanje ponudb je 40 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

Ponudbi se priložijo zahtevane informacije za ugotavljanje sposobnosti.

2. Če javni organi naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, ki se ne uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, se lahko minimalni rok za sprejemanje ponudb, kot je določen v drugem pododstavku odstavka 1 tega člena, skrajša na 20 dni, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, zahtevane za obvestilo o naročilu iz razdelka I dela B Priloge VI, če so navedene informacije na voljo ob objavi predhodnega informativnega obvestila;

(b) v objavo je bilo poslano najmanj 45 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

3. Če v nujnih primerih, ki jih javni organi naročniki ustrezno utemeljijo, ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, javni organi naročniki lahko določijo rok, ki ni krajši od 20 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

4. Javni organ naročnik lahko za pet dni skrajša rok za sprejemanje ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1, če sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 19(3), (4) in (5).

Člen 26 Omejeni postopek

1. Za sodelovanje v omejenih postopkih se lahko na podlagi obvestila o javnem razpisu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži zahtevane informacije za ugotavljanje sposobnosti.

Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu, ali, če se uporabi predhodno informativno obvestilo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, povabilo k potrditvi interesa.

2. Ponudbo lahko oddajo samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni organ naročnik na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javni organi naročniki lahko v skladu s členom 64 omejijo število primernih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku.

Minimalni rok za sprejemanje ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k oddaji ponudbe.

3. Če javni organi naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, ki se ne uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, se lahko minimalni rok za sprejemanje ponudb iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena skrajša na 15 dni, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, zahtevane za obvestilo o naročilu iz razdelka I dela B Priloge VI, če so navedene informacije na voljo ob objavi predhodnega informativnega obvestila;

(b) v objavo je bilo poslano najmanj 45 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

4. Javni organi naročniki na poddržavni ravni lahko določijo rok za sprejemanje ponudb na podlagi medsebojnega dogovora med javnim organom naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo ponudb. Če ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, javni organ naročnik določi rok, ki je najmanj 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudbe.

5. Rok za sprejemanje ponudb iz odstavka 2 se lahko skrajša za pet dni, če javni organ naročnik sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 19(3), (4) in (5).

6. Če v nujnih primerih, ki jih javni organi naročniki ustrezno utemeljijo, ni mogoče upoštevati rokov iz tega člena, javni organi naročniki lahko določijo:

(a) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu;

(b) rok za sprejemanje ponudb, ki ni krajši od 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k oddaji ponudb.

Člen 27 Konkurenčni postopek s pogajanji

1. Za sodelovanje v konkurenčnih postopkih s pogajanji se lahko na podlagi obvestila o javnem razpisu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži zahtevane informacije za ugotavljanje sposobnosti.

Javni organi naročniki v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa opišejo javno naročilo in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, ter določijo merila za oddajo, tako da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg javnega naročila ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v pogajanjih. Javni organi naročniki v tehničnih specifikacijah določijo, kateri deli teh specifikacij opredeljujejo minimalne zahteve.

Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu ali, če se uporabi predhodno informativno obvestilo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, povabilo k potrditvi interesa; minimalni rok za sprejemanje ponudb je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo. Uporablja se člen 26(3) do (6).

2. Samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni organ naročnik na podlagi ocene zahtevanih informacij, lahko oddajo pisno ponudbo, ki je podlaga za pogajanja, ki sledijo. Naročniki lahko v skladu s členom 64 omejijo število primernih kandidatov, ki jih bodo povabili k sodelovanju v postopku.

3. Javni organi naročniki se s ponudniki pogajajo o ponudbah, ki so jih predložili, za izboljšanje njihove vsebine, da bi bolj ustrezale merilom za oddajo in minimalnim zahtevam iz drugega pododstavka odstavka 1.

Med pogajanji se ne sme spreminjati:

(a) opisa javnega naročila;

(b) delov tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo minimalne zahteve;

(c) meril za oddajo.

4. Javni organi naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato ne nudijo informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Posebno pozorno zagotovijo, da so vsi ponudniki, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu z odstavkom 5, pravočasno pisno obveščeni o kakršnih koli spremembah tehničnih specifikacij, razen tistih, ki določajo minimalne zahteve, da se takim ponudnikom omogoči, da po potrebi spremenijo ponudbe in jih po takih spremembah ponovno predložijo.

Javni organi naročniki drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v pogajanjih, brez njegovega soglasja. Tako soglasje ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se da za nameravano posredovanje določenih rešitev ali drugih zaupnih informacij.

5. Konkurenčni postopki s pogajanji se lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja, na podlagi meril za oddajo iz obvestila o naročilu, povabila k potrditvi interesa ali dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navede, ali se je odločil za to možnost.

6. Če namerava javni organ naročnik zaključiti pogajanja, obvesti preostale ponudnike in določi skupni rok za predložitev morebitnih novih ali revidiranih ponudb. Preuči ponudbe, ki so bile predmet pogajanj na podlagi prvotno navedenih meril za oddajo, in odda naročilo v skladu s členi od 66 do 69.

Člen 28 Konkurenčni dialog

1. Za sodelovanje v konkurenčnem dialogu se lahko na podlagi javnega razpisa prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži zahtevane informacije za ugotavljanje kakovosti.

Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

V dialogu lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni organ naročnik na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javni organi naročniki lahko v skladu s členom 64 omejijo število primernih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 66(1)(a).

2. Javni organi naročniki v obvestilu o naročilu navedejo svoje potrebe in zahteve, ki jih potem v obvestilu in/ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredelijo. Hkrati v istih dokumentih določijo in podrobneje opredelijo izbrana merila za oddajo.

3. Javni organi naročniki s kandidati, izbranimi v skladu z zadevnimi določbami členov od 54 do 65, začnejo dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. Med tem dialogom lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih naročila.

Javni organi naročniki med dialogom zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato ne nudijo informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi.

Javni organi naročniki drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki se udeleži dialoga, brez njegovega soglasja. To soglasje ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se mora dati za nameravano posredovanje določenih rešitev ali drugih določenih zaupnih informacij.

4. Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih fazah, da se zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno fazo dialoga, na podlagi meril za oddajo, opredeljenih v obvestilu o naročilu ali opisnem dokumentu. Javni organi naročniki v obvestilu o naročilu ali opisnem dokumentu navedejo, ali bodo uporabili to možnost.

5. Javni organ naročnik nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe.

6. Javni organi naročniki, potem ko objavijo, da je dialog končan, o tem obvestijo udeležence in jih zaprosijo, naj predložijo končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Navedene ponudbe vsebujejo vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.

7. Javni organi naročniki preučijo prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo naročila iz obvestila o naročilu ali opisnega dokumenta.

Javni organ naročnik se po potrebi, za dokončno določitev finančnih obveznosti ali drugih pogojev naročila, s ponudnikom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo v skladu s členom 66(1)(a), pogaja o končnih pogojih naročila, če taka pogajanja ne spremenijo ključnih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o naročilu ali opisnega dokumenta ter ne povzročijo tveganja za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.

8. Javni organi naročniki lahko določijo nagrade ali plačila za udeležence v dialogu.

Člen 29 Partnerstvo za inovacije

1. Za sodelovanje v partnerstvih za inovacije se lahko prijavi vsak gospodarski subjekt, in sicer na podlagi obvestila o naročilu, katerega cilj je sklenitev strukturiranega partnerstva za razvoj inovativnega izdelka, storitve ali gradnje ter poznejša nabava teh izdelkov, storitev ali gradenj, če ustrezajo dogovorjeni kakovosti izvedbe in dogovorjenim stroškom.

2. Partnerstvo se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij, če je mogoče, vse do proizvodnje blaga ali izvajanja storitev. Določijo se vmesni cilji, ki jih mora doseči partner, in plačilo v ustreznih obrokih. Javni organ naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva in začne nov postopek javnega naročanja za preostale faze, če je pridobil ustrezne pravice intelektualne lastnine.

3. Naročilo se odda v skladu s pravili za konkurenčni postopek s pogajanji iz člena 27.

Javni organi naročniki pri izbiri kandidatov upoštevajo zlasti merila glede zmogljivosti in izkušenj ponudnikov na področju raziskav in razvoja ter pri razvijanju inovativnih rešitev. V skladu s členom 64 lahko omejijo število ustreznih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku.

Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil javni organ naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih javni organ naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 66(1)(a).

4. Struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz se določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Vrednost in trajanje naročila za nakup tako nastalega blaga, storitve ali gradnje ostaneta v okviru ustreznih omejitev, ob upoštevanju potrebe po povračilu stroškov, vključno s stroški, nastalimi med razvojem inovativne rešitve, in zagotovitve ustreznega dobička.

Javni organ naročniki ne uporabljajo partnerstev za inovacije tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Člen 30 Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave

1. Države članice lahko določijo, da lahko javni organi naročniki oddajo javna naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave samo v primerih, določenih v odstavkih od (2) do (5).

2. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko predvidi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo in se pošlje poročilo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu iz člena 84, če to zahtevata;

(b) če je cilj javnega naročila ustvariti ali pridobiti umetniško delo;

(c) če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov:

(i)      neobstoja konkurence zaradi tehničnih razlogov;

(ii)      varstva patentov, avtorskih pravic ali drugih pravic intelektualne lastnine;

(iii)     varstva drugih izključnih pravic.

Ta izjema se uporablja samo, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;

(d) ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi višje sile ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.

Za namene točke (a) se ponudba obravnava kot neustrezna, če:

– je nepravilna ali nesprejemljiva in

– je popolnoma neustrezna za naročilo, ker ne more izpolniti potreb javnega organa naročnika, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.

Ponudbe se zlasti obravnavajo kot nepravilne, če niso v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila ali če so ponujene cene zaščitene pred običajnimi konkurenčnimi pritiski.

Ponudbe se zlasti obravnavajo kot nepravilne v enem od naslednjih primerov:

(a) če so prispele prepozno;

(b) če so jih predložili ponudniki, ki nimajo ustreznih sposobnosti;

(c) če njihova cena presega proračun javnega organa naročnika, kot je bil določen pred začetkom postopka javnega naročanja; predhodna določitev proračuna mora biti pisno dokumentirana;

(d) če je bilo ugotovljeno v skladu s členom 69, da so neobičajno ugodne.

3. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko predvidi za javna naročila blaga:

(a) če se zadevni izdelki izdelujejo izključno za raziskovalne, poskusne, študijske ali razvojne namene; ta določba se ne uporablja za določanje količine proizvodnje za ugotavljanje komercialne donosnosti ali pokritja stroškov za raziskave in razvoj;

(b) za dodatne dobave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo običajnega blaga ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi zamenjava dobavitelja prisilila javnega organa naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil in ponavljajočih se naročil praviloma ne presega treh let;

(c) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnem trgu ali drugih podobnih trgih, kot so izmenjave električne energije;

(d) za nakupe blaga po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, stečajnega upravitelja v postopku insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi.

4. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko predvidi za javna naročila storitev, če se zadevno naročilo oddaja na podlagi projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v skladu z veljavnimi predpisi odda kandidatu ali enemu od kandidatov, izbranih na projektnem natečaju; v drugem primeru morajo biti k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi izbrani kandidati.

5. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko predvidi za nove gradnje ali storitve, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih gospodarskemu subjektu, ki so mu isti javni organi naročniki oddali prvotno naročilo, če so navedene gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo prvotno naročilo oddano po postopku iz člena 24(1). V osnovnem projektu se navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo.

Javni organi naročniki že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt navedejo morebitno uporabo navedenega postopka, pri čemer upoštevajo celotne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev, če uporabljajo člen 4.

Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po oddaji prvotnega naročila.

POGLAVJE II Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno naročanje

Člen 31 Okvirni sporazumi

1. Javni organi naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke iz te direktive.

Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi organi naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.

2. Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.

Navedeni postopki se lahko uporabljajo samo med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v javnem razpisu ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so prvotni podpisniki okvirnega sporazuma.

Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

Javni organi naročniki ne uporabljajo okvirnih sporazumov nepravilno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

3. Če se okvirni sporazum sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi navedenega sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

Pri oddaji navedenih naročil se javni organi naročniki lahko pisno posvetujejo z gospodarskim subjektom, podpisnikom okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.

4. Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na enega od naslednjih dveh načinov:

(a) na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma, brez ponovnega odpiranja konkurence, če navedeni sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega sporazuma, ki jih bodo izvedli; objektivni pogoji se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila;

(b) če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

5. Konkurenca iz odstavka (4)(b) temelji na enakih pogojih, kot se uporabijo za oddajo okvirnega sporazuma, ter po potrebi na natančneje opredeljenih pogojih in, če je ustrezno, drugih pogojih iz specifikacij okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:

(a) za vsako naročilo, ki se oddaja, se javni organi naročniki pisno posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;

(b) javni organi naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da ponudnikom omogoča predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, ob upoštevanju dejavnikov, kot sta zapletenost predmeta naročila in čas, potreben za pošiljanje ponudb;

(c) ponudbe se predložijo v pisni obliki in se ne odprejo do izteka roka, določenega za odgovor;

(d) javni organi naročniki oddajo posamezna naročila ponudnikom, ki so predložili najustreznejšo ponudbo na podlagi meril za oddajo iz specifikacij okvirnega sporazuma.

Člen 32 Dinamični nabavni sistemi

1. Javni organi naročniki lahko za običajne nabave, katerih značilnosti, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njihove zahteve, uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem se upravlja kot popolnoma elektronski postopek, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila za izbor.

2. Javni organi naročniki upoštevajo za oddajo naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema pravila omejenega postopka. Vsi kandidati, ki izpolnjujejo merila za izbor, dobijo dostop do sistema; število kandidatov, ki dobijo dostop do sistema, ni omejeno v skladu s členom 64. Vsa komunikacija v okviru dinamičnega nabavnega sistema se izvaja izključno z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 19(2) do (6).

3. Za namene oddaje naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema javni organi naročniki:

(a) objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;

(b) v specifikacijah navedejo vsaj vrsto in ocenjeno količino predvidenih nabav ter vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo;

(c) zagotovijo neomejen in popolnoma neposreden dostop med veljavnostjo sistema do specifikacij ter vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 51.

4. Javni organi naročniki zagotavljajo vsem gospodarskim subjektom ves čas trajanja dinamičnega nabavnega sistema možnost, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu pod pogoji iz odstavka 2. Javni organi naročniki preučijo te prijave v skladu z merili za izbor v desetih delovnih dneh po njihovem prejemu.

Javni organ naročnik čim prej obvesti gospodarski subjekt iz prvega pododstavka, ali je dobil dostop do dinamičnega nabavnega sistema ali ne.

5. Javni organi naročniki v skladu s členom 52 povabijo vse udeležence, ki izpolnjujejo pogoje, naj predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema.

Naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za oddajo iz obvestila o naročilu za dinamični nabavni sistem ali, če se predhodno informativno obvestilo uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, iz povabila k potrditvi interesa. Navedena merila se lahko, če je ustrezno, natančneje opredelijo v povabilu k oddaji ponudbe.

6. Javni organi naročniki navedejo trajanje dinamičnega nabavnega sistema v javnem razpisu. O vsaki spremembi v zvezi s trajanjem obvestijo Komisijo z naslednjimi standardnimi obrazci:

(a) če se trajanje spremeni, vendar se sistem ne prekine, z obrazcem, ki je bil prvotno uporabljen za javni razpis za dinamični nabavni sistem;

(b) če se sistem prekine, z obvestilom o oddaji naročila iz člena 48.

7. Zainteresiranim gospodarskim subjektom ali strankam dinamičnega nabavnega sistema se ne zaračunajo nobeni stroški.

Člen 33 Elektronske dražbe

1. Javni organi naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe, v katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb.

Za ta namen javni organi naročniki uporabljajo ponavljajoči se elektronski postopek (elektronsko dražbo), ki sledi začetni celotni presoji ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

2. Javni organi naročniki lahko v odprtih postopkih, omejenih postopkih ali konkurenčnih postopkih s pogajanji določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti razpisne specifikacije.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede ob ponovnem odpiranju konkurence med podpisniki okvirnega sporazuma v skladu s členom 31(4)(b) in ob odpiranju konkurence za naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 32.

3. Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih meril:

(a) izključno na cenah, če se naročilo odda ponudbi, ki zagotavlja najnižje stroške;

(b) na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb iz specifikacij, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

4. Javni organi naročniki, ki se odločijo za izvedbo elektronske dražbe, to navedejo v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa. Specifikacije vključujejo najmanj informacije iz Priloge VII.

5. Pred začetkom elektronske dražbe javni organi naročniki opravijo popolno začetno oceno ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo in utežmi, ki so jim določene.

Ponudba se šteje za sprejemljivo, če jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje pogoje, in je skladna s tehničnimi specifikacijami.

Vse ponudnike, ki so predložili sprejemljive ponudbe, se hkrati z elektronskim sredstvom povabi, naj sodelujejo v elektronski dražbi ter od določenega datuma in časa uporabljajo povezave v skladu z navodili iz povabila. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne začne prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.

6. Če se naročilo odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se povabilu doda izid popolne presoje zadevne ponudbe, opravljene v skladu s tehtanjem iz prvega pododstavka člena 66(5).

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporablja pri elektronski dražbi za določitev samodejnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali vrednosti. Navedena formula vključuje uteži za vsa merila, določena za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, iz obvestila, ki se uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali specifikacij. Vendar se v ta namen vsi razponi predhodno zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, se za vsako variantno ponudbo določi posebna formula.

7. Javni organi naročniki med vsako fazo elektronske dražbe vsem ponudnikom takoj sporočijo vsaj zadostne informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev, lahko pa jim sporočajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi in objavljajo število udeležencev v vsaki fazi dražbe, če je bilo to prvotno navedeno. Vendar pa med nobeno fazo elektronske dražbe nikakor ne smejo razkriti identitete ponudnikov.

8. Javni organi naročniki končajo elektronsko dražbo na enega ali več naslednjih načinov:

(a) na predhodno določen datum in ob predhodno določenem času;

(b) ko ne prejemajo več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z minimalnimi razlikami, če so predhodno določili čas, ki mora preteči po prejemu zadnje ponudbe, preden končajo elektronsko dražbo;

(c) ko se izvede prvotno navedeno število faz v dražbi.

Če se javni organi naročniki odločijo končati elektronsko dražbo v skladu s točko (c) in po možnosti v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b), se v povabilu k sodelovanju v dražbi navede urnik za vsako fazo dražbe.

9. Javni organi naročniki po koncu elektronske dražbe oddajo naročilo v skladu s členom 66 na podlagi rezultatov elektronske dražbe.

Člen 34 Elektronski katalogi

1. Če javni organi naročniki zahtevajo uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev v skladu s členom 19, lahko zahtevajo predložitev ponudb v obliki elektronskega kataloga.

Države članice lahko določijo obvezno uporabo elektronskih katalogov za nekatere vrste javnih naročil.

Ponudbam, predloženim v obliki elektronskega kataloga, se lahko priložijo drugi dokumenti, ki dopolnjujejo ponudbo.

2. Elektronske kataloge sestavijo kandidati ali ponudniki za sodelovanje v določenem postopku javnega naročanja v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi javni organ naročnik.

Elektronski katalogi so tudi v skladu z zahtevami za elektronska komunikacijska orodja in vsemi dodatnimi zahtevami, ki jih določi javni organ naročnik v skladu s členom 19.

3. Če se sprejme ali zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskih katalogov, javni organi naročniki:

(a) to navedejo v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, če se predhodno informativno obvestilo uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa;

(b) v specifikacijah navedejo vse potrebne informacije v skladu s členom 19(5) v zvezi s formatom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo za katalog.

4. Javni organi naročniki lahko, če je bil po predložitvi ponudb v obliki elektronskih katalogov sklenjen okvirni sporazum z več kot enim gospodarskim subjektom, določijo, da se za določena naročila ponovno odpre konkurenca na podlagi posodobljenih katalogov. Javni organi naročniki v takem primeru uporabijo enega od naslednjih alternativnih postopkov:

(a) povabijo ponudnike k ponovni predložitvi elektronskih katalogov, prilagojenih zahtevam za določeno zadevno naročilo;

(b) obvestijo ponudnike, da nameravajo iz že predloženih katalogov zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam za določeno zadevno naročilo (v nadaljnjem besedilu: selektivni izbor), če je bila uporaba tega postopka objavljena v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila za okvirni sporazum.

5. Če javni organi naročniki za določena naročila ponovno odprejo konkurenco v skladu s točko (b) odstavka 4, navedejo datum in čas, ko nameravajo zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam za določeno zadevno naročilo, in ponudnikom omogočijo, da odklonijo tako zbiranje informacij.

Javni organi naročniki zagotovijo ustrezno obdobje med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij.

Javni organi naročniki pred oddajo naročila zadevnemu ponudniku predstavijo zbrane informacije in mu s tem omogočijo, da izpodbija ali potrdi pravilnost tako sestavljene ponudbe.

6. Javni organi naročniki lahko naročila oddajo na podlagi dinamičnega nabavnega sistema po postopku „selektivnega izbora“, če je prijavi za sodelovanje v dinamičnem nabavnem sistemu priložen elektronski katalog v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih je določil javni organ naročnik. Kandidati navedeni katalog pozneje dopolnijo, ko so obveščeni o nameri javnega organa naročnika, da sestavi ponudbe s pomočjo selektivnega izbora. Postopek selektivnega izbora se izvede v skladu s točko (b) odstavka 4 in odstavkom 5.

Člen 35 Centralizirane nabavne dejavnosti in centralni nabavni organi

1. Javni organi naročniki lahko nabavijo gradnje, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa ali prek njega.

2. Države članice zagotovijo možnost, da lahko javni organi naročniki uporabijo centralizirane nabavne dejavnosti, ki jih nudijo centralni nabavni organi s sedežem v drugi državi članici.

3. Javni organ naročnik pri naročanju z uporabo centraliziranih nabavnih dejavnosti izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če zadevne postopke javnega naročanja izvaja centralni nabavni organ sam v vseh fazah, od objave javnega razpisa do izvedbe naročila ali naročil, ki mu sledijo.

Vendar, če nekatere faze postopka naročanja ali izvajanja naročil, ki sledijo, izvaja zadevni javni organ naročnik, je ta še naprej odgovoren za izpolnjevanje obveznosti v skladu s to direktivo za faze, ki jih izvaja.

4. Vsi postopki naročanja, ki jih izvaja centralni nabavni organ, se izvajajo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi v skladu z zahtevami iz člena 19.

5. Javni organi naročniki lahko, brez uporabe postopkov iz te direktive, izberejo centralni nabavni organ za izvajanje centraliziranih nabavnih dejavnosti, vključno tedaj, ko centralni nabavni organ za to prejme plačilo.

6. Centralni nabavni organi zagotovijo dokumentacijo o vseh poslih, izvedenih med izvajanjem naročil, okvirnih sporazumov ali dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih sklenejo med svojimi centraliziranimi nabavnimi dejavnostmi.

Člen 36 Pomožne nabavne dejavnosti

Izvajalci pomožnih nabavnih dejavnosti se izberejo v skladu s postopki za oddajo naročila iz te direktive.

Člen 37 Priložnostno skupno naročanje

1. Eden ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.

2. Če zadevne postopke javnega naročanja v vseh fazah, od objave obvestila o javnem razpisu do izvedbe naročila ali naročil, ki sledijo, izvaja samo en javni organ naročnik, je ta javni organ naročnik izključno odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo.

Če pa postopke javnega naročanja in izvedbe naročil, ki sledijo, izvaja več udeleženih javnih organov naročnikov, je vsak odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo za faze, ki jih izvaja.

Člen 38 Skupno naročanje javnih organov naročnikov iz različnih držav članic

1. Javni organi naročniki iz različnih držav članic lahko brez poseganja v člen 11 skupno oddajo javna naročila z uporabo enega od načinov iz tega člena.

2. Več javnih organov naročnikov lahko nabavi gradnje, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa iz druge države članice ali prek njega. V navedenem primeru se postopek naročanja izvede v skladu z nacionalnimi predpisi države članice, v kateri ima sedež centralni nabavni organ.

3. Več javnih organov naročnikov iz različnih držav članic lahko skupno odda javno naročilo. V navedenem primeru udeleženi javni organi naročniki sklenejo sporazum, v katerem določijo:

(a) kateri nacionalni predpisi se uporabljajo za postopek javnega naročanja;

(b) notranjo organizacijo postopka javnega naročanja, vključno z vodenjem postopka, razdelitvijo odgovornosti, distribucijo gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo, ter sklenitvijo naročil.

Javni organi naročniki lahko pri določitvi nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) izberejo nacionalne predpise katere koli države članice, v kateri ima sedež najmanj eden od udeleženih javnih organov.

4. Če več javnih organov naročnikov iz različnih držav članic ustanovi skupno pravno osebo, vključno z evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje iz Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[32] ali drugimi osebami, ustanovljenimi v skladu z zakonodajo Unije, se udeleženi javni organi naročniki s sklepom pristojnega organa skupne pravne osebe dogovorijo o nacionalnih predpisih ene od naslednjih držav članic, ki se uporabljajo za javno naročilo:

(a) nacionalni predpisi države članice, v kateri ima skupna pravna oseba svoj sedež;

(b) nacionalni predpisi države članice, v kateri skupna pravna oseba izvaja svoje dejavnosti.

Ta sporazum se lahko uporablja za nedoločen čas, če je to določeno v ustanovitvenem aktu skupne pravne osebe, ali pa je lahko omejen na določeno časovno obdobje, določene vrste naročil ali eno ali več oddaj posameznih naročil.

5. Če sporazum o določitvi zakonodaje, ki se uporablja za javno naročilo, ne obstaja, se nacionalna zakonodaja, ki ureja oddajo naročila, določi v skladu z naslednjimi pravili:

(a) če postopek izvaja ali vodi en udeleženi javni organ naročnik v imenu drugih, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice zadevnega javnega organa naročnika;

(b) če postopka ne izvaja ali vodi en udeleženi javni organ naročnik v imenu drugih in

(a) se nanaša na naročilo gradenj, javni organi naročniki uporabljajo nacionalne predpise države članice, v kateri je večina gradenj;

(b) se nanaša na naročilo storitve ali blaga, javni organi naročniki uporabljajo nacionalne predpise države članice, v kateri se izvaja večji del storitev ali dobav blaga;

(c) če ni mogoče določiti nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b), javni organi naročniki uporabljajo nacionalne predpise države članice javnega organa naročnika, ki nosi največji delež stroškov.

6. Če ne obstaja sporazum o določitvi zakonodaje v zvezi z javnim naročanjem, ki se uporablja, v skladu z odstavkom 4, se nacionalna zakonodaja, ki ureja postopke javnega naročanja, ki jih izvajajo skupne pravne osebe, ki jih ustanovi več javnih organov naročnikov iz različnih držav članic, določi v skladu z naslednjimi pravili:

(a) če postopek izvaja ali vodi pristojni organ skupne pravne osebe, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice, v kateri ima pravna oseba sedež;

(b) če postopek izvaja ali vodi član pravne osebe v imenu navedene pravne osebe, se uporabljajo pravila iz točk (a) in (b) odstavka 5;

(c) če ni mogoče določiti nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 5, javni organi naročniki uporabljajo nacionalne predpise države članice, v kateri ima pravna oseba sedež.

7. Eden ali več javnih organov naročnikov lahko odda posamezna naročila na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga sklene javni organ naročnik iz druge države članice ali se sklene skupno z javnim organom naročnikom iz druge države članice, če okvirni sporazum vsebuje posebne določbe, ki zadevnemu javnemu organu naročniku oziroma javnim organom naročnikom omogočajo oddajo posameznih naročil.

8. Za odločitve o oddaji javnih naročil v čezmejnem javnem naročanju se uporabljajo običajni revizijski postopki, ki so na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja.

9. Za zagotovitev učinkovitega delovanja revizijskih postopkov države članice zagotovijo, da se sklepi revizijskih organov v smislu Direktive Sveta 89/665/EGS[33] iz drugih držav članic v celoti izvršijo v njihovem notranjem pravnem redu, če take odločitve vključujejo javne organe naročnike s sedežem na njihovem ozemlju, ki sodelujejo v zadevnem čezmejnem postopku javnega naročanja.

POGLAVJE III Izvedba postopka

Oddelek 1 Priprava

Člen 39 Predhodno preverjanje trga

1. Javni organi naročniki lahko pred začetkom postopka javnega naročanja opravijo preverjanje trga, da bi ocenili strukturo, zmožnosti in zmogljivosti trga ter obvestili gospodarske subjekte o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročanjem.

Javni organi naročniki lahko v ta namen za nasvete zaprosijo upravne podporne strukture ali tretje strani ali udeležence na trgu oziroma sprejmejo njihove nasvete, če taki nasveti ne vplivajo na preprečevanje konkurence ter ne pomenijo kršenja načel nediskriminacije in preglednosti.

2. Če je kandidat ali ponudnik oziroma podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetoval javnemu organu naročniku ali bil drugače vključen v pripravo postopka javnega naročanja, javni organ naročnik sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da sodelovanje tega kandidata ali ponudnika ne povzroči izkrivljanja konkurence.

Taki ukrepi vključujejo sporočanje vseh zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka za oddajo naročila, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev primernih rokov za sprejemanje ponudb. Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni drugih načinov za zagotovitev, da je izpolnjena obveznost spoštovanja načela enake obravnave.

Pred tako izključitvijo se kandidatom oziroma ponudnikom omogoči, da dokažejo, da njihovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Sprejeti ukrepi se dokumentirajo v ločenem poročilu iz člena 85.

Člen 40 Tehnične specifikacije

1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2.

V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.

Pri vseh javnih naročilih, katerih predmet naj bi uporabljale osebe, bodisi splošna javnost bodisi osebje javnega organa naročnika, se pri pripravi navedenih tehničnih specifikacij upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.

2. Tehnične specifikacije zagotavljajo enakopraven dostop vseh gospodarskih subjektov do postopka javnega naročanja in ne ustvarjajo neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.

3. Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Unije, se tehnične specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov:

(a) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da omogočijo ponudnikom opredeliti predmet naročila in da omogočijo javnim organom naročnikom oddajo naročila;

(b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“;

(c) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b), s čimer se predpostavlja skladnost s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;

(d) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke (a) za druge značilnosti.

4. Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali določen postopek ali blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bila nekatera podjetja ali proizvodi s tem izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkom 3. Pri takem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“.

5. Če javni organ naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz točke (b) odstavka 3, ne more zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da gradnje, blago in storitve, ki so ponujeni, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi, vključno z dokazili iz člena 42, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

6. Če javni organ naročnik izkoristi možnost iz točke (a) odstavka 3, da določi tehnične specifikacije v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, blago ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se zadevne tehnične specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih je določil.

Ponudnik v svoji ponudbi dokaže s katerimi koli ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz člena 42, da gradnja, blago ali storitev v skladu s standardom izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve javnega organa naročnika.

Člen 41 Oznake

1. Če javni organi naročniki določijo okoljske, socialne ali druge značilnosti gradnje, storitve ali blaga v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) člena 40(3), lahko zahtevajo, da so te gradnje, storitve ali blago opremljeni s posebno oznako, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) zahteve za oznako zadevajo le značilnosti, povezane s predmetom naročila in primerne za določitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;

(b) so zahteve za oznako pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;

(c) so oznake izdane na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami;

(d) so oznake na voljo vsem zainteresiranim stranem;

(e) merila za oznako določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.

Javni organi naročniki, ki zahtevajo določeno oznako, sprejmejo vse enakovredne oznake, ki izpolnjujejo zahteve oznake, ki so jo navedli javni organi naročniki. Za proizvode brez oznake javni organi naročniki sprejmejo tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca ali druga primerna dokazila.

2. Če oznaka izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c), (d) in (e) odstavka 1, poleg tega pa vsebuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, lahko javni organi naročniki opredelijo tehnično specifikacijo s sklicevanjem na tiste podrobne specifikacije iz zadevne oznake ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so primerni za določitev značilnosti tega predmeta.

Člen 42 Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila

1. Javni organi naročniki lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo poročilo o preizkusih priznanega organa ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami.

Če javni organi naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo priznani organi in ki potrjujejo skladnost z določeno tehnično specifikacijo, sprejmejo tudi potrdila, ki jih izdajo enakovredni drugi priznani organi.

2. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz odstavka 1 ali jih nima možnosti pridobiti v ustreznih rokih, javni organi naročniki sprejmejo druga primerna dokazila, ki niso navedena v odstavku 1, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca.

3. Priznani organi v smislu odstavka 1 tega člena so laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter vsi certifikacijski in nadzorni organi, ki so akreditirani v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[34].

4. Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 40(6), členom 41 ter odstavki 1, 2 in 3 tega člena, da se dokaže skladnost s tehničnimi zahtevami. Pristojni organi države članice sedeža zagotovijo te informacije v skladu s členom 88.

Člen 43 Variantne ponudbe

1. Javni organi naročniki lahko ponudnikom dovolijo, da predložijo variantne ponudbe. V obvestilu o naročilu ali, če se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi predhodno informativno obvestilo, v povabilu k potrditvi interesa navedejo, ali dovolijo predložitev variantnih ponudb ali ne. Brez take navedbe predložitev variantnih ponudb ni dovoljena.

2. Javni organi naročniki, ki dovolijo variantne ponudbe, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo minimalne zahteve, ki jih morajo variantne ponudbe izpolniti, ter vse posebne zahteve za njihovo predložitev. Poleg tega zagotovijo, da se lahko izbrana merila za oddajo naročila koristno uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo navedene minimalne zahteve, ter za skladne ponudbe, ki niso variantne ponudbe.

3. Obravnavajo se samo variantne ponudbe, ki izpolnjujejo minimalne zahteve javnih organov naročnikov.

V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev javni organi naročniki, ki so dovolili predložitev variantnih ponudb, ne smejo zavrniti variantne ponudbe izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.

Člen 44 Razdelitev naročil na sklope

1. Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Kadar javni organ naročnik za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 4, vendar ni manjša od 500 000 EUR, in je določena v skladu s členom 5, presodi, da jih ni primerno razdeliti na sklope, svoje razloge posebej pojasni v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa.

Javni organi naročniki navedejo v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, ali so ponudbe omejene na enega ali samo več sklopov.

2. Javni organi naročniki lahko kljub navedbi, da se lahko ponudba odda za vse sklope, omejijo število sklopov, ki se oddajo ponudniku, če v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo to največje število. Javni organi naročniki določijo ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo objektivna in nediskriminacijska merila ali pravila za oddajo različnih sklopov, če bi se zaradi uporabe izbranih meril za oddajo naročila enemu ponudniku oddalo več sklopov, kot je največje število.

3. Javni organi naročniki lahko, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, odločijo, da bodo oddali eno naročilo za sklop oziroma eno naročilo ali več naročil, ki zajemajo več sklopov ali vse sklope.

Javni organi naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo, ali si pridržujejo pravico do take izbire, in, če si jo, kateri sklopi se lahko združijo v eno naročilo.

Javni organi naročniki najprej določijo ponudbe, ki najbolje izpolnjujejo merila za oddajo naročila, določena v skladu s členom 66 za vsak posamezen sklop. Naročilo za več kot en sklop se lahko odda ponudniku, ki ni uvrščen na prvo mesto za vse posamezne sklope, zajete v zadevnem naročilu, če so bolje izpolnjena merila za oddajo naročila, določena v skladu s členom 66, v zvezi z vsemi sklopi, zajetimi v zadevnem naročilu. Javni organi naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo metode, ki jih nameravajo uporabiti za tako primerjavo. Take metode so pregledne, objektivne in nediskriminacijske.

4. Javni organi naročniki lahko zahtevajo, da vsi izvajalci usklajujejo svoje dejavnosti pod vodstvom gospodarskega subjekta, kateremu je bil oddan sklop, ki vključuje usklajevanje celotnega projekta ali njegovih ustreznih delov.

Člen 45 Določanje rokov

1. Javni organi naročniki morajo pri določanju rokov za sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati zapletenost naročila in čas, potreben se pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke iz členov od 24 do 30.

2. Če se ponudbe lahko predložijo šele po obisku lokacije ali po pregledu dokumentov, ki dopolnjujejo dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila, na kraju samem, se roki za sprejemanje ponudb podaljšajo, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, potrebnimi za pripravo ponudb.

Oddelek 2 Objavljanje in preglednost

Člen 46 Predhodna informativna obvestila

1.           Javni organi naročniki lahko svoje namere v zvezi z načrtovanimi naročili sporočijo z objavo predhodnega informativnega obvestila takoj, ko je mogoče, po začetku proračunskega leta. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v oddelku I dela B Priloge VI. Objavi jih Komisija ali javni organi naročniki v svojih profilih kupca v skladu s točko 2(b) Priloge IX. Če javni organi naročniki objavijo obvestilo v svojem profilu kupca, pošljejo obvestilo o objavi v svojem profilu kupca v skladu s točko 3 Priloge IX.

2.           V primeru omejenih postopkov in konkurenčnih postopkov s pogajanji lahko javni organi naročniki na poddržavni ravni uporabijo predhodno informativno obvestilo kot obvestilo o javnem razpisu v skladu s členom 24(2), če obvestilo izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a) obvestilo se izrecno sklicuje na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki se oddaja;

(b) v obvestilu je navedeno, da bo naročilo oddano po omejenem postopku ali po konkurenčnem postopku s pogajanji, brez dodatne objave javnega razpisa, vsi zainteresirani gospodarski subjekti pa so povabljeni, da pisno izrazijo svoj interes;

(c) poleg informacij, določenih v razdelku I dela B Priloge VI, vsebuje informacije, določene v razdelku II dela B Priloge VI;

(d) obvestilo je objavljeno največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo iz člena 52(1).

Taka obvestila se ne objavijo v profilu kupca.

Člen 47 Obvestila o naročilu

Vsi javni organi naročniki lahko uporabijo obvestilo o naročilu kot sredstvo za objavo javnega razpisa v zvezi z vsemi postopki. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v delu C Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 49.

Člen 48 Obvestila o oddaji naročila

1. Javni organi naročniki pošljejo obvestilo o oddaji naročila, ki vsebuje izide postopka javnega naročanja, najpozneje 48 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.

Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v delu D Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 49.

2. Če je bil javni razpis za zadevno naročilo objavljen v obliki predhodnega informativnega obvestila in javni organ naročnik v 12 mesecih, zajetih v predhodnem informativnem obvestilu, ne namerava oddati drugih naročil, je treba to posebej navesti v obvestilu o oddaji naročila.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 31, javni organi naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka javnega naročanja za vsako oddajo naročila na podlagi tega sporazuma.

3. Javni organi naročniki pošljejo obvestilo o izidu postopka oddaje naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema v 48 dneh po oddaji vsakega naročila. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi zbirno vsako četrtletje. V tem primeru javni organi naročniki pošljejo vsa zbrana obvestila v 48 dneh po koncu vsakega četrtletja.

4. Objava nekaterih informacij o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko izpusti, če bi ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi.

Člen 49 Oblika in način objave obvestil

1. Obvestila iz členov 46, 47 in 48 vsebujejo informacije iz Priloge VI v obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi obrazci za popravke.

Te standardne obrazce določi Komisija. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.

2. Obvestila iz členov 46, 47 in 48 se pripravijo, pošljejo z elektronskimi sredstvi Komisiji in objavijo v skladu s Prilogo IX. Obvestila se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju. Stroške Komisije z objavo obvestil krije Unija.

3. Obvestila iz člena 46(2) in člena 47 se objavijo v celoti v uradnem jeziku Unije, ki ga izbere javni organ naročnik. Ta jezikovna različica je edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.

4. Komisija zagotovi, da sta celotno besedilo in povzetek predhodnih informativnih obvestil iz člena 46(2) ter obvestil o javnem razpisu, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem, iz člena 32(3)(a) objavljena:

(a) v primeru predhodnih informativnih obvestil 12 mesecev oziroma do prejema obvestila o oddaji naročila, kot je določeno v členu 48, z navedbo, da v 12 mesecih, zajetih v javnem razpisu, ne bodo oddana druga naročila;

(b) v primeru javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem, v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema.

5. Javni organi naročniki so sposobni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja obvestil.

Komisija javnemu organu naročniku izda potrdilo o prejemu obvestila in o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo je dokazilo o objavi.

6. Javni organi naročniki lahko objavijo obvestila za javna naročila, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive, če so navedena obvestila poslana Komisiji z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz Priloge IX.

Člen 50 Objavljanje na nacionalni ravni

1. Obvestila iz členov 46, 47 in 48 ter informacije, ki jih ta obvestila vsebujejo, se ne objavijo na nacionalni ravni pred objavo v skladu s členom 49.

2. Obvestila, objavljena na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Komisiji, ali niso objavljene v profilu kupca, v njih pa mora biti naveden datum pošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave v profilu kupca.

3. Predhodna informativna obvestila ne smejo biti objavljena v profilu kupca, preden je Komisiji poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki. V njih se navede datum tega pošiljanja.

Člen 51 Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo naročila v elektronski obliki

1. Javni organi naročniki po datumu objave obvestila v skladu s členom 49 ali datumu pošiljanja povabila k potrditvi interesa omogočijo neomejen, celovit, neposreden in brezplačen dostop z elektronskimi sredstvi do dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. V besedilu obvestila ali povabila k potrditvi interesa se navede spletni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

2. Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, naročniki ali pristojne službe zagotovijo dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vsemi dodatnimi dokumenti najpozneje šest dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb. V pospešenem postopku iz člena 25(3) in člena 26(5) je ta rok štiri dni.

Člen 52 Povabila k oddaji ponudbe ali sodelovanju v dialogu; povabila k potrditvi interesa

1. V omejenih postopkih, postopkih konkurenčnega dialoga, partnerstvih za inovacije in konkurenčnih postopkih s pogajanji javni organi naročniki sočasno ter v pisni obliki povabijo izbrane kandidate k oddaji ponudbe ali, v primeru konkurenčnega dialoga, k sodelovanju v dialogu.

Kadar se predhodno informativno obvestilo uporabi za objavo javnega razpisa v skladu s členom 46(2), javni organi naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo gospodarske subjekte, ki so izrazili svoj interes, da potrdijo interes.

2. Povabila iz odstavka 1 vsebujejo navedbo elektronskega naslova, na katerem so specifikacije ali opisni dokument in vsi drugi dodatni dokumenti neposredno dostopni z elektronskimi sredstvi. Poleg tega vsebuje informacije, določene v Prilogi X

Člen 53 Obveščanje kandidatov in ponudnikov

1. Javni organi naročniki takoj, ko je mogoče, obvestijo vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil objavljen javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek ali da ne izvedejo dinamičnega nabavnega sistema.

2. Javni organ naročnik na zahtevo zainteresirane strani čim prej, vsekakor pa v 15 dneh od prejema pisnega zahtevka, obvesti:

(a) vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave k sodelovanju,

(b) vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, za primere iz člena 40(5) in (6) pa tudi razloge za svojo odločitev o neenakovrednosti ali za odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev,

(c) vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma,

(d) vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o izvajanju in poteku pogajanj in dialoga s ponudniki.

3. Javni organi naročniki se lahko odločijo, da izpustijo nekatere informacije iz odstavka 1 v zvezi z oddajo naročila, sklenitvijo okvirnega sporazuma ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi.

Oddelek 3 Izbor udeležencev in oddajanje naročil

Člen 54 Splošna načela

1. Naročila se oddajo na podlagi meril iz členov od 66 do 69, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) ponudba je skladna z zahtevami, pogoji in merili, določenimi v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, ob upoštevanju člena 43;

(b) ponudbo je oddal ponudnik, ki ni izključen v skladu s členoma 21 in 55 ter izpolnjuje merila za izbor, ki jih je določil javni organ naročnik v skladu s členom 56, in, kadar je to primerno, nediskriminacijska pravila in merila iz člena 64.

2. Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

3. Pri odprtih postopkih lahko javni organi naročniki odločijo, da se ponudbe pregledajo pred preveritvijo izpolnjevanja meril za izbor, če so upoštevane ustrezne določbe iz tega oddelka, vključno s pravilom, da se naročilo ne odda ponudniku, ki bi moral biti izključen v skladu s členom 55, ali ki ne izpolnjuje meril za izbor, ki jih je določil javni organ naročnik, v skladu s pododdelkom 1 tega oddelka.

4. Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da spremeni seznam iz Priloge XI, če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih sporazumov ali spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov.

Pododdelek 1 Merila za ugotavljanje kakovosti

Člen 55 Razlogi za izključitev

1. Vsak kandidat ali ponudnik, ki je bil zaradi enega od naslednjih razlogov pravnomočno obsojen, se izključi iz sodelovanja pri javnem naročilu:

(a) sodelovanje v hudodelskih združbah iz člena 2(1) Okvirnega Sklepa Sveta 2008/841/PNZ[35];

(b) korupcija, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije[36] in členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ[37], ter korupcija, kot je opredeljena v nacionalnem pravu javnega organa naročnika ali gospodarskega subjekta;

(c) goljufija v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[38];

(d) teroristična kazniva dejanja ali kazniva dejanja, povezana s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 oziroma členu 3 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ[39], ali spodbujanje k storitvi kaznivega dejanja, pomoč ali podpora pri tem ali poskus storitve kaznivega dejanja, kot so opredeljeni v členu 4 navedenega okvirnega sklepa;

(e) pranje denarja, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 91/308/EGS[40].

Obveznost izključitve kandidata ali ponudnika iz sodelovanja pri javnem naročilu velja tudi, če so bili pravnomočno obsojeni direktorji družbe ali katere koli druge osebe, pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom.

2. Vsak gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja pri javnem naročilu, če je javni organ naročnik seznanjen s pravnomočno odločbo, v kateri je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ni izpolnil obveznosti v zvezi s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države članice javnega organa naročnika.

3. Javni organ naročnik lahko izključi iz sodelovanja v javnem naročilu vsak gospodarski subjekt, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) če je ugotovil kakršno koli kršitev obveznosti, določenih v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določb mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetih v Prilogi XI. Skladnost z zakonodajo Unije ali mednarodnimi določbami vključuje skladnost na ustrezen način;

(b) če je gospodarski subjekt v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, kadar njegova sredstva upravlja stečajni upravitelj ali sodišče, kadar se je začel postopek z upniki, kadar je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih in predpisih;

(c) če lahko javni organ naročnik s kakršnimi koli sredstvi dokaže, da je gospodarski subjekt kriv kakšne druge hude poklicne napake;

(d) če je gospodarski subjekt pokazal precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju katere koli ključne zahteve iz prejšnjega javnega naročila ali podobnih naročil pri istem javnem organu naročniku.

Da bi uporabili razlog za izključitev iz točke (d) prvega pododstavka, javni organi naročniki predložijo metodo za presojo izvedbe naročila, ki temelji na objektivnih in merljivih merilih ter se uporablja sistematično, dosledno in pregledno. Vsako presojo izvedbe naročila se sporoči zadevnemu izvajalcu, ki ima možnost ugovora zoper ugotovitve in možnost sodnega varstva.

4. Vsak kandidat ali ponudnik, ki je v enem od položajev iz odstavkov 1, 2 in 3, lahko javnemu organu naročniku predloži dokaze o svoji zanesljivosti kljub obstoju ustreznega razloga za izključitev.

V ta namen kandidat ali ponudnik dokaže, da je nadomestil vso škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem ali kršitvijo, na celovit način razjasnil dejstva in okoliščine v dejavnem sodelovanju s preiskovalnimi organi ter sprejel konkretne tehnične, organizacijske in osebne ukrepe, primerne za preprečitev nadaljnjih kaznivih dejanj ali kršitev. Javni organi naročniki preučijo ukrepe, ki so jih sprejeli kandidati in ponudniki, ob upoštevanju resnosti in posebnih okoliščin kaznivega dejanja ali kršitve. Če javni organ naročnik meni, da ukrepi niso zadostni, navede razloge za svojo odločitev.

5. Države članice zagotovijo, da lahko javni organi naročniki in gospodarski subjekti zlahka pridobijo informacije in pomoč v zvezi z uporabo tega člena prek točke za stike iz člena 88.

6. Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z razlogi za izključitev, naštetimi v tem členu. Pristojni organi države članice sedeža zagotovijo te informacije v skladu s členom 88.

Člen 56 Merila za izbor

1. Javni organ naročniki lahko določijo pogoje za sodelovanje glede na:

(a) primernost za opravljanje poklicne dejavnosti,

(b) ekonomski in finančni položaj,

(c) tehnično in poklicno sposobnost.

Ni jim pa treba navesti vseh pogojev, naštetih v odstavkih 2, 3 in 4, vendar ne smejo navesti zahtev, ki niso tam naštete.

Javni organ naročniki omejijo katere koli pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in strogo sorazmerne s predmetom naročila ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi resnične konkurence.

2. Glede primernosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici sedeža, kot je opisano v Prilogi XII.

Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v svoji državi izvora opravljali zadevno storitev, lahko javni organ naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.

3. Glede zadovoljivega ekonomskega in finančnega položaja lahko javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da imajo ustrezne finančne in ekonomske zmogljivosti. V ta namen lahko zahtevajo, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v naročilu, in ustrezno škodno zavarovanje poklicnega tveganja.

Najnižji letni promet ne sme presegati trikratne ocenjene vrednosti naročila, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga. Javni organ naročnik take izjemne okoliščine navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.

Kadar je naročilo razdeljeno na sklope, se ta člen uporablja v zvezi z vsakim posameznim sklopom. Vendar lahko javni organ naročnik določi najnižji letni promet s sklicevanjem na skupine sklopov za primer, če se uspešnemu ponudniku dodeli več sklopov, ki se izvajajo sočasno.

Če se naročila na podlagi okvirnega sporazuma oddajo po ponovnem odpiranju konkurence, se zahteva glede najvišjega letnega prometa iz drugega pododstavka tega odstavka izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega zadevnih naročil, ki se bodo izvajala sočasno, ali, če to ni znano, na podlagi ocenjene vrednosti okvirnega sporazuma.

4. Glede tehnične in poklicne sposobnosti lahko javni organi naročniki zahtevajo, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Javni organ naročniki lahko sklepajo, da gospodarski subjekti ne bodo izvedli naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti, če ugotovijo navzkrižje interesov, ki lahko negativno vpliva na izvajanje naročila.

Pri postopkih za oddajo javnih naročil, katerih predmet so dobave blaga, v zvezi s katerim je treba opraviti namestitvena ali inštalacijska dela, opravljanje storitev ali izvedba gradenj, se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo inštalacije ali gradnje, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.

5. Javni organi naročniki v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo zahtevane pogoje za sodelovanje, ki so lahko izraženi kot najnižje stopnje usposobljenosti, vključno z ustreznimi dokazili.

Člen 57 Samostojne izjave in druga dokazila

1. Javni organ naročniki sprejmejo samostojne izjave kot prvotni dokaz, da kandidati in ponudniki izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:

(a) niso v enem od položajev iz člena 55, zaradi katerega so ali bi lahko bili gospodarski subjekti izključeni;

(b) izpolnjujejo merila za izbor, določena v skladu s členom 56;

(c) če je to primerno, izpolnjujejo objektivna pravila in merila, določena v skladu s členom 64;

(d) bodo lahko na zahtevo nemudoma predložili dodatne dokumente, ki jih javni organi naročniki zahtevajo v skladu s členoma 59 in 60 ter, če je to primerno, členoma 61 in 63.

2. Javni organ naročnik lahko kadar koli med postopkom pozove kandidata ali ponudnika, da predloži vso zahtevano dokumentacijo ali njene dele, če se to zdi potrebno za zagotovitev pravilne izvedbe postopka.

Javni organ naročnik pred oddajo naročila zahteva od ponudnika, kateremu je sklenil oddati naročilo, da predloži dokumentacijo v skladu s členoma 59 in 60 ter, če je to primerno, členom 61. Javni organ naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila in dokumente, predložene v skladu s členi 59, 60 in 61.

3. Javni organi naročniki poleg potrdil iz členov 60 in 61 ne zahtevajo drugih potrdil; v zvezi s členom 62 lahko gospodarski subjekti uporabijo vsa ustrezna sredstva, da javnemu organu naročniku dokažejo, da bodo imeli na voljo potrebna sredstva.

Od kandidatov in ponudnikov se ne zahteva, da ponovno predložijo potrdilo ali drugi dokument, ki so ga v zadnjih štirih letih že predložili istemu javnemu organu naročniku v prejšnjem postopku in je še veljaven.

4. Države članice dajo, v skladu s členom 88, drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z razlogi za izključitev, naštetimi v členu 55, primernostjo ter finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi ponudnikov, opisanimi v členu 56, in vsebino ali naravo dokazil iz tega člena.

Člen 58 Spletna zbirka potrdil (e-Certis)

1. Države članice za olajšanje čezmejnega oddajanja ponudb zagotovijo nenehno posodabljanje informacij v zvezi s potrdili in drugimi oblikami dokaznih dokumentov, shranjenih v sistemu e-Certis.

2. Najpozneje dve leti po datumu, določenem v členu 92(1), postane uporaba sistema e-Certis obvezna, javni organi naročniki pa lahko zahtevajo le take vrste potrdil ali oblik dokaznih dokumentov, ki so na voljo v sistemu e-Certis.

Člen 59 Evropski potni list za javna naročila

1. Nacionalni organi na zahtevo gospodarskega subjekta, ki ima sedež v zadevni državi članici in izpolnjuje potrebne pogoje, izdajo evropski potni list za javna naročila. Evropski potni list za javna naročila vsebuje podatke, določene v Prilogi XIII, in se sestavi na podlagi standardnega obrazca.

Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge XIII zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov. Določi tudi standardni obrazec za izdajo evropskega potnega lista za javna naročila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.

2. Najpozneje dve leti po datumu, določenem v členu 92(1), se potni list zagotovi izključno v elektronski obliki.

3. Organ, ki izda potni list, za zadevne informacije zaprosi neposredno pristojne organe, razen kadar to prepovedujejo nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov.

4. Vsi javni organi naročniki priznajo evropski potni list za javna naročila kot dokaz o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje, zajetih v njem, in jih ne preverjajo brez utemeljitve. Taka utemeljitev je lahko povezana z dejstvom, da je bil potni list izdan pred več kot šestimi meseci.

5. Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z verodostojnostjo in vsebino evropskega potnega lista za javna naročila. Pristojni organi države članice sedeža zagotovijo te informacije v skladu s členom 88.

Člen 60 Potrdila

1. Javni organ naročniki kot zadosten dokaz, da noben primer iz člena 55 ne velja za gospodarski subjekt, sprejmejo naslednje:

(a) v zvezi z odstavkom 1 navedenega člena predložitev izpisa iz ustreznega registra, kot je sodni register, ali, če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi izvora ali v državi sedeža gospodarskega subjekta, iz katerega je razvidno, da so navedene zahteve izpolnjene;

(b) v zvezi z odstavkom 2 in točko (b) odstavka 3 navedenega člena potrdilo, ki ga izdaja pristojni organ v zadevni državi članici;

(c) če zadevna država takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če dokumenti in potrdila ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1, 2 in točke (b) odstavka 3 navedenega člena, jih je mogoče nadomestiti z uradno izjavo nacionalne točke za stike, določene v skladu s členom 88.

2. Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta je praviloma mogoče predložiti eno ali več dokazil, naštetih v delu 1 Priloge XIV.

Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva javni organ naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega javni organ naročnik meni, da je primeren.

3. Dokazila o tehničnih sposobnostih gospodarskega subjekta se lahko glede na lastnosti, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev predložijo na enega ali več načinov, naštetih v delu 2 Priloge XIV.

4. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi o razlogih za izključitev, dokumente, ki dokazujejo primernost za opravljanje poklicne dejavnosti ter finančno in tehnično zmogljivost ponudnikov, ter katera koli druga dokazila iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.

Člen 61 Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

1. Če javni organi naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo, da gospodarski subjekt spoštuje določene standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z dostopnostjo za invalide, se sklicujejo na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani akreditiranih organov. Javni organi naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku.

2. Če javni organi naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski subjekt spoštuje določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se sklicujejo na Sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[41], ali na druge standarde za okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih akreditiranih organov. Javni organi naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko ravnanje od gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku.

3. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o skladnosti s standardi za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 62 Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov

1. Glede meril v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem iz člena 56(3) ter meril v zvezi s tehnično in poklicno sposobnostjo iz člena 56(4) se lahko gospodarski subjekt, če je primerno in v zvezi s posameznim naročilom, sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo njegove povezave z njimi. V tem primeru javnemu organu naročniku predloži dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer z ustanovitvijo podjetja s strani teh subjektov za zadevni namen. Javni organ naročniki lahko v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem zahtevajo, da gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj nosijo odgovornost za izvedbo naročila.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 16 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.

2. V zvezi z javnimi naročili gradenj, javnimi naročili storitev ter javnimi naročili blaga, ki vključujejo namestitvena in inštalacijska dela, lahko javni organi naročniki zahtevajo, da nekatere pomembne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov v skladu s členom 6, sodelujoči v tej skupini.

Člen 63 Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

1. Države članice lahko uvedejo ali vzdržujejo uradne sezname potrjenih izvajalcev gradenj, dobaviteljev blaga ali izvajalcev storitev ali zagotovijo izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov, ki izpolnjujejo evropske standarde za certifikacijo v smislu Priloge VIII.

Komisijo in druge države članice obvestijo o naslovu certifikacijskega organa ali organa, odgovornega za uradne sezname, kateremu se pošljejo vloge.

2. Države članice prilagodijo pogoje za vpis na sezname iz odstavka 1 in za izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov določbam iz tega pododdelka.

Poleg tega države članice prilagodijo navedene pogoje tudi členu 62 glede vlog za vpis, predloženih s strani gospodarskih subjektov, ki pripadajo skupini in navajajo, da jim druge družbe v skupini dajejo na voljo svoja sredstva. V takih primerih navedeni gospodarski subjekti organu, ki ureja uradni seznam, predložijo dokazilo, da bodo imeli navedena sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti potrdila, ki potrjuje, da so vpisani na uradni seznam, in da bodo v tem obdobju navedene družbe, na katere se gospodarski subjekti sklicujejo pri svojem vpisu na seznam, neprekinjeno izpolnjevale zahteve za ugotavljanje kakovosti, določene v uradnem seznamu ali potrdilu.

3. Gospodarski subjekti, ki so vpisani na uradne sezname ali imajo potrdilo, lahko za vsako naročilo predložijo javnemu organu naročniku potrdilo o vpisu na seznam, ki ga je izdal pristojni organ, ali potrdilo, ki ga je izdal pristojni certifikacijski organ. Ta potrdila navajajo sklicevanja, ki so gospodarskim subjektom omogočila vpis na seznam ali pridobitev potrdila, in uvrstitev iz tega seznama.

4. Vpis na uradne sezname, ki so jih potrdili pristojni organi, ali potrdilo, ki ga je izdal certifikacijski organ, potrjuje domnevo o primernosti v zvezi z zahtevami za ugotavljanje kakovosti, določenimi v seznamu ali potrdilu.

5. Informacije, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa v uradne sezname ali potrdila, se ne smejo preverjati brez utemeljitve. Glede plačila prispevkov za socialno varnost in davkov se lahko pri vsaki oddaji naročila od vsakega registriranega gospodarskega subjekta zahteva dodatno potrdilo.

Javni organi naročniki drugih držav članic uporabljajo odstavek 3 in prvi pododstavek tega odstavka le za gospodarske subjekte s sedežem v državi članici, ki ima uradni seznam.

6. Zahteve glede dokazil v zvezi z merili za ugotavljanje sposobnosti, določenimi v seznamu ali potrdilu, so skladne s členoma 59 in 60 ter, če je to primerno, členom 61. Za noben vpis gospodarskih subjektov iz drugih držav članic na uradni seznam ali za izdajo potrdil tem subjektom se ne smejo zahtevati dodatna dokazila ali izjave, razen tistih, ki se zahtevajo od nacionalnih gospodarskih subjektov.

Gospodarski subjekti lahko kadar koli zaprosijo za vpis na uradni seznam ali za izdajo potrdila. O odločitvi organa, ki ureja seznam, ali odločitvi pristojnega certifikacijskega organa morajo biti obveščeni v razumno kratkem roku.

7. Za gospodarske subjekte iz drugih držav članic ta vpis ali izdaja potrdil ni pogoj za njihovo sodelovanje pri javnem naročilu. Javni organi naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga enakovredna dokazila.

8. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, predloženimi kot dokaz, da gospodarski subjekti izpolnjujejo zahteve za vpis na seznam potrjenih gospodarskih subjektov ali da imajo gospodarski subjekti iz druge države članice enakovredna potrdila. .

Pododdelek 2 Zmanjšanje števila kandidatov, ponudnikov in rešitev

Člen 64 Zmanjšanje števila kandidatov, ki sicer izpolnjujejo pogoje, povabljenih k sodelovanju

1. V omejenih postopkih, konkurenčnih postopkih s pogajanji, postopkih konkurenčnega dialoga in partnerstvih za inovacije lahko javni organi naročniki omejijo število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor in ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe ali sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov.

Javni organ naročniki v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo objektivna in nediskriminacijska merila ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti, najmanjše število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti, ter, če je to primerno, njihovo največje število.

2. V omejenem postopku je najmanjše število kandidatov pet. V konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku konkurenčnega dialoga in partnerstvu za inovacije je najmanjše število kandidatov tri. V vsakem primeru mora število povabljenih kandidatov zadostovati za zagotovitev resnične konkurence.

Javni organi naročniki povabijo toliko kandidatov, da je njihovo število najmanj enako najnižjemu številu. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor in minimalne stopnje sposobnosti iz člena 56(5), manjše od najnižjega števila, lahko javni organ naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidate z zahtevanimi sposobnostmi. Javni organ naročnik v ta postopek ne sme vključiti drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, ali kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.

Člen 65 Zmanjšanje števila ponudb in rešitev

Če javni organi naročniki uporabijo možnost zmanjšanja števila ponudb, o katerih se bo pogajalo, kakor je določeno v členu 27(5), ali rešitev, o katerih se bo razpravljalo, kakor je določeno v členu 28(4), to storijo z uporabo meril za oddajo naročila, ki so navedena v obvestilu o naročilu, specifikacijah ali opisnem dokumentu. V zadnji fazi dobljeno število zagotavlja resnično konkurenco, če je dovolj rešitev ali primernih kandidatov.

Pododdelek 3 Oddaja naročila

Člen 66 Merila za oddajo naročila

1. Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:

(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;

(b) najnižja cena.

Stroški se lahko po izbiri javnega organa naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.

2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:

(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;

(b) za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;

(c) poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;

(d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.

3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.

4. Merila za oddajo naročila javnemu organu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljajo možnost učinkovite konkurence in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.

5. V primeru iz točke (a) odstavka 1 javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Navedene uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona s primernim največjim obsegom.

Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, javni organ naročnik navede merila v padajočem vrstnem redu po pomembnosti.

Člen 67 Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu

1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki (22) člena 2:

(a) notranje stroške, vključno s stroški, povezanimi z nabavo, kot so proizvodni stroški, uporabo, kot so stroški porabe energije in stroški vzdrževanja, ter koncem življenjske dobe, kot so stroški zbiranja in recikliranja, ter

(b) zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.

2. Če javni organi naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a) oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;

(b) oblikovana je bila za ponavljajočo se ali neprekinjeno uporabo;

(c) na voljo je vsem zainteresiranim stranem.

Javni organi naročniki gospodarskim subjektom, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, dovolijo uporabo drugačne metodologije za ugotavljanje stroškov v življenjskem ciklu njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta metodologija skladna z zahtevami iz točk a, b in c ter je enakovredna metodologiji, ki jo navede javni organ naročnik.

3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 66(1).

Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih in delegiranih aktov. Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.

Člen 68 Ovire za oddajo naročila

Javni organi naročniki ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) ponudnik ne more predložiti potrdil in dokumentov, ki se zahtevajo v skladu s členi 59, 60 in 61;

(b) izjava, ki jo je ponudnik predložil v skladu s členom 22, je lažna;

(c) izjava, ki jo je ponudnik predložil v skladu s členom 21(3)(b), je lažna.

Člen 69 Neobičajno ugodne ponudbe

1. Javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;

(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;

(c) predloženih je bilo vsaj pet ponudb.

2. Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:

(a) ekonomiko gradnje, proizvodni postopek ali zagotovljene storitve;

(b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje ali dobavo blaga ali izvajanje storitev;

(c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

(d) najmanj ustrezna skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;

(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

4. Javni organ naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.

Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

5. Če javni organ naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi javni organ naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če javni organ naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

6. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.

POGLAVJE IV Izvedba naročila

Člen 70 Pogoji za izvedbo naročila

Javni organi naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem razpisu ali v specifikacijah. Ti pogoji lahko zlasti zadevajo socialne in okoljske preudarke. Lahko vključujejo tudi zahtevo, da gospodarski subjekti predvidijo nadomestilo za tveganja zvišanja cen, ki so posledica gibanja cen (zavarovanje pred tveganjem) in lahko bistveno vplivajo na izvedbo naročila.

Člen 71 Oddaja naročil podizvajalcem

1. Javni organ naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.

2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, javni organ naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

Člen 72 Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo

1. Bistvena sprememba določb javnega naročila med njegovo veljavnostjo pomeni novo oddajanje naročila za namene te direktive, pri čemer je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.

2. Sprememba naročila med njegovo veljavnostjo velja za bistveno v smislu odstavka 1, če se zaradi te spremembe naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila. Sprememba se v vsakem primeru, brez poseganja v odstavka 3 in 4, šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo naročila drugemu ponudniku;

(b) sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje naročila v prid izvajalcu;

(c) sprememba precej razširi obseg naročila na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete.

3. Zamenjava pogodbene strani šteje za bistveno spremembo v smislu odstavka 1.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.

4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 4 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

5. Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.

6. Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru bistvene spremembe ne zahteva nov postopek javnega naročanja, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) potreba po spremembi je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti;

(b) sprememba ne spreminja splošne narave naročila;

(c) kakršno koli zvišanje cene ni večje od 50 % vrednosti prvotnega naročila.

Javni organi naročniki v Uradnem listu Evropske unije objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v delu G Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 49.

7. Javni organi naročniki v naročilo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih:

(a) Če bi bila sprememba namenjena odpravi pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se te lahko odpravijo z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti.

(b) če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalce zavaroval.

Člen 73 Prekinitev pogodb

Države članice zagotovijo, da imajo javni organi naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekinejo javno naročilo med njegovo veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) izjeme iz člena 11 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 11(4);

(b) sprememba naročila pomeni novo oddajanje naročila v smislu člena 72;

(c) Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodb, ker naročnik iz te države članice pri oddajanju zadevnega naročila ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te direktive.

Naslov III Posebne ureditve za javna naročila

POGLAVJE I Socialne in druge posebne storitve

Člen 74 Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Naročila za socialne in druge posebne storitve, naštete v Prilogi XVI, se oddajo v skladu s tem poglavjem, če je vrednost naročil enaka ali večja od mejne vrednosti iz člena 4(d).

Člen 75 Objava obvestil

1. Javni organi naročniki, ki nameravajo oddati javno naročilo za storitve iz člena 74, svojo namero objavijo z obvestilom o naročilu.

2. Javni organi naročniki, ki so oddali javno naročilo za storitve iz člena 74, rezultate postopka javnega naročanja objavijo z obvestilom o oddaji naročila.

3. Obvestila iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije iz prilog VI H in VI I, navedene v skladu s standardnimi obrazci.

Komisija določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.

4. Obvestila iz odstavkov 1 in 2 se objavijo v skladu s členom 49.

Člen 76 Načela za oddajo naročil

1. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.

2. Države članice zagotovijo, da lahko javni organi naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.

POGLAVJE II PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE

Člen 77 Splošne določbe

1. Pravila za organizacijo natečajev so v skladu s tem poglavjem in se sporočijo osebam, zainteresiranim za sodelovanje v natečaju.

2. Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:

(a) s sklicevanjem na ozemlje ali del ozemlja države članice;

(b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.

Člen 78 Področje uporabe

To poglavje se uporablja za:

(a) natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev;

(b) natečaje z nagradami ali plačili udeležencem.

V primerih iz točke (a) se mejna vrednost iz člena 4 izračuna na podlagi ocenjene vrednosti javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami ali plačili udeležencem.

Člen 79 Obvestila

1. Javni organi naročniki, ki nameravajo izvesti natečaj, sporočijo svojo namero z obvestilom o natečaju.

Če nameravajo oddati naknadno naročilo storitev v skladu s členom 30(3), to navedejo v obvestilu o natečaju.

2. Javni organi naročniki, ki so izvedli natečaj, pošljejo obvestilo o izidih natečaja v skladu s členom 49 in so sposobni dokazati datume odpošiljanja.

Informacij o izidih natečaja ni treba objaviti, če bi njihova objava ovirala izvrševanje zakonodaje, bila v nasprotju z javnim interesom ali posegala v legitimne poslovne interese posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko škodila pošteni konkurenci med ponudniki storitev.

3. Obvestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena se objavijo v skladu s členom 49(2) do (6) in členom 50. Vključujejo informacije iz dela G Priloge VI v obliki standardnih obrazcev.

Komisija določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.

Člen 80 Pravila za organizacijo natečajev in izbor udeležencev

1. Javni organi naročniki pri organiziranju natečajev uporabljajo postopke, ki so prilagojeni določbam te direktive.

2. Če je število udeležencev na natečaju omejeno, naročniki določijo jasna in nediskriminacijska merila za izbor. V vsakem primeru mora število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev resnične konkurence.

Člen 81 Sestava žirije

Žirijo sestavljajo izključno fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj tretjina članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost.

Člen 82 Odločitve žirije

1. Žirija je pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.

2. Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.

3. Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4. Anonimnost je treba spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5. Kandidati so po potrebi povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku za pojasnitev katerega koli vidika projektov.

6. Sestaviti je treba izčrpen zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

NASLOV IV UPRAVLJANJE

Člen 83 Izvrševanje

Države članice v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS zagotovijo pravilno uporabo te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi, ki dopolnjujejo vzpostavljen sistem za revizijo odločitev, ki jih sprejmejo javni organi naročniki.

Člen 84 Javni nadzor

1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.

Takšen nadzor se izvaja za vse javne organe naročnike.

2. Pristojni organi, vključeni v izvedbene dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov. Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in uporaba pravil, določenih v tej direktivi.

Letno poročilo vključuje naslednje:

(a) navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih podjetij v javnem naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %, izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem, se v poročilo vključi analiza razlogov za to;

(b) celovit pregled izvajanja politik trajnostnega javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij;

(c) informacije o spremljanju in naknadnem ukrepanju v zvezi s kršitvami pravil javnega naročanja, ki vplivajo na proračun Unije v skladu z odstavki 3 do 5 tega člena;

(d) centralizirane podatke o prijavljenih primerih goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte, sofinancirane iz proračuna Unije.

3. Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge:

(a) spremljanje uporabe predpisov o javnih naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo javni organi naročniki in zlasti centralni nabavni organi;

(b) pravno svetovanje javnim organom naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;

(c) dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;

(d) vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;

(e) opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave.

(f) preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;

(g) spremljanje odločitev nacionalnih sodišč in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267 Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Naloge iz točke (e) ne posegajo v uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom, vzpostavljenim na podlagi Direktive 89/665/EGS.

Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev javnih organov naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.

4. Brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija.

Komisija lahko od nadzornega organa zahteva analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte

5. Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev javnih organov naročnikov s to direktivo in načeli Pogodbe, ne nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v obravnavo v skladu z odstavkom 4, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji jih daje Pogodba.

6. Javni organi naročniku nacionalnemu nadzornemu organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od

(a) 1 000 000 EUR pri javnih naročilih blaga in javnih naročilih storitev;

(b) 10 000 000 EUR pri javnih naročilih gradenj.

7. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6. Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi.

Dostop do delov se lahko dopusti, če je dan v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka.

Od prijaviteljev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v zvezi z navedenim posebnim naročilom. Prejemnik lahko informacije razkrije.

8. Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno poročilo iz odstavka 2.

Člen 85 Ločena poročila o postopkih za oddajo naročil

Za vsako naročilo ali okvirni sporazum ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema javni organi naročniki pripravijo pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:

(a) ime in naslov javnega organa naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;

(b) imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor;

(c) imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;

(d) razloge za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno ugodne;

(e) ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati podizvajalcem;

(f) pri postopkih s pogajanji brez predhodne objave razloge iz člena 30, ki upravičujejo uporabo tega postopka;

(g) po potrebi razloge, zakaj se je javni organ naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema;

(h) če je to primerno, ugotovljena navzkrižja interesov in nadaljnje ukrepe, ki so bili sprejeti.

Javni organi naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.

Poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi se sporočijo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu, če to zahtevata.

Člen 86 Nacionalno poročanje in seznami javnih organov naročnikov

1. Organi, ustanovljeni ali imenovani v skladu s členom 84, pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju in statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.

2. Poročilo iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a) popoln in posodobljen seznam vseh centralnih vladnih organov, javnih organov naročnikov na poddržavni ravni in oseb javnega prava, vključno z organi na poddržavni ravni in združenji javnih organov naročnikov, ki oddajajo javna naročila ali okvirne sporazume, z navedbo enotne identifikacijske številke za vsak organ, če je taka številka predvidena v nacionalni zakonodaji; ta seznam mora biti združen po vrstah organov;

(b) popoln in posodobljen seznam vseh centralnih nabavnih organov;

(c) za vsa naročila, ki presegajo mejne vrednosti, določene v členu 4 te direktive:

(i) število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov glede na postopek ter gradnje, blago in storitve, opredeljene glede na razdelitev nomenklature CPV;

(ii) kadar se naročila oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, se podatki iz točke (i) poleg tega razčlenijo glede na okoliščine iz člena 30 ter vključujejo število in vrednost oddanih naročil glede na državo članico in tretjo državo, iz katere prihaja izbrani ponudnik;

(d) za vsa naročila, ki so pod mejnimi vrednostmi, določenimi v členu 4 te direktive, vendar bi bila zajeta v to direktivo, če bi njihova vrednost presegla mejno vrednost, število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov.

3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo Priloge I, da se posodobi seznam javnih organov naročnikov po obvestilih držav članic, če se izkaže, da so take spremembe potrebne za pravilno identifikacijo javnih organov naročnikov.

Komisija lahko v Uradnem listu Evropske unije v informativne namene občasno objavi seznam oseb javnega prava, poslan v skladu s točko (a) odstavka 2.

4. Države članice dajo Komisiji na voljo informacije o svoji institucionalni organiziranosti v zvezi z izvajanjem, spremljanjem in izvrševanjem te direktive ter o nacionalnih pobudah, ki so bile sprejete za zagotovitev smernic ali pomoči pri izvajanju predpisov Unije o javnih naročilih ali kot odgovor na izzive pri izvajanju teh predpisov.

5. Komisija določi standardni obrazec za letno poročilo o izvajanju in letno statistično poročilo iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.

Člen 87 Pomoč javnim organom naročnikom in podjetjem

1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi javnim organom naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak javni organ naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.

2. Države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.

3. Gospodarskim subjektom, ki nameravajo sodelovati v postopku javnega naročanja v drugi državi članici, bo na voljo posebna upravna pomoč. Taka pomoč zajema vsaj upravne zahteve v zadevni državi članici ter možne obveznosti, povezane z elektronskim javnim naročanjem.

Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila.

4. Države članice lahko za namene odstavkov 1, 2 in 3 imenujejo enega ali več organov ali upravnih struktur. Države članice zagotovijo ustrezno usklajevanje med navedenimi organi in strukturami.

Člen 88 Upravno sodelovanje

1. Države članice si vzajemno pomagajo in uvedejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje, da bi zagotovile izmenjavo informacij o vprašanjih iz členov 40, 41, 42, 55, 57, 59, 60, 61, 63 in 69. Pri tem zagotovijo zaupnost informacij, ki si jih izmenjajo.

2. Pristojni organi vseh zadevnih držav članic si izmenjajo informacije v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov iz direktiv 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[42] ter 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta[43].

3. Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam, nadzornim organom in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo. Nadzorni organ je odgovoren za usklajevanje takih točk za stike.

4. Izmenjava informacij se izvaja v okviru informacijskega sistema za notranji trg, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta[44] [predlog za Uredbo evropskega parlamenta in Sveta o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) COM(2011) 522]. Države članice v najkrajšem možnem času predložijo informacije, ki jih zahtevajo druge države članice.

NASLOV V PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 89 Izvajanje prenosa pooblastil

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz členov 6, 13, 19, 20, 23, 54, 59, 67 in 86 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastila iz členov 6, 13, 19, 20, 23, 54, 59, 67 in 86. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj, ko sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi tega člena, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 90 Nujni postopek

1. Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler ni izraženo nasprotovanje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2. Evropski parlament ali Svet lahko delegiranemu aktu nasprotuje v skladu s postopkom iz člena 89(5). Komisija v tem primeru nemudoma razveljavi akt, potem ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o svoji odločitvi, da mu nasprotuje.

Člen 91 Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS[45]. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 92 Prenos

1.           Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2014. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.           Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 93 Razveljavitve

Direktiva 2004/18/ES se razveljavi z začetkom veljavnosti 30. junija 2014.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XVII.

Člen 94 Pregled

Komisija pregleda ekonomske učinke na notranji trg, ki so posledica uporabe mejnih vrednosti iz člena 4, in o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2017.

Pri spremembi mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom, poročilu po potrebi sledi zakonodajni predlog o spremembi mejnih vrednosti iz te direktive.

Člen 95 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po datumu objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 96 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20.12.2011

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I CENTRALNI VLADNI ORGANI

Belgija

1. Services publics fédéraux (ministrstva): || 1. Federale Overheidsdiensten (ministrstva):

SPF Chancellerie du Premier Ministre; || FOD Kanselarij van de Eerste Minister;

SPF Personnel et Organisation; || FOD Kanselarij Personeel en Organisatie;

SPF Budget et Contrôle de la Gestion; || FOD Budget en Beheerscontrole;

SPF Technologie de l’Information et de la Communication (Fedict); || FOD Informatie- en Communicatietechnologie (Fedict);

SPF Affaires étrangères, Commerce extérieur et Coopération au Développement; || FOD Buitenlandse Zaken, Buitenlandse Handel en Ontwikkelingssamenwerking;

SPF Intérieur; || FOD Binnenlandse Zaken;

SPF Finances; || FOD Financiën;

SPF Mobilité et Transports; || FOD Mobiliteit en Vervoer;

SPF Emploi, Travail et Concertation sociale; || FOD Werkgelegenheid, Arbeid en sociaal overleg

SPF Sécurité Sociale et Institutions publiques de Sécurité Sociale; || FOD Sociale Zekerheid en Openbare Instellingen van sociale Zekerheid

SPF Santé publique, Sécurité de la Chaîne alimentaire et Environnement; || FOD Volksgezondheid, Veiligheid van de Voedselketen en Leefmilieu;

SPF Justice; || FOD Justitie;

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie; || FOD Economie, KMO, Middenstand en Energie;

Ministère de la Défense; || Ministerie van Landsverdediging;

Service public de programmation Intégration sociale, Lutte contre la pauvreté et Economie sociale; || Programmatorische Overheidsdienst Maatschappelijke Integratie, Armoedsbestrijding en sociale Economie;

Service public fédéral de Programmation Développement durable; || Programmatorische federale Overheidsdienst Duurzame Ontwikkeling;

Service public fédéral de Programmation Politique scientifique; || Programmatorische federale Overheidsdienst Wetenschapsbeleid;

2. Régie des Bâtiments; || 2. Regie der Gebouwen;

Office national de Sécurité sociale; || Rijksdienst voor sociale Zekerheid;

Institut national d’Assurance sociales pour travailleurs indépendants || Rijksinstituut voor de sociale Verzekeringen der Zelfstandigen;

Institut national d’Assurance Maladie-Invalidité; || Rijksinstituut voor Ziekte- en Invaliditeitsverzekering;

Office national des Pensions; || Rijksdienst voor Pensioenen;

Caisse auxiliaire d’Assurance Maladie-Invalidité; || Hulpkas voor Ziekte-en Invaliditeitsverzekering;

Fond des Maladies professionnelles; || Fonds voor Beroepsziekten;

Office national de l’Emploi; || Rijksdienst voor Arbeidsvoorziening

Bolgarija

– Администрация на Народното събрание

– Aдминистрация на Президента

– Администрация на Министерския съвет

– Конституционен съд

– Българска народна банка

– Министерство на външните работи

– Министерство на вътрешните работи

– Министерство на държавната администрация и административната реформа

– Министерство на извънредните ситуации

– Министерство на земеделието и храните

– Министерство на здравеопазването

– Министерство на икономиката и енергетиката

– Министерство на културата

– Министерство на образованието и науката

– Министерство на околната среда и водите

– Министерство на отбраната

– Министерство на правосъдието

– Министерство на регионалното развитие и благоустройството

– Министерство на транспорта

– Министерство на труда и социалната политика

– Министерство на финансите

Državne agencije, državne komisije, izvajalske agencije in drugi državni organi, ustanovljeni z zakonom ali uredbo sveta ministrov, katerih vloga je povezana z izvajanjem izvršilne oblasti:

– Агенция за ядрено регулиране

– Висшата атестационна комисия

– Държавна комисия за енергийно и водно регулиране

– Държавна комисия по сигурността на информацията

– Комисия за защита на конкуренцията

– Комисия за защита на личните данни

– Комисия за защита от дискриминация

– Комисия за регулиране на съобщенията

– Комисия за финансов надзор

– Патентно ведомство на Република България

– Сметна палата на Република България

– Агенция за приватизация

– Агенция за следприватизационен контрол

– Български институт по метрология

– Държавна агенция ‘Архиви’

– Държавна агенция ‘Държавен резерв и военновременни запаси’

– Държавна агенция ‘Национална сигурност’

– Държавна агенция за бежанците

– Държавна агенция за българите в чужбина

– Държавна агенция за закрила на детето

– Държавна агенция за информационни технологии и съобщения

– Държавна агенция за метрологичен и технически надзор

– Държавна агенция за младежта и спорта

– Държавна агенция по горите

– Държавна агенция по туризма

– Държавна комисия по стоковите борси и тържища

– Институт по публична администрация и европейска интеграция

– Национален статистически институт

– Национална агенция за оценяване и акредитация

– Националната агенция за професионално образование и обучение

– Национална комисия за борба с трафика на хора

– Агенция ‘Митници’

– Агенция за държавна и финансова инспекция

– Агенция за държавни вземания

– Агенция за социално подпомагане

– Агенция за хората с увреждания

– Агенция по вписванията

– Агенция по геодезия, картография и кадастър

– Агенция по енергийна ефективност

– Агенция по заетостта

– Агенция по обществени поръчки

– Българска агенция за инвестиции

– Главна дирекция ‘Гражданска въздухоплавателна администрация’

– Дирекция ‘Материално-техническо осигуряване и социално обслужване’ на Министерство на вътрешните работи

– Дирекция ‘Оперативно издирване’ на Министерство на вътрешните работи

– Дирекция ‘Финансово-ресурсно осигуряване’ на Министерство на вътрешните работи

– Дирекция за национален строителен контрол

– Държавна комисия по хазарта

– Изпълнителна агенция ‘Автомобилна администрация’

– Изпълнителна агенция ‘Борба с градушките’

– Изпълнителна агенция ‘Българска служба за акредитация’

– Изпълнителна агенция ‘Военни клубове и информация’

– Изпълнителна агенция ‘Главна инспекция по труда’

– Изпълнителна агенция ‘Държавна собственост на Министерството на отбраната’

– Изпълнителна агенция ‘Железопътна администрация’

– Изпълнителна агенция ‘Изпитвания и контролни измервания на въоръжение, техника и имущества’

– Изпълнителна агенция ‘Морска администрация’

– Изпълнителна агенция ‘Национален филмов център’

– Изпълнителна агенция ‘Пристанищна администрация’

– Изпълнителна агенция ‘Проучване и поддържане на река Дунав’

– Изпълнителна агенция ‘Социални дейности на Министерството на отбраната’

– Изпълнителна агенция за икономически анализи и прогнози

– Изпълнителна агенция за насърчаване на малките и средни предприятия

– Изпълнителна агенция по лекарствата

– Изпълнителна агенция по лозата и виното

– Изпълнителна агенция по околна среда

– Изпълнителна агенция по почвените ресурси

– Изпълнителна агенция по рибарство и аквакултури

– Изпълнителна агенция по селекция и репродукция в животновъдството

– Изпълнителна агенция по сортоизпитване, апробация и семеконтрол

– Изпълнителна агенция по трансплантация

– Изпълнителна агенция по хидромелиорации

– Комисията за защита на потребителите

– Контролно-техническата инспекция

– Национален център за информация и документация

– Национален център по радиобиология и радиационна защита

– Национална агенция за приходите

– Национална ветеринарномедицинска служба

– Национална служба ‘Полиция’

– Национална служба ‘Пожарна безопасност и защита на населението’

– Национална служба за растителна защита

– Национална служба за съвети в земеделието

– Национална служба по зърното и фуражите

– Служба ‘Военна информация’

– Служба ‘Военна полиция’

– Фонд ‘Републиканска пътна инфраструктура’

– Авиоотряд 28

Češka republika

– Ministerstvo dopravy

– Ministerstvo financí

– Ministerstvo kultury

– Ministerstvo obrany

– Ministerstvo pro místní rozvoj

– Ministerstvo práce a sociálních věcí

– Ministerstvo průmyslu a obchodu

– Ministerstvo spravedlnosti

– Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy

– Ministerstvo vnitra

– Ministerstvo zahraničních věcí

– Ministerstvo zdravotnictví

– Ministerstvo zemědělství

– Ministerstvo životního prostředí

– Poslanecká sněmovna PČR

– Senát PČR

– Kancelář prezidenta

– Český statistický úřad

– Český úřad zeměměřičský a katastrální

– Úřad průmyslového vlastnictví

– Úřad pro ochranu osobních údajů

– Bezpečnostní informační služba

– Národní bezpečnostní úřad

– Česká akademie věd

– Vězeňská služba

– Český báňský úřad

– Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

– Správa státních hmotných rezerv

– Státní úřad pro jadernou bezpečnost

– Česká národní banka

– Energetický regulační úřad

– Úřad vlády České republiky

– Ústavní soud

– Nejvyšší soud

– Nejvyšší správní soud

– Nejvyšší státní zastupitelství

– Nejvyšší kontrolní úřad

– Kancelář Veřejného ochránce práv

– Grantová agentura České republiky

– Státní úřad inspekce práce

– Český telekomunikační úřad

Danska

– Folketinget

Rigsrevisionen

– Statsministeriet

– Udenrigsministeriet

– Beskæftigelsesministeriet

5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)

– Domstolsstyrelsen

– Finansministeriet

5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)

– Forsvarsministeriet

5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)

– Ministeriet for Sundhed og Forebyggelse

Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut (več agencij in ustanov, vključno s Statens Serum Institut)

– Justitsministeriet

Rigspolitichefen, anklagemyndigheden samt 1 direktorat og et antal styrelser (policijski komisar, državni tožilec, 1 direktorat in več agencij)

– Kirkeministeriet

10 stiftsøvrigheder (10 škofijskih uradov)

– Kulturministeriet — Ministrstvo za kulturo

4 styrelser samt et antal statsinstitutioner (4 oddelki in več ustanov)

– Miljøministeriet

5 styrelser (5 agencij)

– Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration

1 styrelse (1 agencija)

– Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri

4 direktoraterog institutioner (4 direktorati in ustanove)

– Ministeriet for Videnskab, Teknologi og Udvikling

Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger (več agencij in ustanov, vključno z državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami)

– Skatteministeriet

1 styrelse og institutioner (1 agencija in več ustanov)

– Velfærdsministeriet

3 styrelser og institutioner (3 agencije in več ustanov)

– Transportministeriet

7 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet (7 agencij in ustanov, vključno z Øresundsbrokonsortiet)

– Undervisningsministeriet

3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner (3 agencije, 4 izobraževalne ustanove in 5 drugih institucij)

– Økonomi- og Erhvervsministeriet

Adskilligestyrelser og institutioner (več agencij in ustanov)

– Klima- og Energiministeriet

3 styrelse og institutioner (3 agencije in ustanove)

Nemčija

– Auswärtiges Amt

– Bundeskanzleramt

– Bundesministerium für Arbeit und Soziales

– Bundesministerium für Bildung und Forschung

– Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Verbraucherschutz

– Bundesministerium der Finanzen

– Bundesministerium des Innern (samo blago za civilno uporabo)

– Bundesministerium für Gesundheit

– Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend

– Bundesministerium der Justiz

– Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung

– Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

– Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung

– Bundesministerium der Verteidigung (razen blaga za vojaške namene)

– Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit

Estonija

– Vabariigi Presidendi Kantselei;

– Eesti Vabariigi Riigikogu;

– Eesti Vabariigi Riigikohus;

– Riigikontroll;

– Õiguskantsler;

– Riigikantselei;

– Rahvusarhiiv;

– Haridus- ja Teadusministeerium;

– Justiitsministeerium;

– Kaitseministeerium;

– Keskkonnaministeerium;

– Kultuuriministeerium;

– Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium;

– Põllumajandusministeerium;

– Rahandusministeerium;

– Siseministeerium;

– Sotsiaalministeerium;

– Välisministeerium;

– Keeleinspektsioon;

– Riigiprokuratuur;

– Teabeamet;

– Maa-amet;

– Keskkonnainspektsioon;

– Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus;

– Muinsuskaitseamet;

– Patendiamet;

– Tarbijakaitseamet;

– Riigihangete Amet;

– Taimetoodangu Inspektsioon;

– Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet;

– Veterinaar- ja Toiduamet

– Konkurentsiamet;

– Maksu –ja Tolliamet;

– Statistikaamet;

– Kaitsepolitseiamet;

– Kodakondsus- ja Migratsiooniamet;

– Piirivalveamet;

– Politseiamet;

– Eesti Kohtuekspertiisi Instituut;

– Keskkriminaalpolitsei;

– Päästeamet;

– Andmekaitse Inspektsioon;

– Ravimiamet;

– Sotsiaalkindlustusamet;

– Tööturuamet;

– Tervishoiuamet;

– Tervisekaitseinspektsioon;

– Tööinspektsioon;

– Lennuamet;

– Maanteeamet;

– Veeteede Amet;

– Julgestuspolitsei;

– Kaitseressursside Amet;

– Kaitseväe Logistikakeskus;

– Tehnilise Järelevalve Amet.

Irska

– President’s Establishment

– Houses of the Oireachtas — [parlament]

– Department of theTaoiseach — [ministrski predsednik]

– Central Statistics Office

– Department of Finance

– Office of the Comptroller and Auditor General

– Office of the Revenue Commissioners

– Office of Public Works

– State Laboratory

– Office of the Attorney General

– Office of the Director of Public Prosecutions

– Valuation Office

– Office of the Commission for Public Service Appointments

– Public Appointments Service

– Office of the Ombudsman

– Chief State Solicitor’s Office

– Department of Justice, Equality and Law Reform

– Courts Service

– Prisons Service

– Office of the Commissioners of Charitable Donations and Bequests

– Department of the Environment, Heritage and Local Government

– Department of Education and Science

– Department of Communications, Energy and Natural Resources

– Department of Agriculture, Fisheries and Food

– Department of Transport

– Department of Health and Children

– Department of Enterprise, Trade and Employment

– Department of Arts, Sports and Tourism

– Department of Defence

– Department of Foreign Affairs

– Department of Social and Family Affairs

– Department of Community, Rural and Gaeltacht — [galsko govoreče regije] Affairs

– Arts Council

– National Gallery.

Grčija

– Υπουργείο Εσωτερικών;

– Υπουργείο Εξωτερικών;

– Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών;

– Υπουργείο Ανάπτυξης;

– Υπουργείο Δικαιοσύνης;

– Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων;

– Υπουργείο Πολιτισμού;

– Υπουργείο Υγείας και Κοινωνικής Αλληλεγγύης;

– Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων;

– Υπουργείο Απασχόλησης και Κοινωνικής Προστασίας;

– Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών;

– Υπουργείο Αγροτικής Ανάπτυξης και Τροφίμων;

– Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας, Αιγαίου και Νησιωτικής Πολιτικής;

– Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης;

– Γενική Γραμματεία Επικοινωνίας;

– Γενική Γραμματεία Ενημέρωσης;

– Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς;

– Γενική Γραμματεία Ισότητας;

– Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων;

– Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού;

– Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας;

– Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας;

– Γενική Γραμματεία Αθλητισμού;

– Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων;

– Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος;

– Εθνικό Συμβούλιο Κοινωνικής Φροντίδας;

– Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας;

– Εθνικό Τυπογραφείο;

– Γενικό Χημείο του Κράτους;

– Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας;

– Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών;

– Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης;

– Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης;

– Πανεπιστήμιο Αιγαίου;

– Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων;

– Πανεπιστήμιο Πατρών;

– Πανεπιστήμιο Μακεδονίας;

– Πολυτεχνείο Κρήτης;

– Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων;

– Αιγινήτειο Νοσοκομείο;

– Αρεταίειο Νοσοκομείο;

– Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης;

– Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού;

– Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων;

– Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων;

– Γενικό Επιτελείο Στρατού;

– Γενικό Επιτελείο Ναυτικού;

– Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας;

– Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας;

– Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων;

– Υπουργείο Εθνικής Άμυνας;

– Γενική Γραμματεία Εμπορίου.

Španija

– Presidencia de Gobierno

– Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación

– Ministerio de Justicia

– Ministerio de Defensa

– Ministerio de Economía y Hacienda

– Ministerio del Interior

– Ministerio de Fomento

– Ministerio de Educación, Política Social y Deportes

– Ministerio de Industria, Turismo y Comercio

– Ministerio de Trabajo e Inmigración

– Ministerio de la Presidencia

– Ministerio de Administraciones Públicas

– Ministerio de Cultura

– Ministerio de Sanidad y Consumo

– Ministerio de Medio Ambiente y Medio Rural y Marino

– Ministerio de Vivienda

– Ministerio de Ciencia e Innovación

– Ministerio de Igualdad

Francija

1. Ministrstva

– Services du Premier ministre

– Ministère chargé de la santé, de la jeunesse et des sports

– Ministère chargé de l’intérieur, de l’outre-mer et des collectivités territoriales

– Ministère chargé de la justice

– Ministère chargé de la défense

– Ministère chargé des affaires étrangères et européennes

– Ministère chargé de l’éducation nationale

– Ministère chargé de l’économie, des finances et de l’emploi

– Secrétariat d’Etat aux transports

– Secrétariat d’Etat aux entreprises et au commerce extérieur

– Ministère chargé du travail, des relations sociales et de la solidarité

– Ministère chargé de la culture et de la communication

– Ministère chargé du budget, des comptes publics et de la fonction publique

– Ministère chargé de l’agriculture et de la pêche

– Ministère chargé de l’enseignement supérieur et de la recherche

– Ministère chargé de l’écologie, du développement et de l’aménagement durables

– Secrétariat d’Etat à la fonction publique

– Ministère chargé du logement et de la ville

– Secrétariat d’Etat à la coopération et à la francophonie

– Secrétariat d’Etat à l’outre-mer

– Secrétariat d’Etat à la jeunesse, des sports et de la vie associative

– Secrétariat d’Etat aux anciens combattants

– Ministère chargé de l’immigration, de l’intégration, de l’identité nationale et du co-développement

– Secrétariat d’Etat en charge de la prospective et de l’évaluation des politiques publiques

– Secrétariat d’Etat aux affaires européennes,

– Secrétariat d’Etat aux affaires étrangères et aux droits de l’homme

– Secrétariat d’Etat à la consommation et au tourisme

– Secrétariat d’Etat à la politique de la ville

– Secrétariat d’Etat à la solidarité

– Secrétariat d’Etat en charge de l’industrie et de la consommation

– Secrétariat d’Etat en charge de l’emploi

– Secrétariat d’Etat en charge du commerce, de l’artisanat, des PME, du tourisme et des services

– Secrétariat d’Etat en charge de l’écologie

– Secrétariat d’Etat en charge du développement de la région-capitale

– Secrétariat d’Etat en charge de l’aménagement du territoire

2. Institucije, neodvisni organi in sodišča

– Présidence de la République

– Assemblée Nationale

– Sénat

– Conseil constitutionnel

– Conseil économique et social

– Conseil supérieur de la magistrature

– Agence française contre le dopage

– Autorité de contrôle des assurances et des mutuelles

– Autorité de contrôle des nuisances sonores aéroportuaires

– Autorité de régulation des communications électroniques et des postes

– Autorité de sûreté nucléaire

– Autorité indépendante des marchés financiers

– Comité national d’évaluation des établissements publics à caractère scientifique, culturel et professionnel

– Commission d’accès aux documents administratifs

– Commission consultative du secret de la défense nationale

– Commission nationale des comptes de campagne et des financements politiques

– Commission nationale de contrôle des interceptions de sécurité

– Commission nationale de déontologie de la sécurité

– Commission nationale du débat public

– Commission nationale de l’informatique et des libertés

– Commission des participations et des transferts

– Commission de régulation de l’énergie

– Commission de la sécurité des consommateurs

– Commission des sondages

– Commission de la transparence financière de la vie politique

– Conseil de la concurrence

– Conseil des ventes volontaires de meubles aux enchères publiques

– Conseil supérieur de l’audiovisuel

– Défenseur des enfants

– Haute autorité de lutte contre les discriminations et pour l’égalité

– Haute autorité de santé

– Médiateur de la République

– Cour de justice de la République

– Tribunal des Conflits

– Conseil d’Etat

– Cours administratives d’appel

– Tribunaux administratifs

– Cour des Comptes

– Chambres régionales des Comptes

– Cours et tribunaux de l’ordre judiciaire (Cour de Cassation, Cours d’Appel, Tribunaux d’instance et Tribunaux de grande instance)

3. Državne javne ustanove

– Académie de France à Rome

– Académie de marine

– Académie des sciences d’outre-mer

– Académie des technologies

– Agence centrale des organismes de sécurité sociale (ACOSS)

– Agence de biomédicine

– Agence pour l’enseignement du français à l’étranger

– Agence française de sécurité sanitaire des aliments

– Agence française de sécurité sanitaire de l’environnement et du travail

– Agence Nationale pour la cohésion sociale et l’égalité des chances

– Agence nationale pour la garantie des droits des mineurs

– Agences de l’eau

– Agence Nationale de l’Accueil des Etrangers et des migrations

– Agence nationale pour l’amélioration des conditions de travail (ANACT

– Agence nationale pour l’amélioration de l’habitat (ANAH)

– Agence Nationale pour la Cohésion Sociale et l’Egalité des Chances

– Agence nationale pour l’indemnisation des français d’outre-mer (ANIFOM)

– Assemblée permanente des chambres d’agriculture (APCA)

– Bibliothèque publique d’information

– Bibliothèque nationale de France

– Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg

– Caisse des Dépôts et Consignations

– Caisse nationale des autoroutes (CNA)

– Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS)

– Caisse de garantie du logement locatif social

– Casa de Velasquez

– Centre d’enseignement zootechnique

– Centre d’études de l’emploi

– Centre d’études supérieures de la sécurité sociale

– Centres de formation professionnelle et de promotion agricole

– Centre hospitalier des Quinze-Vingts

– Centre international d’études supérieures en sciences agronomiques (Montpellier Sup Agro)

– Centre des liaisons européennes et internationales de sécurité sociale

– Centre des Monuments Nationaux

– Centre national d’art et de culture Georges Pompidou

– Centre national des arts plastiques

– Centre national de la cinématographie

– Centre National d’Etudes et d’expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF)

– Centre national du livre

– Centre national de documentation pédagogique

– Centre national des œuvres universitaires et scolaires (CNOUS)

– Centre national professionnel de la propriété forestière

– Centre National de la Recherche Scientifique (C.N.R.S)

– Centres d’éducation populaire et de sport (CREPS)

– Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS)

– Collège de France

– Conservatoire de l’espace littoral et des rivages lacustres

– Conservatoire National des Arts et Métiers

– Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Paris

– Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Lyon

– Conservatoire national supérieur d’art dramatique

– Ecole centrale de Lille

– Ecole centrale de Lyon

– École centrale des arts et manufactures

– École française d’archéologie d’Athènes

– École française d’Extrême-Orient

– École française de Rome

– École des hautes études en sciences sociales

– Ecole du Louvre

– École nationale d’administration

– École nationale de l’aviation civile (ENAC)

– École nationale des Chartes

– École nationale d’équitation

– Ecole Nationale du Génie de l’Eau et de l’environnement de Strasbourg

– Écoles nationales d’ingénieurs

– Ecole nationale d’ingénieurs des industries des techniques agricoles et alimentaires de Nantes

– Écoles nationales d’ingénieurs des travaux agricoles

– École nationale de la magistrature

– Écoles nationales de la marine marchande

– École nationale de la santé publique (ENSP)

– École nationale de ski et d’alpinisme

– École nationale supérieure des arts décoratifs

– École nationale supérieure des arts et techniques du théâtre

– École nationale supérieure des arts et industries textiles Roubaix

– Écoles nationales supérieures d’arts et métiers

– École nationale supérieure des beaux-arts

– École nationale supérieure de céramique industrielle

– École nationale supérieure de l’électronique et de ses applications (ENSEA)

– Ecole nationale supérieure du paysage de Versailles

– Ecole Nationale Supérieure des Sciences de l’information et des bibliothécaires

– Ecole nationale supérieure de la sécurité sociale

– Écoles nationales vétérinaires

– École nationale de voile

– Écoles normales supérieures

– École polytechnique

– École technique professionnelle agricole et forestière de Meymac (Corrèze)

– École de sylviculture Crogny (Aube)

– École de viticulture et d’œnologie de la Tour- Blanche (Gironde)

– École de viticulture — Avize (Marne)

– Etablissement national d’enseignement agronomique de Dijon

– Établissement national des invalides de la marine (ENIM)

– Établissement national de bienfaisance Koenigswarter

– Établissement public du musée et du domaine national de Versailles

– Fondation Carnegie

– Fondation Singer-Polignac

– Haras nationaux

– Hôpital national de Saint-Maurice

– Institut des hautes études pour la science et la technologie

– Institut français d’archéologie orientale du Caire

– Institut géographique national

– Institut National de l’origine et de la qualité

– Institut national des hautes études de sécurité

– Institut de veille sanitaire

– Institut National d’enseignement supérieur et de recherche agronomique et agroalimentaire de Rennes

– Institut National d’Etudes Démographiques (I.N.E.D)

– Institut National d’Horticulture

– Institut National de la jeunesse et de l’éducation populaire

– Institut national des jeunes aveugles — Paris

– Institut national des jeunes sourds — Bordeaux

– Institut national des jeunes sourds — Chambéry

– Institut national des jeunes sourds — Metz

– Institut national des jeunes sourds — Paris

– Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N.P.N.P.P)

– Institut national de la propriété industrielle

– Institut National de la Recherche Agronomique (I.N.R.A)

– Institut National de la Recherche Pédagogique (I.N.R.P)

– Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale (I.N.S.E.R.M)

– Institut national d’histoire de l’art (I.N.H.A.)

– Institut national de recherches archéologiques préventives

– Institut National des Sciences de l’Univers

– Institut National des Sports et de l’Education Physique

– Institut national supérieur de formation et de recherche pour l’éducation des jeunes handicapés et les enseignements inadaptés

– Instituts nationaux polytechniques

– Instituts nationaux des sciences appliquées

– Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA)

– Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS)

– Institut de Recherche pour le Développement

– Instituts régionaux d’administration

– Institut des Sciences et des Industries du vivant et de l’environnement (Agro Paris Tech)

– Institut supérieur de mécanique de Paris

– Institut Universitaires de Formation des Maîtres

– Musée de l’armée

– Musée Gustave-Moreau

– Musée national de la marine

– Musée national J.-J.-Henner

– Musée du Louvre

– Musée du Quai Branly

– Muséum National d’Histoire Naturelle

– Musée Auguste-Rodin

– Observatoire de Paris

– Office français de protection des réfugiés et apatrides

– Office National des Anciens Combattants et des Victimes de Guerre (ONAC)

– Office national de la chasse et de la faune sauvage

– Office National de l’eau et des milieux aquatiques

– Office national d’information sur les enseignements et les professions (ONISEP)

– Office universitaire et culturel français pour l’Algérie

– Ordre national de la Légion d’honneur

– Palais de la découverte

– Parcs nationaux

– Universités

4. Drugi nacionalni javni organi

– Union des groupements d’achats publics (UGAP)

– Agence Nationale pour l’emploi (A.N.P.E)

– Caisse Nationale des Allocations Familiales (CNAF)

– Caisse Nationale d’Assurance Maladie des Travailleurs Salariés (CNAMS)

– Caisse Nationale d’Assurance-Vieillesse des Travailleurs Salariés (CNAVTS)

Italija

· Naročniki

– Presidenza del Consiglio dei Ministri

– Ministero degli Affari Esteri

– Ministero dell’Interno

– Ministero della Giustizia e Uffici giudiziari (esclusi i giudici di pace)

– Ministero della Difesa

– Ministero dell’Economia e delle Finanze

– Ministero dello Sviluppo Economico

– Ministero delle Politiche Agricole, Alimentari e Forestali

– Ministero dell’Ambiente — Tutela del Territorio e del Mare

– Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti

– Ministero del Lavoro, della Salute e delle Politiche Sociali

– Ministero dell’ Istruzione, Università e Ricerca

– Ministero per i Beni e le Attività culturali, comprensivo delle sue articolazioni periferiche

· Drugi nacionalni javni organi:

– CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici)

Ciper

– Προεδρία και Προεδρικό Μέγαρο

– Γραφείο Συντονιστή Εναρμόνισης

– Υπουργικό Συμβούλιο

– Βουλή των Αντιπροσώπων

– Δικαστική Υπηρεσία

– Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

– Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

– Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας

– Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας

– Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως

– Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού

– Υπηρεσία Εσωτερικού Ελέγχου

– Γραφείο Προγραμματισμού

– Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας

– Γραφείο Επιτρόπου Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα

– Γραφείο Εφόρου Δημοσίων Ενισχύσεων

– Αναθεωρητική Αρχή Προσφορών

– Υπηρεσία Εποπτείας και Ανάπτυξης Συνεργατικών Εταιρειών

– Αναθεωρητική Αρχή Προσφύγων

– Υπουργείο Άμυνας

– Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος

– Τμήμα Γεωργίας

– Κτηνιατρικές Υπηρεσίες

– Τμήμα Δασών

– Τμήμα Αναπτύξεως Υδάτων

– Τμήμα Γεωλογικής Επισκόπησης

– Μετεωρολογική Υπηρεσία

– Τμήμα Αναδασμού

– Υπηρεσία Μεταλλείων

– Ινστιτούτο Γεωργικών Ερευνών

– Τμήμα Αλιείας και Θαλάσσιων Ερευνών

– Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως

– Αστυνομία

– Πυροσβεστική Υπηρεσία Κύπρου

– Τμήμα Φυλακών

– Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

– Τμήμα Εφόρου Εταιρειών και Επίσημου Παραλήπτη

– Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων

– Τμήμα Εργασίας

– Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων

– Τμήμα Υπηρεσιών Κοινωνικής Ευημερίας

– Κέντρο Παραγωγικότητας Κύπρου

– Ανώτερο Ξενοδοχειακό Ινστιτούτο Κύπρου

– Ανώτερο Τεχνολογικό Ινστιτούτο

– Τμήμα Επιθεώρησης Εργασίας

– Τμήμα Εργασιακών Σχέσεων

– Υπουργείο Εσωτερικών

– Επαρχιακές Διοικήσεις

– Τμήμα Πολεοδομίας και Οικήσεως

– Τμήμα Αρχείου Πληθυσμού και Μεταναστεύσεως

– Τμήμα Κτηματολογίου και Χωρομετρίας

– Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών

– Πολιτική Άμυνα

– Υπηρεσία Μέριμνας και Αποκαταστάσεων Εκτοπισθέντων

– Υπηρεσία Ασύλου

– Υπουργείο Εξωτερικών

– Υπουργείο Οικονομικών

– Τελωνεία

– Τμήμα Εσωτερικών Προσόδων

– Στατιστική Υπηρεσία

– Τμήμα Κρατικών Αγορών και Προμηθειών

– Τμήμα Δημόσιας Διοίκησης και Προσωπικού

– Κυβερνητικό Τυπογραφείο

– Τμήμα Υπηρεσιών Πληροφορικής

– Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού

– Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων

– Τμήμα Δημοσίων Έργων

– Τμήμα Αρχαιοτήτων

– Τμήμα Πολιτικής Αεροπορίας

– Τμήμα Εμπορικής Ναυτιλίας

– Τμήμα Οδικών Μεταφορών

– Τμήμα Ηλεκτρομηχανολογικών Υπηρεσιών

– Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών

– Υπουργείο Υγείας

– Φαρμακευτικές Υπηρεσίες

– Γενικό Χημείο

– Ιατρικές Υπηρεσίες και Υπηρεσίες Δημόσιας Υγείας

– Οδοντιατρικές Υπηρεσίες

– Υπηρεσίες Ψυχικής Υγείας

Latvija

· Ministrstva, sektretariati ministrstev za posebne naloge in njihove podrejene institucije

– Aizsardzības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Ārlietu ministrija un tas padotībā esošās iestādes

– Bērnu un ģimenes lietu ministrija un tās padotībā esošas iestādes

– Ekonomikas ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Finanšu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Iekšlietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Izglītības un zinātnes ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Kultūras ministrija un tas padotībā esošās iestādes

– Labklājības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Reģionālās attīstības un pašvaldības lietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Satiksmes ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Tieslietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Veselības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Vides ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Zemkopības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

– Īpašu uzdevumu ministra sekretariāti un to padotībā esošās iestādes

– Satversmes aizsardzības birojs

· Druge državne institucije

– Augstākā tiesa

– Centrālā vēlēšanu komisija

– Finanšu un kapitāla tirgus komisija

– Latvijas Banka

– Prokuratūra un tās pārraudzībā esošās iestādes

– Saeimas kanceleja un tās padotībā esošās iestādes

– Satversmes tiesa

– Valsts kanceleja un tās padotībā esošās iestādes

– Valsts kontrole

– Valsts prezidenta kanceleja

– Tiesībsarga birojs

– Nacionālā radio un televīzijas padome

– Citas valsts iestādes, kuras nav ministriju padotībā (druge državne institucije, ki niso podrejene ministrstvom)

Litva

– Prezidentūros kanceliarija

– Seimo kanceliarija

– Institucije, ki so odgovorne seimasu [parlamentu]:

– Lietuvos mokslo taryba;

– Seimo kontrolierių įstaiga;

– Valstybės kontrolė;

– Specialiųjų tyrimų tarnyba;

– Valstybės saugumo departamentas;

– Konkurencijos taryba;

– Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras;

– Vertybinių popierių komisija;

– Ryšių reguliavimo tarnyba;

– Nacionalinė sveikatos taryba;

– Etninės kultūros globos taryba;

– Lygių galimybių kontrolieriaus tarnyba;

– Valstybinė kultūros paveldo komisija;

– Vaiko teisių apsaugos kontrolieriaus įstaiga;

– Valstybinė kainų ir energetikos kontrolės komisija;

– Valstybinė lietuvių kalbos komisija;

– Vyriausioji rinkimų komisija;

– Vyriausioji tarnybinės etikos komisija;

– Žurnalistų etikos inspektoriaus tarnyba.

– Vyriausybės kanceliarija

– Institucije, ki so odgovorne vyriausybėsu [vladi]:

– Ginklų fondas;

– Informacinės visuomenės plėtros komitetas;

– Kūno kultūros ir sporto departamentas;

– Lietuvos archyvų departamentas;

– Mokestinių ginčų komisija;

– Statistikos departamentas;

– Tautinių mažumų ir išeivijos departamentas;

– Valstybinė tabako ir alkoholio kontrolės tarnyba;

– Viešųjų pirkimų tarnyba;

– Narkotikų kontrolės departamentas;

– Valstybinė atominės energetikos saugos inspekcija;

– Valstybinė duomenų apsaugos inspekcija;

– Valstybinė lošimų priežiūros komisija;

– Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba;

– Vyriausioji administracinių ginčų komisija;

– Draudimo priežiūros komisija;

– Lietuvos valstybinis mokslo ir studijų fondas;

– Lietuvių grįžimo į Tėvynę informacijos centras

– Konstitucinis Teismas

– Lietuvos bankas

– Aplinkos ministerija

– Institucije v okviru Aplinkos ministerija [Ministrstva za okolje]:

– Generalinė miškų urėdija;

– Lietuvos geologijos tarnyba;

– Lietuvos hidrometeorologijos tarnyba;

– Lietuvos standartizacijos departamentas;

– Nacionalinis akreditacijos biuras;

– Valstybinė metrologijos tarnyba;

– Valstybinė saugomų teritorijų tarnyba;

– Valstybinė teritorijų planavimo ir statybos inspekcija.

– Finansų ministerija

– Institucije v okviru Finansų ministerija [Ministrstva za finance]:

– Muitinės departamentas;

– Valstybės dokumentų technologinės apsaugos tarnyba;

– Valstybinė mokesčių inspekcija;

– Finansų ministerijos mokymo centras.

– Krašto apsaugos ministerija

– Institucije v okviru Krašto apsaugos ministerijos [Ministrstva za nacionalno obrambo]:

– Antrasis operatyvinių tarnybų departamentas;

– Centralizuota finansų ir turto tarnyba;

– Karo prievolės administravimo tarnyba;

– Krašto apsaugos archyvas;

– Krizių valdymo centras;

– Mobilizacijos departamentas;

– Ryšių ir informacinių sistemų tarnyba;

– Infrastruktūros plėtros departamentas;

– Valstybinis pilietinio pasipriešinimo rengimo centras.

– Lietuvos kariuomenė

– Krašto apsaugos sistemos kariniai vienetai ir tarnybos

– Kultūros ministerija

– Institucije v okviru Kultūros ministerijos [Ministrstva za kulturo]:

– Kultūros paveldo departamentas;

– Valstybinė kalbos inspekcija.

– Socialinės apsaugos ir darbo ministerija

– Institucije v okviru Socialinės apsaugos ir darbo ministerijos [Ministrstva za socialno varnost in delo]:

– Garantinio fondo administracija;

– Valstybės vaiko teisių apsaugos ir įvaikinimo tarnyba;

– Lietuvos darbo birža;

– Lietuvos darbo rinkos mokymo tarnyba;

– Trišalės tarybos sekretoriatas;

– Socialinių paslaugų priežiūros departamentas;

– Darbo inspekcija;

– Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba;

– Neįgalumo ir darbingumo nustatymo tarnyba;

– Ginčų komisija;

– Techninės pagalbos neįgaliesiems centras;

– Neįgaliųjų reikalų departamentas.

– Susisiekimo ministerija

– Institucije v okviru Susisiekimo ministerijos [Ministrstva za promet in komunikacije]:

– Lietuvos automobilių kelių direkcija;

– Valstybinė geležinkelio inspekcija;

– Valstybinė kelių transporto inspekcija;

– Pasienio kontrolės punktų direkcija.

– Sveikatos apsaugos ministerija

– Institucije v okviru Sveikatos apsaugos ministerijos [Ministrstva za zdravje]:

– Valstybinė akreditavimo sveikatos priežiūros veiklai tarnyba;

– Valstybinė ligonių kasa;

– Valstybinė medicininio audito inspekcija;

– Valstybinė vaistų kontrolės tarnyba;

– Valstybinė teismo psichiatrijos ir narkologijos tarnyba;

– Valstybinė visuomenės sveikatos priežiūros tarnyba;

– Farmacijos departamentas;

– Sveikatos apsaugos ministerijos Ekstremalių sveikatai situacijų centras;

– Lietuvos bioetikos komitetas;

– Radiacinės saugos centras.

– Švietimo ir mokslo ministerija

– Institucije v okviru Švietimo ir mokslo ministerijos [Ministrstva za šolstvo in znanost]:

– Nacionalinis egzaminų centras;

– Studijų kokybės vertinimo centras.

– Teisingumo ministerija

– Institucije v okviru Teisingumo ministerijos [Ministrstva za pravosodje]:

– Kalėjimų departamentas;

– Nacionalinė vartotojų teisių apsaugos taryba;

– Europos teisės departamentas

– Ūkio ministerija

– Įstaigos prie the Ūkio ministerijos [Ministrstvo za gospodarstvo]:

– Įmonių bankroto valdymo departamentas;

– Valstybinė energetikos inspekcija;

– Valstybinė ne maisto produktų inspekcija;

– Valstybinis turizmo departamentas

– Užsienio reikalų ministerija

– Diplomatinės atstovybės ir konsulinės įstaigos užsienyje bei atstovybės prie tarptautinių organizacijų

– Vidaus reikalų ministerija

– Institucije v okviru Vidaus reikalų ministerijos [Ministrstva za notranje zadeve]:

– Asmens dokumentų išrašymo centras;

– Finansinių nusikaltimų tyrimo tarnyba;

– Gyventojų registro tarnyba;

– Policijos departamentas;

– Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas;

– Turto valdymo ir ūkio departamentas;

– Vadovybės apsaugos departamentas;

– Valstybės sienos apsaugos tarnyba;

– Valstybės tarnybos departamentas;

– Informatikos ir ryšių departamentas;

– Migracijos departamentas;

– Sveikatos priežiūros tarnyba;

– Bendrasis pagalbos centras.

– Žemės ūkio ministerija

– Institucije v okviru Žemės ūkio ministerijos [Ministrstva za kmetijstvo]:

– Nacionalinė mokėjimo agentūra;

– Nacionalinė žemės tarnyba;

– Valstybinė augalų apsaugos tarnyba;

– Valstybinė gyvulių veislininkystės priežiūros tarnyba;

– Valstybinė sėklų ir grūdų tarnyba;

– Žuvininkystės departamentas

– Teismai [sodišča]:

– Lietuvos Aukščiausiasis Teismas;

– Lietuvos apeliacinis teismas;

– Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas;

– apygardų teismai;

– apygardų administraciniai teismai;

– apylinkių teismai;

– Nacionalinė teismų administracija

– Generalinė prokuratūra

– Drugi subjekti centralne javne uprave (institucijos [institucije], įstaigos [ustanove], tarnybos [agencije])

– Aplinkos apsaugos agentūra;

– Valstybinė aplinkos apsaugos inspekcija;

– Aplinkos projektų valdymo agentūra;

– Miško genetinių išteklių, sėklų ir sodmenų tarnyba;

– Miško sanitarinės apsaugos tarnyba;

– Valstybinė miškotvarkos tarnyba;

– Nacionalinis visuomenės sveikatos tyrimų centras;

– Lietuvos AIDS centras;

– Nacionalinis organų transplantacijos biuras;

– Valstybinis patologijos centras;

– Valstybinis psichikos sveikatos centras;

– Lietuvos sveikatos informacijos centras;

– Slaugos darbuotojų tobulinimosi ir specializacijos centras;

– Valstybinis aplinkos sveikatos centras;

– Respublikinis mitybos centras;

– Užkrečiamųjų ligų profilaktikos ir kontrolės centras;

– Trakų visuomenės sveikatos priežiūros ir specialistų tobulinimosi centras;

– Visuomenės sveikatos ugdymo centras;

– Muitinės kriminalinė tarnyba;

– Muitinės informacinių sistemų centras;

– Muitinės laboratorija;

– Muitinės mokymo centras;

– Valstybinis patentų biuras;

– Lietuvos teismo ekspertizės centras;

– Centrinė hipotekos įstaiga;

– Lietuvos metrologijos inspekcija;

– Civilinės aviacijos administracija;

– Lietuvos saugios laivybos administracija;

– Transporto investicijų direkcija;

– Valstybinė vidaus vandenų laivybos inspekcija;

– Pabėgėlių priėmimo centras

Luksemburg

– Ministère d’Etat

– Ministère des Affaires Etrangères et de l’Immigration

– Ministère de l’Agriculture, de la Viticulture et du Développement Rural

– Ministère des Classes moyennes, du Tourisme et du Logement

– Ministère de la Culture, de l’Enseignement Supérieur et de la Recherche

– Ministère de l’Economie et du Commerce extérieur

– Ministère de l’Education nationale et de la Formation professionnelle

– Ministère de l’Egalité des chances

– Ministère de l’Environnement

– Ministère de la Famille et de l’Intégration

– Ministère des Finances

– Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative

– Ministère de l’Intérieur et de l’Aménagement du territoire

– Ministère de la Justice

– Ministère de la Santé

– Ministère de la Sécurité sociale

– Ministère des Transports

– Ministère du Travail et de l’Emploi

– Ministère des Travaux publics

Madžarska

– Egészségügyi Minisztérium

– Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium

– Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

– Honvédelmi Minisztérium

– Igazságügyi és Rendészeti Minisztérium

– Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium

– Külügyminisztérium

– Miniszterelnöki Hivatal

– Oktatási és Kulturális Minisztérium

– Önkormányzati és Területfejlesztési Minisztérium

– Pénzügyminisztérium

– Szociális és Munkaügyi Minisztérium

– Központi Szolgáltatási Főigazgatóság

Malta

– Uffiċċju tal-Prim Ministru (Office of the Prime Minister)

– Ministeru għall-Familja u Solidarjeta’ Soċjali (Ministry for the Family and Social Solidarity)

– Ministeru ta’ l-Edukazzjoni Zghazagh u Impjieg (Ministry for Education Youth and Employment)

– Ministeru tal-Finanzi (Ministry of Finance)

– Ministeru tar-Riżorsi u l-Infrastruttura (Ministry for Resources and Infrastructure)

– Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (Ministry for Tourism and Culture)

– Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (Ministry for Justice and Home Affairs)

– Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (Ministry for Rural Affairs and the Environment)

– Ministeru għal Għawdex (Ministry for Gozo)

– Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Kommunita’ (Ministry of Health, the Elderly and Community Care)

– Ministeru ta’ l-Affarijiet Barranin (Ministry of Foreign Affairs)

– Ministeru għall-Investimenti, Industrija u Teknologija ta’ Informazzjoni (Ministry for Investment, Industry and Information Technology)

– Ministeru għall-Kompetittivà u Komunikazzjoni (Ministry for Competitiveness and Communications)

– Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (Ministry for Urban Development and Roads)

Nizozemska

– Ministerie van Algemene Zaken

– Bestuursdepartement

– Bureau van de Wetenschappelijke Raad voor het Regeringsbeleid

– Rijksvoorlichtingsdienst

– Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties

– Bestuursdepartement

– Centrale Archiefselectiedienst (CAS)

– Algemene Inlichtingen- en Veiligheidsdienst (AIVD)

– Agentschap Basisadministratie Persoonsgegevens en Reisdocumenten (BPR)

– Agentschap Korps Landelijke Politiediensten

– Ministerie van Buitenlandse Zaken

– Directoraat-generaal Regiobeleid en Consulaire Zaken (DGRC)

– Directoraat-generaal Politieke Zaken (DGPZ)

– Directoraat-generaal Internationale Samenwerking (DGIS)

– Directoraat-generaal Europese Samenwerking (DGES)

– Centrum tot Bevordering van de Import uit Ontwikkelingslanden (CBI)

– Centrale diensten ressorterend onder S/PlvS (podporne službe, ki so odgovorne generalnemu sekretarju in namestniku generalnega sekretarja)

– Buitenlandse Posten (ieder afzonderlijk)

– Ministerie van Defensie — (Ministrstvo za obrambo)

– Bestuursdepartement

– Commando Diensten Centra (CDC)

– Defensie Telematica Organisatie (DTO)

– Centrale directie van de Defensie Vastgoed Dienst

– De afzonderlijke regionale directies van de Defensie Vastgoed Dienst

– Defensie Materieel Organisatie (DMO)

– Landelijk Bevoorradingsbedrijf van de Defensie Materieel Organisatie

– Logistiek Centrum van de Defensie Materieel Organisatie

– Marinebedrijf van de Defensie Materieel Organisatie

– Defensie Pijpleiding Organisatie (DPO)

– Ministerie van Economische Zaken

– Bestuursdepartement

– Centraal Planbureau (CPB)

– SenterNovem

– Staatstoezicht op de Mijnen (SodM)

– Nederlandse Mededingingsautoriteit (NMa)

– Economische Voorlichtingsdienst (EVD)

– Agentschap Telecom

– Kenniscentrum Professioneel & Innovatief Aanbesteden, Netwerk voor Overheidsopdrachtgevers (PIANOo)

– Regiebureau Inkoop Rijksoverheid

– Octrooicentrum Nederland

– Consumentenautoriteit

– Ministerie van Financiën

– Bestuursdepartement

– Belastingdienst Automatiseringscentrum

– Belastingdienst

– de afzonderlijke Directies der Rijksbelastingen (različni oddelki davčne in carinske uprave na celotnem ozemlju Nizozemske)

– Fiscale Inlichtingen- en Opsporingsdienst (incl. Economische Controle dienst (ECD))

– Belastingdienst Opleidingen

– Dienst der Domeinen

– Ministerie van Justitie

– Bestuursdepartement

– Dienst Justitiële Inrichtingen

– Raad voor de Kinderbescherming

– Centraal Justitie Incasso Bureau

– Openbaar Ministerie

– Immigratie en Naturalisatiedienst

– Nederlands Forensisch Instituut

– Dienst Terugkeer & Vertrek

– Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

– Bestuursdepartement

– Dienst Regelingen (DR)

– Agentschap Plantenziektenkundige Dienst (PD)

– Algemene Inspectiedienst (AID)

– Dienst Landelijk Gebied (DLG)

– Voedsel en Waren Autoriteit (VWA)

– Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschappen

– Bestuursdepartement

– Inspectie van het Onderwijs

– Erfgoedinspectie

– Centrale Financiën Instellingen

– Nationaal Archief

– Adviesraad voor Wetenschaps- en Technologiebeleid

– Onderwijsraad

– Raad voor Cultuur

– Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

– Bestuursdepartement

– Inspectie Werk en Inkomen

– Agentschap SZW

– Ministerie van Verkeer en Waterstaat

– Bestuursdepartement

– Directoraat-Generaal Transport en Luchtvaart

– Directoraat-generaal Personenvervoer

– Directoraat-generaal Water

– Centrale diensten (Central Services)

– Shared services Organisatie Verkeer en Watersaat

– Koninklijke Nederlandse Meteorologisch Instituut KNMI

– Rijkswaterstaat, Bestuur

– De afzonderlijke regionale Diensten van Rijkswaterstaat (posamezni regijski oddelki Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje voda)

– De afzonderlijke specialistische diensten van Rijkswaterstaat (posamezne specializirane službe Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje voda)

– Adviesdienst Geo-Informatie en ICT

– Adviesdienst Verkeer en Vervoer (AVV)

– Bouwdienst

– Corporate Dienst

– Data ICT Dienst

– Dienst Verkeer en Scheepvaart

– Dienst Weg- en Waterbouwkunde (DWW)

– Rijksinstituut voor Kunst en Zee (RIKZ)

– Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling (RIZA)

– Waterdienst

– Inspectie Verkeer en Waterstaat, Hoofddirectie

– Port state Control

– Directie Toezichtontwikkeling Communicatie en Onderzoek (TCO)

– Toezichthouder Beheer Eenheid Lucht

– Toezichthouder Beheer Eenheid Water

– Toezichthouder Beheer Eenheid Land

– Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer

– Bestuursdepartement

– Directoraat-generaal Wonen, Wijken en Integratie

– Directoraat-generaal Ruimte

– Directoraat-general Milieubeheer

– Rijksgebouwendienst

– VROM Inspectie

– Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport

– Bestuursdepartement

– Inspectie Gezondheidsbescherming, Waren en Veterinaire Zaken

– Inspectie Gezondheidszorg

– Inspectie Jeugdhulpverlening en Jeugdbescherming

– Rijksinstituut voor de Volksgezondheid en Milieu (RIVM)

– Sociaal en Cultureel Planbureau

– Agentschap t.b.v. het College ter Beoordeling van Geneesmiddelen

– Tweede Kamer der Staten-Generaal

– Eerste Kamer der Staten-Generaal

– Raad van State

– Algemene Rekenkamer

– Nationale Ombudsman

– Kanselarij der Nederlandse Orden

– Kabinet der Koningin

– Raad voor de rechtspraak en de Rechtbanken

Avstrija

– Bundeskanzleramt

– Bundesministerium für europäische und internationale Angelegenheiten

– Bundesministerium für Finanzen

– Bundesministerium für Gesundheit, Familie und Jugend

– Bundesministerium für Inneres

– Bundesministerium für Justiz

– Bundesministerium für Landesverteidigung

– Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

– Bundesministerium für Soziales und Konsumentenschutz

– Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur

– Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie

– Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

– Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung

– Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H

– Bundesbeschaffung G.m.b.H

– Bundesrechenzentrum G.m.b.H

Poljska

– Kancelaria Prezydenta RP

– Kancelaria Sejmu RP

– Kancelaria Senatu RP

– Kancelaria Prezesa Rady Ministrów

– Sąd Najwyższy

– Naczelny Sąd Administracyjny

– Wojewódzkie sądy administracyjne

– Sądy powszechne — rejonowe, okręgowe i apelacyjne

– Trybunat Konstytucyjny

– Najwyższa Izba Kontroli

– Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich

– Biuro Rzecznika Praw Dziecka

– Biuro Ochrony Rządu

– Biuro Bezpieczeństwa Narodowego

– Centralne Biuro Antykorupcyjne

– Ministerstwo Pracy i Polityki Społecznej

– Ministerstwo Finansów

– Ministerstwo Gospodarki

– Ministerstwo Rozwoju Regionalnego

– Ministerstwo Kultury i Dziedzictwa Narodowego

– Ministerstwo Edukacji Narodowej

– Ministerstwo Obrony Narodowej

– Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi

– Ministerstwo Skarbu Państwa

– Ministerstwo Sprawiedliwości

– Ministerstwo Infrastruktury

– Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego

– Ministerstwo Środowiska

– Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji

– Ministerstwo Spraw Zagranicznych

– Ministerstwo Zdrowia

– Ministerstwo Sportu i Turystyki

– Urząd Komitetu Integracji Europejskiej

– Urząd Patentowy Rzeczypospolitej Polskiej

– Urząd Regulacji Energetyki

– Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych

– Urząd Transportu Kolejowego

– Urząd Dozoru Technicznego

– Urząd Rejestracji Produktów Leczniczych, Wyrobów Medycznych i Produktów Biobójczych

– Urząd do Spraw Repatriacji i Cudzoziemców

– Urząd Zamówień Publicznych

– Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów

– Urząd Lotnictwa Cywilnego

– Urząd Komunikacji Elektronicznej

– Wyższy Urząd Górniczy

– Główny Urząd Miar

– Główny Urząd Geodezji i Kartografii

– Główny Urząd Nadzoru Budowlanego

– Główny Urząd Statystyczny

– Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji

– Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych

– Państwowa Komisja Wyborcza

– Państwowa Inspekcja Pracy

– Rządowe Centrum Legislacji

– Narodowy Fundusz Zdrowia

– Polska Akademia Nauk

– Polskie Centrum Akredytacji

– Polskie Centrum Badań i Certyfikacji

– Polska Organizacja Turystyczna

– Polski Komitet Normalizacyjny

– Zakład Ubezpieczeń Społecznych

– Komisja Nadzoru Finansowego

– Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych

– Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego

– Generalna Dyrekcja Dróg Krajowych i Autostrad

– Państwowa Inspekcja Ochrony Roślin i Nasiennictwa

– Komenda Główna Państwowej Straży Pożarnej

– Komenda Główna Policji

– Komenda Główna Straży Granicznej

– Inspekcja Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych

– Główny Inspektorat Ochrony Środowiska

– Główny Inspektorat Transportu Drogowego

– Główny Inspektorat Farmaceutyczny

– Główny Inspektorat Sanitarny

– Główny Inspektorat Weterynarii

– Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego

– Agencja Wywiadu

– Agencja Mienia Wojskowego

– Wojskowa Agencja Mieszkaniowa

– Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa

– Agencja Rynku Rolnego

– Agencja Nieruchomości Rolnych

– Państwowa Agencja Atomistyki

– Polska Agencja Żeglugi Powietrznej

– Polska Agencja Rozwiązywania Problemów Alkoholowych

– Agencja Rezerw Materiałowych

– Narodowy Bank Polski

– Narodowy Fundusz Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej

– Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych

– Instytut Pamięci Narodowej — Komisja Ścigania Zbrodni Przeciwko Narodowi Polskiemu

– Rada Ochrony Pamięci Walk i Męczeństwa

– Służba Celna Rzeczypospolitej Polskiej

– Państwowe Gospodarstwo Leśne ‘Lasy Państwowe’

– Polska Agencja Rozwoju Przedsiębiorczości

– Urzędy wojewódzkie

– Samodzielne Publiczne Zakłady Opieki Zdrowotnej, jeśli ich organem założycielskim jest minister, centralny organ administracji rządowej lub wojewoda

Portugalska

– Presidência do Conselho de Ministros

– Ministério das Finanças e da Administração Pública

– Ministério da Defesa Nacional

– Ministério dos Negócios Estrangeiros

– Ministério da Administração Interna

– Ministério da Justiça

– Ministério da Economia e da Inovação

– Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas

– Ministério da Educação

– Ministério da Ciência, Tecnologia e do Ensino Superior

– Ministério da Cultura

– Ministério da Saúde

– Ministério do Trabalho e da Solidariedade Social

– Ministério das Obras Públicas, Transportes e Comunicações

– Ministério do Ambiente, do Ordenamento do Território e do Desenvolvimento Regional

– Presidença da Republica

– Tribunal Constitucional

– Tribunal de Contas

– Provedoria de Justiça

Romunija

– Administraţia Prezidenţială

– Senatul României

– Camera Deputaţilor

– Inalta Curte de Casaţie şi Justiţie

– Curtea Constituţională

– Consiliul Legislativ

– Curtea de Conturi

– Consiliul Superior al Magistraturii

– Parchetul de pe lângă Inalta Curte de Casaţie şi Justiţie

– Secretariatul General al Guvernului

– Cancelaria primului ministru

– Ministerul Afacerilor Externe

– Ministerul Economiei şi Finanţelor

– Ministerul Justiţiei

– Ministerul Apărării

– Ministerul Internelor şi Reformei Administrative

– Ministerul Muncii, Familiei şi Egalităţii de Sanse

– Ministerul pentru Intreprinderi Mici şi Mijlocii, Comerţ, Turism şi Profesii Liberale

– Ministerul Agriculturii şi Dezvoltării Rurale

– Ministerul Transporturilor

– Ministerul Dezvoltării, Lucrărilor Publice şi Locuinţei

– Ministerul Educaţiei Cercetării şi Tineretului

– Ministerul Sănătăţii Publice

– Ministerul Culturii şi Cultelor

– Ministerul Comunicaţiilor şi Tehnologiei Informaţiei

– Ministerul Mediului şi Dezvoltării Durabile

– Serviciul Român de Informaţii

– Serviciul de Informaţii Externe

– Serviciul de Protecţie şi Pază

– Serviciul de Telecomunicaţii Speciale

– Consiliul Naţional al Audiovizualului

– Consiliul Concurenţei (CC)

– Direcţia Naţională Anticorupţie

– Inspectoratul General de Poliţie

– Autoritatea Naţională pentru Reglementarea şi Monitorizarea Achiziţiilor Publice

– Consiliul Naţional de Soluţionare a Contestaţiilor

– Autoritatea Naţională de Reglementare pentru Serviciile Comunitare de Utilităţi Publice(ANRSC)

– Autoritatea Naţională Sanitară Veterinară şi pentru Siguranţa Alimentelor

– Autoritatea Naţională pentru Protecţia Consumatorilor

– Autoritatea Navală Română

– Autoritatea Feroviară Română

– Autoritatea Rutieră Română

– Autoritatea Naţională pentru Protecţia Drepturilor Copilului

– Autoritatea Naţională pentru Persoanele cu Handicap

– Autoritatea Naţională pentru Turism

– Autoritatea Naţională pentru Restituirea Proprietăţilor

– Autoritatea Naţională pentru Tineret

– Autoritatea Naţională pentru Cercetare Stiinţifica

– Autoritatea Naţională pentru Reglementare în Comunicaţii şi Tehnologia Informaţiei

– Autoritatea Naţională pentru Serviciile Societăţii Informaţionale

– Autoritatea Electorală Permanente

– Agenţia pentru Strategii Guvernamentale

– Agenţia Naţională a Medicamentului

– Agenţia Naţională pentru Sport

– Agenţia Naţională pentru Ocuparea Forţei de Muncă

– Agenţia Naţională de Reglementare în Domeniul Energiei

– Agenţia Română pentru Conservarea Energiei

– Agenţia Naţională pentru Resurse Minerale

– Agenţia Română pentru Investiţii Străine

– Agenţia Naţională pentru Intreprinderi Mici şi Mijlocii şi Cooperaţie

– Agenţia Naţională a Funcţionarilor Publici

– Agenţia Naţională de Administrare Fiscală

– Agenţia de Compensare pentru Achiziţii de Tehnică Specială

– Agenţia Naţională Anti-doping

– Agenţia Nucleară

– Agenţia Naţională pentru Protecţia Familiei

– Agenţia Naţională pentru Egalitatea de Sanse între Bărbaţi şi Femei

– Agenţia Naţională pentru Protecţia Mediului

– Agenţia naţională Antidrog

Slovenija

– Predsednik Republike Slovenije

– Državni zbor Republike Slovenije

– Državni svet Republike Slovenije

– Varuh človekovih pravic

– Ustavno sodišče Republike Slovenije

– Računsko sodišče Republike Slovenije

– Državna revizijska komisja za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

– Slovenska akademija znanosti in umetnosti

– Vladne službe

– Ministrstvo za finance

– Ministrstvo za notranje zadeve

– Ministrstvo za zunanje zadeve

– Ministrstvo za obrambo

– Ministrstvo za pravosodje

– Ministrstvo za gospodarstvo

– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

– Ministrstvo za promet

– Ministrstvo za okolje in, prostor

– Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

– Ministrstvo za zdravje

– Ministrstvo za javno upravo

– Ministrstvo za šolstvo in šport

– Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

– Ministrstvo za kulturo

– Vrhovno sodišče Republike Slovenije

– višja sodišča

– okrožna sodišča

– okrajna sodišča

– Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije

– Okrožna državna tožilstva

– Državno pravobranilstvo

– Upravno sodišče Republike Slovenije

– Višje delovno in socialno sodišče

– delovna sodišča

– Davčna uprava Republike Slovenije

– Carinska uprava Republike Slovenije

– Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja

– Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo

– Uprava Republike Slovenije za javna plačila

– Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna

– Policija

– Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve

– General štab Slovenske vojske

– Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

– Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo

– Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

– Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij

– Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence

– Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov

– Tržni inšpektorat Republike Slovenije

– Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

– Inšpektorat Republike Slovenije za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto

– Inšpektorat za energetiko in rudarstvo

– Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

– Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano

– Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

– Veterinarska uprava Republike Slovenije

– Uprava Republike Slovenije za pomorstvo

– Direkcija Republike Slovenije za caste

– Prometni inšpektorat Republike Slovenije

– Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

– Agencija Republike Slovenije za okolje

– Geodetska uprava Republike Slovenije

– Uprava Republike Slovenije za jedrsko varstvo

– Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

– Inšpektorat Republike Slovenije za delo

– Zdravstveni inšpektorat

– Urad Republike Slovenije za kemikalije

– Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji

– Urad Republike Slovenije za meroslovje

– Urad za visoko šolstvo

– Urad Republike Slovenije za mladino

– Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport

– Arhiv Republike Slovenije

– Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije

– Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije

– Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije

– Služba vlade za zakonodajo

– Služba vlade za evropske zadeve

– Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko

– Urad vlade za komuniciranje

– Urad za enake možnosti

– Urad za verske skupnosti

– Urad za narodnosti

– Urad za makroekonomske analize in razvoj

– Statistični urad Republike Slovenije

– Slovenska obveščevalno-varnostna agencija

– Protokol Republike Slovenije

– Urad za varovanje tajnih podatkov

– Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

– Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj

– Informacijski pooblaščenec

– Državna volilna komisija

Slovaška

Ministrstva in drugi centralni vladni organi, navedeni v zakonu št. 575/2001 Z. z. o strukturi dejavnosti vlade in organov centralne države uprave, kakor so navedeni v poznejših predpisih:

– Kancelária Prezidenta Slovenskej republiky

– Národná rada Slovenskej republiky

– Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

– Ministerstvo financií Slovenskej republiky

– Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií Slovenskej republiky

– Ministerstvo pôdohospodárstva Slovenskej republiky

– Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja Slovenskej republiky

– Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky

– Ministerstvo obrany Slovenskej republiky

– Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky

– Ministerstvo zahraničných vecí Slovenskej republiky

– Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky

– Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky

– Ministerstvo školstva Slovenskej republiky

– Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky

– Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky

– Úrad vlády Slovenskej republiky

– Protimonopolný úrad Slovenskej republiky

– Štatistický úrad Slovenskej republiky

– Úrad geodézie, kartografie a katastra Slovenskej republiky

– Úrad jadrového dozoru Slovenskej republiky

– Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky

– Úrad pre verejné obstarávanie

– Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky

– Správa štátnych hmotných rezerv Slovenskej republiky

– Národný bezpečnostný úrad

– Ústavný súd Slovenskej republiky

– Najvyšši súd Slovenskej republiky

– Generálna prokuratura Slovenskej republiky

– Najvyšši kontrolný úrad Slovenskej republiky

– Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky

– Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky

– Úrad pre finančný trh

– Úrad na ochranu osobn ý ch udajov

– Kancelária verejneho ochranu prav

Finska

– Oikeuskanslerinvirasto — Justitiekanslersämbetet

– Liikenne- Ja Viestintäministeriö — Kommunikationsministeriet

– Ajoneuvohallintokeskus AKE — Fordonsförvaltningscentralen AKE

– Ilmailuhallinto — Luftfartsförvaltningen

– Ilmatieteen laitos — Meteorologiska institutet

– Merenkulkulaitos — Sjöfartsverket

– Merentutkimuslaitos — Havsforskningsinstitutet

– Ratahallintokeskus RHK — Banförvaltningscentralen RHK

– Rautatievirasto — Järnvägsverket

– Tiehallinto — Vägförvaltningen

– Viestintävirasto — Kommunikationsverket

– Maa- Ja Metsätalousministeriö — Jord- Och Skogsbruksministeriet

– Elintarviketurvallisuusvirasto — Livsmedelssäkerhetsverket

– Maanmittauslaitos — Lantmäteriverket

– Maaseutuvirasto — Landsbygdsverket

– Oikeusministeriö — Justitieministeriet

– Tietosuojavaltuutetun toimisto — Dataombudsmannens byrå

– Tuomioistuimet — domstolar

– Korkein oikeus — Högsta domstolen

– Korkein hallinto-oikeus — Högsta förvaltningsdomstolen

– Hovioikeudet — hovrätter

– Käräjäoikeudet — tingsrätter

– Hallinto-oikeudet –förvaltningsdomstolar

– Markkinaoikeus — Marknadsdomstolen

– Työtuomioistuin — Arbetsdomstolen

– Vakuutusoikeus — Försäkringsdomstolen

– Kuluttajariitalautakunta — Konsumenttvistenämnden

– Vankeinhoitolaitos — Fångvårdsväsendet

– HEUNI — Yhdistyneiden Kansakuntien yhteydessä toimiva Euroopan kriminaalipolitiikan instituutti — HEUNI — Europeiska institutet för kriminalpolitik, verksamt i anslutning till Förenta Nationerna

– Konkurssiasiamiehen toimisto — Konkursombudsmannens byrå

– Kuluttajariitalautakunta — Konsumenttvistenämnden

– Oikeushallinnon palvelukeskus — Justitieförvaltningens servicecentral

– Oikeushallinnon tietotekniikkakeskus — Justitieförvaltningens datateknikcentral

– Oikeuspoliittinen tutkimuslaitos (Optula) — Rättspolitiska forskningsinstitutet

– Oikeusrekisterikeskus — Rättsregistercentralen

– Onnettomuustutkintakeskus — Centralen för undersökning av olyckor

– Rikosseuraamusvirasto — Brottspåföljdsverket

– Rikosseuraamusalan koulutuskeskus — Brottspåföljdsområdets utbildningscentral

– Rikoksentorjuntaneuvosto Rådet för brottsförebyggande

– Saamelaiskäräjät — Sametinget

– Valtakunnansyyttäjänvirasto — Riksåklagarämbetet

– Vankeinhoitolaitos — Fångvårdsväsendet

– Opetusministeriö — Undervisningsministeriet

– Opetushallitus — Utbildningsstyrelsen

– Valtion elokuvatarkastamo — Statens filmgranskningsbyrå

– Puolustusministeriö — Försvarsministeriet

– Puolustusvoimat — Försvarsmakten

– Sisäasiainministeriö — Inrikesministeriet

– Väestörekisterikeskus — Befolkningsregistercentralen

– Keskusrikospoliisi — Centralkriminalpolisen

– Liikkuva poliisi — Rörliga polisen

– Rajavartiolaitos — Gränsbevakningsväsendet

– Lääninhallitukset — Länstyrelserna

– Suojelupoliisi — Skyddspolisen

– Poliisiammattikorkeakoulu — Polisyrkeshögskolan

– Poliisin tekniikkakeskus — Polisens teknikcentral

– Poliisin tietohallintokeskus — Polisens datacentral

– Helsingin kihlakunnan poliisilaitos — Polisinrättningen i Helsingfors

– Pelastusopisto — Räddningsverket

– Hätäkeskuslaitos — Nödcentralsverket

– Maahanmuuttovirasto — Migrationsverket

– Sisäasiainhallinnon palvelukeskus — Inrikesförvaltningens servicecentral

– Sosiaali- Ja Terveysministeriö — Social- Och Hälsovårdsministeriet

– Työttömyysturvan muutoksenhakulautakunta — Besvärsnämnden för utkomstskyddsärenden

– Sosiaaliturvan muutoksenhakulautakunta — Besvärsnämnden för socialtrygghet

– Lääkelaitos — Läkemedelsverket

– Terveydenhuollon oikeusturvakeskus — Rättsskyddscentralen för hälsovården

– Säteilyturvakeskus — Strålsäkerhetscentralen

– Kansanterveyslaitos — Folkhälsoinstitutet

– Lääkehoidon kehittämiskeskus ROHTO — Utvecklingscentralen för läkemedelsbe-handling

– Sosiaali- ja terveydenhuollon tuotevalvontakeskus — Social- och hälsovårdens produkttill-synscentral

– Sosiaali- ja terveysalan tutkimus- ja kehittämiskeskus Stakes — Forsknings- och utvecklingscentralen för social- och hälsovården Stakes

– Vakuutusvalvontavirasto — Försäkringsinspektionen

– Työ- Ja Elinkeinoministeriö — Arbets- Och Näringsministeriet

– Kuluttajavirasto — Konsumentverket

– Kilpailuvirasto — Konkurrensverket

– Patentti- ja rekisterihallitus — Patent- och registerstyrelsen

– Valtakunnansovittelijain toimisto — Riksförlikningsmännens byrå

– Valtion turvapaikanhakijoiden vastaanottokeskukset– Statliga förläggningar för asylsökande

– Energiamarkkinavirasto − Energimarknadsverket

– Geologian tutkimuskeskus — Geologiska forskningscentralen

– Huoltovarmuuskeskus — Försörjningsberedskapscentralen

– Kuluttajatutkimuskeskus — Konsumentforskningscentralen

– Matkailun edistämiskeskus (MEK) — Centralen för turistfrämjande

– Mittatekniikan keskus (MIKES) — Mätteknikcentralen

– Tekes — teknologian ja innovaatioiden kehittämiskeskus −Tekes — utvecklingscentralen för teknologi och innovationer

– Turvatekniikan keskus (TUKES) — Säkerhetsteknikcentralen

– Valtion teknillinen tutkimuskeskus (VTT) — Statens tekniska forskningscentral

– Syrjintälautakunta — Nationella diskrimineringsnämnden

– Työneuvosto — Arbetsrådet

– Vähemmistövaltuutetun toimisto — Minoritetsombudsmannens byrå

– Ulkoasiainministeriö — Utrikesministeriet

– Valtioneuvoston Kanslia — Statsrådets Kansli

– Valtiovarainministeriö — Finansministeriet

– Valtiokonttori — Statskontoret

– Verohallinto — Skatteförvaltningen

– Tullilaitos — Tullverket

– Tilastokeskus — Statistikcentralen

– Valtiontaloudellinen tutkimuskeskus — Statens ekonomiska forskiningscentral

– Ympäristöministeriö — Miljöministeriet

– Suomen ympäristökeskus — Finlands miljöcentral

– Asumisen rahoitus- ja kehityskeskus — Finansierings- och utvecklingscentralen för boendet

– Valtiontalouden Tarkastusvirasto — Statens Revisionsverk

Švedska

A

– Affärsverket svenska kraftnät

– Akademien för de fria konsterna

– Alkohol- och läkemedelssortiments-nämnden

– Allmänna pensionsfonden

– Allmänna reklamationsnämnden

– Ambassader

– Ansvarsnämnd, statens

– Arbetsdomstolen

– Arbetsförmedlingen

– Arbetsgivarverk, statens

– Arbetslivsinstitutet

– Arbetsmiljöverket

– Arkitekturmuseet

– Arrendenämnder

– Arvsfondsdelegationen

– Arvsfondsdelegationen

B

– Banverket

– Barnombudsmannen

– Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens

– Bergsstaten

– Biografbyrå, statens

– Biografiskt lexikon, svenskt

– Birgittaskolan

– Blekinge tekniska högskola

– Bokföringsnämnden

– Bolagsverket

– Bostadsnämnd, statens

– Bostadskreditnämnd, statens

– Boverket

– Brottsförebyggande rådet

– Brottsoffermyndigheten

C

– Centrala studiestödsnämnden

D

– Danshögskolan

– Datainspektionen

– Departementen

– Domstolsverket

– Dramatiska institutet

E

– Ekeskolan

– Ekobrottsmyndigheten

– Ekonomistyrningsverket

– Ekonomiska rådet

– Elsäkerhetsverket

– Energimarknadsinspektionen

– Energimyndighet, statens

– EU/FoU-rådet

– Exportkreditnämnden

– Exportråd, Sveriges

F

– Fastighetsmäklarnämnden

– Fastighetsverk, statens

– Fideikommissnämnden

– Finansinspektionen

– Finanspolitiska rådet

– Finsk-svenska gränsälvskommissionen

– Fiskeriverket

– Flygmedicincentrum

– Folkhälsoinstitut, statens

– Fonden för fukt- och mögelskador

– Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas

– Folke Bernadotte Akademin

– Forskarskattenämnden

– Forskningsrådet för arbetsliv och socialvetenskap

– Fortifikationsverket

– Forum för levande historia

– Försvarets materielverk

– Försvarets radioanstalt

– Försvarets underrättelsenämnd

– Försvarshistoriska museer, statens

– Försvarshögskolan

– Försvarsmakten

– Försäkringskassan

G

– Gentekniknämnden

– Geologiska undersökning

– Geotekniska institut, statens

– Giftinformationscentralen

– Glesbygdsverket

– Grafiska institutet och institutet för högre kommunikation- och reklamutbildning

– Granskningsnämnden för radio och TV

– Granskningsnämnden för försvarsuppfinningar

– Gymnastik- och Idrottshögskolan

– Göteborgs universitet

H

– Handelsflottans kultur- och fritidsråd

– Handelsflottans pensionsanstalt

– Handelssekreterare

– Handelskamrar, auktoriserade

– Handikappombudsmannen

– Handikappråd, statens

– Harpsundsnämnden

– Haverikommission, statens

– Historiska museer, statens

– Hjälpmedelsinstitutet

– Hovrätterna

– Hyresnämnder

– Häktena

– Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd

– Högskolan Dalarna

– Högskolan i Borås

– Högskolan i Gävle

– Högskolan i Halmstad

– Högskolan i Kalmar

– Högskolan i Karlskrona/Ronneby

– Högskolan i Kristianstad

– Högskolan i Skövde

– Högskolan i Trollhättan/Uddevalla

– Högskolan på Gotland

– Högskolans avskiljandenämnd

– Högskoleverket

– Högsta domstolen

I

– ILO kommittén

– Inspektionen för arbetslöshetsförsäkringen

– Inspektionen för strategiska produkter

– Institut för kommunikationsanalys, statens

– Institut för psykosocial medicin, statens

– Institut för särskilt utbildningsstöd, statens

– Institutet för arbetsmarknadspolitisk utvärdering

– Institutet för rymdfysik

– Institutet för tillväxtpolitiska studier

– Institutionsstyrelse, statens

– Insättningsgarantinämnden

– Integrationsverket

– Internationella programkontoret för utbildningsområdet

J

– Jordbruksverk, statens

– Justitiekanslern

– Jämställdhetsombudsmannen

– Jämställdhetsnämnden

– Järnvägar, statens

– Järnvägsstyrelsen

K

– Kammarkollegiet

– Kammarrätterna

– Karlstads universitet

– Karolinska Institutet

– Kemikalieinspektionen

– Kommerskollegium

– Konjunkturinstitutet

– Konkurrensverket

– Konstfack

– Konsthögskolan

– Konstnärsnämnden

– Konstråd, statens

– Konsulat

– Konsumentverket

– Krigsvetenskapsakademin

– Krigsförsäkringsnämnden

– Kriminaltekniska laboratorium, statens

– Kriminalvården

– Krisberedskapsmyndigheten

– Kristinaskolan

– Kronofogdemyndigheten

– Kulturråd, statens

– Kungl. Biblioteket

– Kungl. Konsthögskolan

– Kungl. Musikhögskolan i Stockholm

– Kungl. Tekniska högskolan

– Kungl. Vitterhets-, historie- och antikvitetsakademien

– Kungl Vetenskapsakademin

– Kustbevakningen

– Kvalitets- och kompetensråd, statens

– Kärnavfallsfondens styrelse

L

– Lagrådet

– Lantbruksuniversitet, Sveriges

– Lantmäteriverket

– Linköpings universitet

– Livrustkammaren, Skoklosters slott och Hallwylska museet

– Livsmedelsverk, statens

– Livsmedelsekonomiska institutet

– Ljud- och bildarkiv, statens

– Lokala säkerhetsnämnderna vid kärnkraftverk

– Lotteriinspektionen

– Luftfartsverket

– Luftfartsstyrelsen

– Luleå tekniska universitet

– Lunds universitet

– Läkemedelsverket

– Läkemedelsförmånsnämnden

– Länsrätterna

– Länsstyrelserna

– Lärarhögskolan i Stockholm

M

– Malmö högskola

– Manillaskolan

– Maritima muséer, statens

– Marknadsdomstolen

– Medlingsinstitutet

– Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges

– Migrationsverket

– Militärhögskolor

– Mittuniversitetet

– Moderna museet

– Museer för världskultur, statens

– Musikaliska Akademien

– Musiksamlingar, statens

– Myndigheten för handikappolitisk samordning

– Myndigheten för internationella adoptionsfrågor

– Myndigheten för skolutveckling

– Myndigheten för kvalificerad yrkesutbildning

– Myndigheten för nätverk och samarbete inom högre utbildning

– Myndigheten för Sveriges nätuniversitet

– Myndigheten för utländska investeringar i Sverige

– Mälardalens högskola

N

– Nationalmuseum

– Nationellt centrum för flexibelt lärande

– Naturhistoriska riksmuseet

– Naturvårdsverket

– Nordiska Afrikainstitutet

– Notarienämnden

– Nämnd för arbetstagares uppfinningar, statens

– Nämnden för statligt stöd till trossamfund

– Nämnden för styrelserepresentationsfrågor

– Nämnden mot diskriminering

– Nämnden för elektronisk förvaltning

– Nämnden för RH anpassad utbildning

– Nämnden för hemslöjdsfrågor

O

– Oljekrisnämnden

– Ombudsmannen mot diskriminering på grund av sexuell läggning

– Ombudsmannen mot etnisk diskriminering

– Operahögskolan i Stockholm

P

– Patent- och registreringsverket

– Patentbesvärsrätten

– Pensionsverk, statens

– Personregisternämnd statens, SPAR-nämnden

– Pliktverk, Totalförsvarets

– Polarforskningssekretariatet

– Post- och telestyrelsen

– Premiepensionsmyndigheten

– Presstödsnämnden

R

– Radio- och TV–verket

– Rederinämnden

– Regeringskansliet

– Regeringsrätten

– Resegarantinämnden

– Registernämnden

– Revisorsnämnden

– Riksantikvarieämbetet

– Riksarkivet

– Riksbanken

– Riksdagsförvaltningen

– Riksdagens ombudsmän

– Riksdagens revisorer

– Riksgäldskontoret

– Rikshemvärnsrådet

– Rikspolisstyrelsen

– Riksrevisionen

– Rikstrafiken

– Riksutställningar, Stiftelsen

– Riksvärderingsnämnden

– Rymdstyrelsen

– Rådet för Europeiska socialfonden i Sverige

– Räddningsverk, statens

– Rättshjälpsmyndigheten

– Rättshjälpsnämnden

– Rättsmedicinalverket

S

– Samarbetsnämnden för statsbidrag till trossamfund

– Sameskolstyrelsen och sameskolor

– Sametinget

– SIS, Standardiseringen i Sverige

– Sjöfartsverket

– Skatterättsnämnden

– Skatteverket

– Skaderegleringsnämnd, statens

– Skiljenämnden i vissa trygghetsfrågor

– Skogsstyrelsen

– Skogsvårdsstyrelserna

– Skogs och lantbruksakademien

– Skolverk, statens

– Skolväsendets överklagandenämnd

– Smittskyddsinstitutet

– Socialstyrelsen

– Specialpedagogiska institutet

– Specialskolemyndigheten

– Språk- och folkminnesinstitutet

– Sprängämnesinspektionen

– Statistiska centralbyrån

– Statskontoret

– Stockholms universitet

– Stockholms internationella miljöinstitut

– Strålsäkerhetsmyndigheten

– Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll

– Styrelsen för internationellt utvecklingssamarbete, SIDA

– Styrelsen för Samefonden

– Styrelsen för psykologiskt försvar

– Stängselnämnden

– Svenska institutet

– Svenska institutet för europapolitiska studier

– Svenska ESF rådet

– Svenska Unescorådet

– Svenska FAO kommittén

– Svenska Språknämnden

– Svenska Skeppshypotekskassan

– Svenska institutet i Alexandria

– Sveriges författarfond

– Säkerhetspolisen

– Säkerhets- och integritetsskyddsnämnden

– Södertörns högskola

T

– Taltidningsnämnden

– Talboks- och punktskriftsbiblioteket

– Teaterhögskolan i Stockholm

– Tingsrätterna

– Tjänstepensions och grupplivnämnd, statens

– Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet

– Totalförsvarets forskningsinstitut

– Totalförsvarets pliktverk

– Tullverket

– Turistdelegationen

U

– Umeå universitet

– Ungdomsstyrelsen

– Uppsala universitet

– Utlandslönenämnd, statens

– Utlänningsnämnden

– Utrikesförvaltningens antagningsnämnd

– Utrikesnämnden

– Utsädeskontroll, statens

V

– Valideringsdelegationen

– Valmyndigheten

– Vatten- och avloppsnämnd, statens

– Vattenöverdomstolen

– Verket för förvaltningsutveckling

– Verket för högskoleservice

– Verket för innovationssystem (VINNOVA)

– Verket för näringslivsutveckling (NUTEK)

– Vetenskapsrådet

– Veterinärmedicinska anstalt, statens

– Veterinära ansvarsnämnden

– Väg- och transportforskningsinstitut, statens 

– Vägverket

– Vänerskolan

– Växjö universitet

– Växtsortnämnd, statens

Å

– Åklagarmyndigheten

– Åsbackaskolan

Ö

– Örebro universitet

– Örlogsmannasällskapet

– Östervångsskolan

– Överbefälhavaren

– Överklagandenämnden för högskolan

– Överklagandenämnden för nämndemanna-uppdrag

– Överklagandenämnden för studiestöd

– Överklagandenämnden för totalförsvaret

Združeno kraljestvo

– Cabinet Office

– Office of the Parliamentary Counsel

– Central Office of Information

– Charity Commission

– Crown Estate Commissioners (Vote Expenditure Only)

– Crown Prosecution Service

– Department for Business, Enterprise and Regulatory Reform

– Competition Commission

– Gas and Electricity Consumers’ Council

– Office of Manpower Economics

– Department for Children, Schools and Families

– Department of Communities and Local Government

– Rent Assessment Panels

– Department for Culture, Media and Sport

– British Library

– British Museum

– Commission for Architecture and the Built Environment

– The Gambling Commission

– Historic Buildings and Monuments Commission for England (English Heritage)

– Imperial War Museum

– Museums, Libraries and Archives Council

– National Gallery

– National Maritime Museum

– National Portrait Gallery

– Natural History Museum

– Science Museum

– Tate Gallery

– Victoria and Albert Museum

– Wallace Collection

– Department for Environment, Food and Rural Affairs

– Agricultural Dwelling House Advisory Committees

– Agricultural Land Tribunals

– Agricultural Wages Board and Committees

– Cattle Breeding Centre

– Countryside Agency

– Plant Variety Rights Office

– Royal Botanic Gardens, Kew

– Royal Commission on Environmental Pollution

– Department of Health

– Dental Practice Board

– National Health Service Strategic Health Authorities

– NHS Trusts

– Prescription Pricing Authority

– Department for Innovation, Universities and Skills

– Higher Education Funding Council for England

– National Weights and Measures Laboratory

– Patent Office

– Department for International Development

– Department of the Procurator General and Treasury Solicitor

– Legal Secretariat to the Law Officers

– Department for Transport

– Maritime and Coastguard Agency

– Department for Work and Pensions

– Disability Living Allowance Advisory Board

– Independent Tribunal Service

– Medical Boards and Examining Medical Officers (War Pensions)

– Occupational Pensions Regulatory Authority

– Regional Medical Service

– Social Security Advisory Committee

– Export Credits Guarantee Department

– Foreign and Commonwealth Office

– Wilton Park Conference Centre

– Government Actuary’s Department

– Government Communications Headquarters

– Home Office

– HM Inspectorate of Constabulary

– House of Commons

– House of Lords

– Ministry of Defence

– Defence Equipment & Support

– Meteorological Office

– Ministry of Justice

– Boundary Commission for England

– Combined Tax Tribunal

– Council on Tribunals

– Court of Appeal — Criminal

– Employment Appeals Tribunal

– Employment Tribunals

– HMCS Regions, Crown, County and Combined Courts (England and Wales)

– Immigration Appellate Authorities

– Immigration Adjudicators

– Immigration Appeals Tribunal

– Lands Tribunal

– Law Commission

– Legal Aid Fund (England and Wales)

– Office of the Social Security Commissioners

– Parole Board and Local Review Committees

– Pensions Appeal Tribunals

– Public Trust Office

– Supreme Court Group (England and Wales)

– Transport Tribunal

– The National Archives

– National Audit Office

– National Savings and Investments

– National School of Government

– Northern Ireland Assembly Commission

– Northern Ireland Court Service

– Coroners Courts

– County Courts

– Court of Appeal and High Court of Justice in Northern Ireland

– Crown Court

– Enforcement of Judgements Office

– Legal Aid Fund

– Magistrates’ Courts

– Pensions Appeals Tribunals

– Northern Ireland, Department for Employment and Learning

– Northern Ireland, Department for Regional Development

– Northern Ireland, Department for Social Development

– Northern Ireland, Department of Agriculture and Rural Development

– Northern Ireland, Department of Culture, Arts and Leisure

– Northern Ireland, Department of Education

– Northern Ireland, Department of Enterprise, Trade and Investment

– Northern Ireland, Department of the Environment

– Northern Ireland, Department of Finance and Personnel

– Northern Ireland, Department of Health, Social Services and Public Safety

– Northern Ireland, Office of the First Minister and Deputy First Minister

– Northern Ireland Office

– Crown Solicitor’s Office

– Department of the Director of Public Prosecutions for Northern Ireland

– Forensic Science Laboratory of Northern Ireland

– Office of the Chief Electoral Officer for Northern Ireland

– Police Service of Northern Ireland

– Probation Board for Northern Ireland

– State Pathologist Service

– Office of Fair Trading

– Office for National Statistics

– National Health Service Central Register

– Office of the Parliamentary Commissioner for Administration and Health Service Commissioners

– Paymaster General’s Office

– Postal Business of the Post Office

– Privy Council Office

– Public Record Office

– HM Revenue and Customs

– The Revenue and Customs Prosecutions Office

– Royal Hospital, Chelsea

– Royal Mint

– Rural Payments Agency

– Scotland, Auditor-General

– Scotland, Crown Office and Procurator Fiscal Service

– Scotland, General Register Office

– Scotland, Queen’s and Lord Treasurer’s Remembrancer

– Scotland, Registers of Scotland

– The Scotland Office

– The Scottish Ministers

– Architecture and Design Scotland

– Crofters Commission

– Deer Commission for Scotland

– Lands Tribunal for Scotland

– National Galleries of Scotland

– National Library of Scotland

– National Museums of Scotland

– Royal Botanic Garden, Edinburgh

– Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Scotland

– Scottish Further and Higher Education Funding Council

– Scottish Law Commission

– Community Health Partnerships

– Special Health Boards

– Health Boards

– The Office of the Accountant of Court

– High Court of Justiciary

– Court of Session

– HM Inspectorate of Constabulary

– Parole Board for Scotland

– Pensions Appeal Tribunals

– Scottish Land Court

– Sheriff Courts

– Scottish Police Services Authority

– Office of the Social Security Commissioners

– The Private Rented Housing Panel and Private Rented Housing Committees

– Keeper of the Records of Scotland

– The Scottish Parliamentary Body Corporate

– HM Treasury

– Office of Government Commerce

– United Kingdom Debt Management Office

– The Wales Office (Office of the Secretary of State for Wales)

– The Welsh Ministers

– Higher Education Funding Council for Wales

– Local Government Boundary Commission for Wales

– The Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales

– Valuation Tribunals (Wales)

– Welsh National Health Service Trusts and Local Health Boards

– Welsh Rent Assessment Panels

PRILOGA II SEZNAM DEJAVNOSTI IZ ČLENA 2(8)(a)

V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura CPV.

NACE Rev. 1(1) || Referenčna številka CPV

PODROČJE F || GRADBENIŠTVO

Oddelek || Skupina || Razred || Predmet || Opombe

45 || || || Gradbeništvo || Ta oddelek zajema: — gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila. || 45000000

|| 45.1 || || Pripravljalna dela na gradbiščih || || 45100000

|| || 45.11 || Rušenje objektov in zemeljska dela || Ta razred zajema: — rušenje stavb in drugih objektov, — čiščenje gradbišča, — odstranjevanje zemlje: izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd., — pripravo gradbišča za miniranje, — odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča. Ta razred zajema tudi: — osuševanje gradbišča, — osuševanje kmetijskih in gozdnih površin. || 45110000

|| || 45.12 || Raziskovalno vrtanje in sondiranje || Ta razred zajema: — raziskovalno vrtanje, raziskovalno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene. Ta razred ne zajema: — vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20, — vrtanja vodnjakov, glej 45.25, — vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25, — iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20. || 45120000

|| 45.2 || || Gradnja objektov in delov objektov || || 45200000

|| || 45.21 || Splošna gradbena dela || Ta razred zajema: — gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje, — mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi, — cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode, — mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode, — pomožne gradnje, — sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču. Ta razred ne zajema: — storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20, — postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28, — gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23, — inštalacijskih del, glej 45.3, — zaključnih gradbenih del, glej 45.4, — arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20, — upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20. || 45210000 razen: -45213316 45220000 45231000 45232000

|| || 45.22 || Postavljanje ostrešij in krovska dela || Ta razred zajema: — postavljanje streh, — postavljanje strešnih kritin, — impregniranje proti vlagi. || 45261000

|| || 45.23 || Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov || Ta razred zajema: — gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti, — gradnjo železnic, — gradnjo letaliških stez, — gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, — barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih. Ta razred ne zajema: — pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11. || 45212212 in DA03 45230000 razen: -45231000 -45232000 -45234115

|| || 45.24 || Gradnja vodnih objektov || Ta razred zajema: — gradnjo: — vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd., — gradnjo nasipov in jezov, — poglabljanje dna, — podvodno delo. || 45240000

|| || 45.25 || Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok || Ta razred zajema: — gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema, — gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov, — vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov, — postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam, — ukrivljanje jekla, — zidanje in tlakovanje, — postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z dajanjem zidarskih in delovnih odrov v najem, — gradnjo dimnikov in industrijskih peči. Ta razred ne zajema: — dajanje zidarskih odrov v najem brez postavljanja in podiranja, glej 71.32. || 45250000 45262000

|| 45.3 || || Inštalacije pri gradnjah || || 45300000

|| || 45.31 || Električne inštalacije || Ta razred zajema: montažo v stavbe ali druge projekte gradnje: — električnih napeljav, — telekomunikacijskih sistemov, — sistemov električnega ogrevanja, — radijskih in televizijskih hišnih anten, — požarnih alarmov, — protivlomnih alarmnih sistemov, — dvigal in tekočih stopnic, — strelovodov itd. || 45213316 45310000 razen: -45316000

|| || 45.32 || Izolacijska dela || Ta razred zajema: — vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem. Ta razred ne zajema: — impregniranja proti vlagi, glej 45.22. || 45320000

|| || 45.33 || Vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije || Ta razred zajema: — montažo v stavbe ali druge projekte gradnje: — kleparske in sanitarne opreme, — plinske napeljave, — opreme in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo, — sprinkler sisteme. Ta razred ne zajema: — inštalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31. || 45330000

|| || 45.34 || Druge inštalacije pri gradnjah || Ta razred zajema: — vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča, — montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje. || 45234115 45316000 45340000

|| 45.4 || || Zaključna gradbena dela || || 45400000

|| || 45.41 || Fasaderska in štukaterska dela || Ta razred zajema: — nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje. || 45410000

|| || 45.42 || Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva || Ta razred zajema: — gradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov, — notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd. Ta razred ne zajema: — polaganja parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43. || 45420000

|| || 45.43 || Oblaganje tal in sten || Ta razred zajema: — polaganje, obešanje ali vgraditev v stavbe ali druge projekte gradnje: — — keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna, — parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev, — vključno s plastičnimi ali iz gume, — teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten, — stenskih tapet. || 45430000

|| || 45.44 || Steklarska in pleskarska dela || Ta razred zajema: — barvanje notranjosti in zunanjosti stavb, — barvanje objektov nizke in visoke gradnje, — vgraditev stekla, ogledal itd. Ta razred ne zajema: — vgraditve oken, glej 45.42. || 45440000

|| || 45.45 || Druga zaključna gradbena dela || Ta razred zajema: — gradnjo zasebnih plavalnih bazenov, — čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb, — druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena. Ta razred ne zajema: — čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70. || 45212212 in DA04 45450000

|| 45.5 || || Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev || || 45500000

|| || 45.50 || Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev || Ta razred ne zajema: — dajanja strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, brez upravljavcev strojev, glej 71.32. || 45500000

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1).

PRILOGA III SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 4(b) ZA NAROČILA, KI JIH ODDAJO JAVNI ORGANI NAROČNIKI S PODROČJA OBRAMBE

Za namene te direktive se uporablja samo besedilo iz točke 3 Priloge 1 k Sporazumu o vladnih naročilih, na katerem temelji naslednji okvirni seznam proizvodov:

Poglavje 25: || Sol, žveplo, zemljine in kamen, mavčni materiali, apno in cement

Poglavje 26: || Rude, žlindre in pepeli

Poglavje 27: || Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi, mineralni voski Razen: ex 27.10: posebna motorna goriva

Poglavje 28: || Anorganski kemijski proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov Razen: ex 28.09: razstreliva ex 28.13: razstreliva ex 28.14: solzilni plin ex 28.28: razstreliva ex 28.32: razstreliva ex 28.39: razstreliva ex 28.50: strupeni izdelki ex 28.51: strupeni izdelki ex 28.54: razstreliva

Poglavje 29: || Organski kemijski proizvodi Razen: ex 29.03: razstreliva ex 29.04: razstreliva ex 29.07: razstreliva ex 29.08: razstreliva ex 29.11: razstreliva ex 29.12: razstreliva ex 29.13: strupeni izdelki ex 29.14: strupeni izdelki ex 29.15: strupeni izdelki ex 29.21: strupeni izdelki ex 29.22: strupeni izdelki ex 29.23: strupeni izdelki ex 29.26: razstreliva ex 29.27: strupeni izdelki ex 29.29: razstreliva

Poglavje 30: || Farmacevtski izdelki

Poglavje 31: || Gnojila

Poglavje 32: || Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barvila, pigmenti in druge barvilne snovi, barve in laki, kiti in druge tesnilne mase, tiskarske barve in črnila

Poglavje 33: || Eterična olja in rezinoidi, parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki

Poglavje 34: || Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“

Poglavje 35: || Beljakovinske snovi, lepila, encimi

Poglavje 37: || Proizvodi za fotografske in kinematografske namene

Poglavje 38: || Razni kemijski proizvodi Razen: ex 38.19: strupeni izdelki

Poglavje 39: || Umetne smole in plastične mase, celulozni estri in etri, izdelki iz njih Razen: ex 39.03: razstreliva

Poglavje 40: || Kavčuk, sintetični kavčuk, faktis in izdelki iz njih Razen: ex 40.11: neprobojne pnevmatike

Poglavje 41: || Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje

Poglavje 42: || Usnjeni izdelki, sedlarski in jermenarski izdelki, predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

Poglavje 43: || Naravno in umetno krzno, krzneni izdelki

Poglavje 44: || Les in lesni izdelki, lesno oglje

Poglavje 45: || Pluta in plutasti izdelki

Poglavje 46: || Izdelki iz slame, esparta in drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

Poglavje 47: || Material za izdelavo papirja

Poglavje 48: || Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona

Poglavje 49: || Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi izdelki grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti

Poglavje 65: || Pokrivala in njihovi deli

Poglavje 66: || Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači in njihovi deli

Poglavje 67: || Preparirano perje in puh in izdelki iz perja in puha, umetno cvetje, izdelki iz človeških las

Poglavje 68: || Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov

Poglavje 69: || Keramični izdelki

Poglavje 70: || Steklo in stekleni izdelki

Poglavje 71: || Biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, valjane plemenite kovine in izdelki iz njih; imitacije nakita

Poglavje 73: || Železo in jeklo ter izdelki iz železa in jekla

Poglavje 74: || Baker in bakreni izdelki

Poglavje 75: || Nikelj in nikljevi izdelki

Poglavje 76: || Aluminij in aluminijasti izdelki

Poglavje 77: || Magnezij in berilij ter izdelki iz magnezija in berilija

Poglavje 78: || Svinec in svinčeni izdelki

Poglavje 79: || Cink in cinkovi izdelki

Poglavje 80: || Kositer in kositrni izdelki

Poglavje 81: || Druge navadne kovine, ki se uporabljajo v metalurgiji, in izdelki iz njih

Poglavje 82: || Orodje, pripomočki, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin, njihovi deli Razen: ex 82.05: orodja ex 82.07: orodja, deli

Poglavje 83: || Razni izdelki iz navadnih kovin

Poglavje 84: || Kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli Razen: ex 84.06: motorji ex 84.08: drugi motorji ex 84.45: stroji ex 84.53: avtomatski stroji za obdelavo podatkov ex 84.55: deli strojev iz tar. št. 84.53 ex 84.59: jedrski reaktorji

Poglavje 85: || Električni stroji in oprema, njihovi deli Razen: ex 85.13: telekomunikacijska oprema ex 85.15: oddajne naprave

Poglavje 86: || Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor, signalna oprema za promet vseh vrst (brez električnega pogona) Razen: ex 86.02: električne oklepne lokomotive ex 86.03: druge oklepne lokomotive ex 86.05: oklepni vagoni ex 86.06: vagoni za popravila ex 86.07: vagoni

Poglavje 87: || Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli Razen: ex 87.08: tanki in druga oklepna vozila ex 87.01: traktorji ex 87.02: vojaška vozila ex 87.03: tovornjaki z žerjavom ex 87.09: motorna kolesa ex 87.14: vlačilci

Poglavje 89: || Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije Razen: ex 89.01A: bojne ladje

Poglavje 90: || Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski in kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli Razen: ex 90.05: daljnogledi ex 90.13: razni instrumenti, laserji ex 90.14: daljinomeri ex 90.28: električni in elektronski merilni instrumenti ex 90.11: mikroskopi ex 90.17: medicinski instrumenti ex 90.18: naprave za mehansko terapijo ex 90.19: ortopedske naprave in sredstva ex 90.20: rentgenski aparati

Poglavje 91: || Proizvodnja ur

Poglavje 92: || Glasbila, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, deli in pribor za te izdelke

Poglavje 94: || Pohištvo in deli pohištva, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki Razen: ex 94.01A: letalski sedeži

Poglavje 95: || Izdelki in ročni izdelki rezbarjenja in vlivanja

Poglavje 96: || Metle, ščetke, blazinice za nanašanje pudra in sita

Poglavje 98: || Razni izdelki

PRILOGA IV ZAHTEVE V ZVEZI Z NAPRAVAMI ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V NATEČAJIH

Naprave za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v natečajih morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da

(a) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav k sodelovanju ter predložitev načrtov in projektov;

(b) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;

(c) se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna;

(d) lahko samo pooblaščene osebe določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih dokumentov;

(e) se med različnimi fazami postopka oddaje naročila ali natečaja omogoči dostop do predloženih podatkov ali dela teh podatkov izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb;

(f) mora hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu;

(g) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi, in

(h) avtentifikacija ponudb ustreza zahtevam iz te priloge.

PRILOGA V SEZNAM MEDNARODNIH SPORAZUMOV IZ ČLENA 23

Sporazumi z naslednjimi državami ali skupinami držav:

– Albanija (UL L 107, 28. 4. 2009),

– Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (UL L 87, 20. 3. 2004),

– CARIFOUM (UL L 289, 30. 10. 2008),

– Čile (UL L 352, 30. 12. 2002),

– Hrvaška (UL L 26, 28. 1. 2005),

– Mehika (UL L 276, 28. 10. 2000, UL L 157, 30. 6. 2000),

– Črna gora (UL L 345, 28. 12. 2007),

– Južna Koreja (UL L 127, 14. 5. 2011),

– Švica (UL L 300, 31. 12. 1972).

PRILOGA VI INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH

DEL A INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O OBJAVI PREDHODNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA (iz člena 46(1))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.

3. Po potrebi navedba, da je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali da gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

4. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV.

5. Spletni naslov „profila kupca“ (URL).

6. Datum odpošiljanja obvestila o objavi predhodnega informativnega obvestila v profilu kupca.

DEL B INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PREDHODNIH INFORMATIVNIH OBVESTILIH (iz člena 46)

I. INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V VSEH PRIMERIH

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Elektronski ali spletni naslov, na katerem bodo brezplačno na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti z neomejenim in celovitim neposrednim dostopom.

3. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.

4. Po potrebi navedba, da je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali da gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

5. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

6. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

7. Kratek opis postopka oddaje javnega naročila: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev.

8. Če se to obvestilo ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, predvideni datum(-i) objave obvestila oziroma obvestil o javnem naročilu za naročilo(-a), navedeno v tem predhodnem informativnem obvestilu.

9. Datum odpošiljanja obvestila.

10. Kakršne koli druge pomembne informacije.

11. Navedba, ali je naročilo zajeto v sporazumu.

II. DODATNE INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI, KADAR SE OBVESTILO UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA (ČLEN 46(2))

1. Sklicevanje na dejstvo, da morajo zainteresirani gospodarski subjekti naročnika seznaniti s svojim interesom za javno naročilo ali naročila.

2. Vrsta postopka oddaje javnega naročila (omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji, dinamični nabavni sistem, konkurenčni dialog ali partnerstvo za inovacije).

3. Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a) okvirni sporazum,

(b) dinamični nabavni sistem.

4. Časovni okvir, če je že znan, za dobavo oziroma izvedbo blaga, gradenj ali storitev ter trajanje javnega naročila.

5. Pogoji za sodelovanje, če so že znani, kar vključuje:

(a) po potrebi navedbo, ali je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice oziroma izvedbo v okviru zaščitenih programov za zaposlene,

(b) po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko,

(c) kratek opis meril za izbor.

6. Kratek opis meril, če so že znana, ki bodo uporabljena za oddajo naročila: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“.

7. Predvidena skupna vrednost naročila(naročil); če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

8. Roki za prejem prijav interesa.

9. Naslov, na katerega je treba poslati prijavo interesa.

10. Odobreni jezik ali jeziki za predložitev kandidatur ali ponudb.

11. Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a) zahtevana/dopuščena elektronska vloga ponudb ali prijav za sodelovanje,

(b) uporabljeno elektronsko naročanje,

(c) uporabljeno elektronsko izdajanje računov,

(d) dopuščeno elektronsko plačilo.

12. Informacije, ali se naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije.

13. Ime in naslov nadzornega organa in organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede časovnih omejitev za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

DEL C INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNEM NAROČILU (iz člena 47)

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Elektronski ali spletni naslov, na katerem bodo brezplačno na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti z neomejenim in celovitim neposrednim dostopom.

3. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.

4. Po potrebi navedba, ali je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

5. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

6. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

7. Opis postopka oddaje javnega naročila: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. Kadar je naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. Po potrebi opis kakršnih koli možnosti.

8. Predvidena skupna vrednost naročila(naročil); če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

9. Sprejemljivost ali prepoved variantnih ponudb.

10. Časovni okvir za dobavo ali izvedbo blaga, gradenj ali storitev in po možnosti trajanje javnega naročila.

(a) V primeru okvirnega sporazuma, načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, pri čemer so po potrebi navedeni razlogi za kakršno koli trajanje, daljše od štirih let; po možnosti navedba vrednosti in pogostnosti javnih naročil, ki bodo oddana, število in po potrebi predlagano največje število sodelujočih gospodarskih subjektov.

(b) V primeru dinamičnega nabavnega sistema, navedba načrtovanega trajanja sistema; po možnosti navedba vrednosti in pogostnosti javnih naročil, ki bodo oddana.

11. Pogoji za sodelovanje, kar vključuje:

(a) po potrebi navedbo, ali je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice oziroma izvedbo v okviru zaščitenih programov za zaposlene,

(b) po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko; sklicevanje na veljavni zakon, uredbo ali upravno določbo,

(c) seznam in kratek opis meril glede osebnega statusa gospodarskih subjektov, ki bi lahko pripeljal do njihove izključitve; merila za izbor, minimalno(-e) raven(-vni) standardov, ki jih je mogoče zahtevati; navedbo zahtevanih informacij (samostojne izjave, dokumentacija).

12. Vrsta postopka oddaje javnega naročila: po potrebi razlogi za uporabo pospešenega postopka (pri odprtem, omejenem in konkurenčnem postopku s pogajanji);

13. Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a) okvirni sporazum,

(b) dinamični nabavni sistem,

(c) elektronsko dražbo (v primeru odprtega, omejenega ali konkurenčnega postopka s pogajanji).

14. Kadar je javno naročilo razdeljeno v sklope, navedba možnosti kandidiranja za eno, več ali vse sklope, navedba morebitne omejitve števila sklopov, ki se jih lahko odda enemu ponudniku. Kadar naročilo ni razdeljeno na sklope, navedba razlogov za to.

15. V primeru omejenega postopka, konkurenčnega postopka s pogajanji, konkurenčnega dialoga ali partnerstva za inovacije, če se uporablja možnost zmanjšanja števila kandidatov, ki se jih povabi, da predložijo ponudbe, da sodelujejo v dialogu ali se udeležijo pogajanj: minimalno in, če je to primerno, predlagano maksimalno število kandidatov ter objektivna merila, ki jih je treba uporabiti za izbiro zadevnih kandidatov.

16. V primeru konkurenčnega postopka s pogajanji, konkurenčnega dialoga ali partnerstva za inovacije: navedba, če je to primerno, o uporabi faznega postopka zaradi postopnega zmanjšanja števila ponudb, o katerih se je treba pogajati, ali rešitev, o katerih je treba razpravljati.

17. Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvajanje naročila.

18. Merila, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročila oziroma naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, če niso navedena v specifikacijah ali, v primeru konkurenčnega dialoga, v opisnem dokumentu.

19. Rok za prejem ponudb (odprti postopek) ali prijav za sodelovanje (omejeni postopek, konkurenčni postopek s pogajanji, dinamični nabavni sistem, konkurenčni dialog, partnerstva za inovacije).

20. Naslov, na katerega je treba posredovati ponudbe ali prijave za sodelovanje.

21. V primeru odprtih postopkov:

(a) časovni okvir veljavnosti ponudnikove ponudbe,

(b) datum, čas in kraj odpiranja ponudb,

(c) pooblaščene osebe, navzoče pri takem odpiranju.

22. Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene ponudbe ali prijave za sodelovanje.

23. Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a) dopuščena elektronska vložitev ponudb ali prijav za sodelovanje,

(b) uporabljeno elektronsko naročanje,

(c) dopuščeno elektronsko izdajanje računov,

(d) uporabljeno elektronsko plačilo.

24. Informacije, ali se naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije.

25. Ime in naslov nadzornega organa in organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede časovnih omejitev za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

26. Datum(-i) in sklicevanje(-a) prejšnjih objav v Uradnem listu Evropske unije, ki sta(so) pomembna(-i) za naročilo(-a), sporočeno v tem obvestilu.

27. V primeru ponovitve naročila: predvidena časovnica za nadaljnja obvestila, ki bodo objavljena.

28. Datum odpošiljanja obvestila.

29. Navedba, ali je naročilo zajeto v sporazumu.

30. Kakršne koli druge pomembne informacije.

DEL D INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O ODDAJI NAROČILA (iz člena 48)

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.

3. Po potrebi navedba, ali je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

4. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV.

5. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev.

6. Opis postopka oddaje javnega naročila: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. Kadar je naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. Po potrebi opis kakršnih koli možnosti.

7. Vrsta postopka oddaje javnega naročila: utemeljitev v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave (člen 30).

8. Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a) okvirni sporazum,

(b) dinamični nabavni sistem.

9. Merila iz člena 66, ki so bila uporabljena za oddajo naročila ali naročil. Po potrebi navedba, ali je bila vključena elektronska dražba (v primeru odprtega, omejenega ali konkurenčnega postopka s pogajanji).

10. Datum oddaje naročila ali naročil.

11. Število prejetih ponudb za posamezno naročilo, vključno s:

(a) številom prejetih ponudb gospodarskih subjektov, ki so mala oziroma srednja podjetja,

(b) število prejetih ponudb iz tujine,

(c) število elektronsko prejetih ponudb. Za vsako naročilo:

12. ime, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov izbranega(-ih) ponudnika(-ov), vključno z:

(a) informacijo, ali je izbrani ponudnik malo oziroma srednje podjetje,

(b) informacijo, ali je bilo naročilo oddano konzorciju.

13. Vrednost izbrane ponudbe (ponudb) ali najvišje in najnižje ponudbe, ki se upošteva pri oddaji naročila ali naročil. Za vsako oddajo naročila:

14. po potrebi, vrednost in delež naročila, ki bo verjetno oddan v podizvajanje tretjim stranem.

15. Informacije, ali se naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije.

16. Ime in naslov nadzornega organa in organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

17. Datum(-i) in sklicevanje(-a) prejšnjih objav v Uradnem listu Evropske unije, ki sta(so) pomembna(-i) za naročilo(-a), sporočeno v tem obvestilu.

18. Datum odpošiljanja obvestila.

19. Kakršne koli druge pomembne informacije.

DEL E INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O PROJEKTNIH NATEČAJIH (iz člena 79(1))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Elektronski ali spletni naslov, na katerem bodo brezplačno na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti z neomejenim in celovitim neposrednim dostopom.

3. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.

4. Po potrebi navedba, ali je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

5. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

6. Opis glavnih značilnosti projekta.

7. Število in vrednost vseh nagrad.

8. Vrsta natečaja (odprti ali omejeni).

9. V primeru odprtega natečaja: rok za predložitev projektov.

10. V primeru omejenega natečaja:

(a) število pričakovanih udeležencev,

(b) imena morebitnih že izbranih udeležencev,

(c) merila za izbor udeležencev in

(d) rok za prijave k sodelovanju.

11. Če je to primerno, navedba, da je udeležba omejena na posebno stroko.

12. Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju projektov.

13. Imena vseh članov ocenjevalne komisije, ki so že izbrani.

14. Navedba, ali je odločitev ocenjevalne komisije zavezujoča za naročnika, ki je javni organ.

15. Morebitna plačila vsem udeležencem.

16. Navedba, ali bo po natečaju katero koli naročilo oddano zmagovalcu ali zmagovalcem natečaja.

17. Datum odpošiljanja obvestila.

18. Kakršne koli druge pomembne informacije.

DEL F INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O IZIDIH NATEČAJA (iz člena 79(2))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.

3. Po potrebi navedba, ali je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

4. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV.

5. Opis glavnih značilnosti projekta.

6. Vrednost nagrad.

7. Vrsta natečaja (odprti ali omejeni).

8. Merila, ki so bila uporabljena pri ocenjevanju projektov.

9. Datum odločitve žirije.

10. Število udeležencev.

(a) Število udeležencev, ki so mala oziroma srednja podjetja.

(b) Število udeležencev iz tujine.

11. Ime, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov zmagovalca(-ev) natečaja ter navedba, ali je zmagovalec malo oziroma srednje podjetje.

12. Informacije, ali se projektni natečaj nanaša na projekt ali program, financiran s sredstvi iz skladov Unije.

13. Datum(-i) in sklicevanje(-a) prejšnjih objav v Uradnem listu Evropske unije, ki sta(so) pomembna(-i) za projekt(-e), sporočene v tem obvestilu.

14. Datum odpošiljanja obvestila.

15. Kakršne koli druge pomembne informacije.

DEL G INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O SPREMEMBAH NAROČILA V ČASU NJEGOVE VELJAVNOSTI (iz člena 72(6))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV.

3. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev.

4. Opis javnega naročila pred spremembo in po njej: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev.

5. Po potrebi zvišanje cene zaradi spremembe.

6. Opis okoliščin, zaradi katerih je bila potrebna sprememba.

7. Datum oddaje naročila.

8. Po potrebi ime, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov novega gospodarskega subjekta ali subjektov.

9. Informacije, ali se naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije.

10. Ime in naslov nadzornega organa in organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

11. Datum(-i) in sklicevanje(-a) prejšnjih objav v Uradnem listu Evropske unije, ki sta(so) pomembna(-i) za naročilo(-a), sporočena v tem obvestilu.

12. Datum odpošiljanja obvestila.

13. Kakršne koli druge pomembne informacije.

DEL H INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH SOCIALNIH IN DRUGIH POSEBNIH STORITEV (iz člena 75(1))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Po potrebi elektronski ali spletni naslov, kjer bodo na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti.

3. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.

4. Po potrebi navedba, ali je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

5. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

6. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru blaga in storitev.

7. Opis storitev in po potrebi priložnostnih gradenj in dobav, ki so predmet naročila.

8. Predvidena skupna vrednost naročila(naročil); če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

9. Pogoji za sodelovanje, kar vključuje:

(a) po potrebi navedbo, ali je naročilo omejeno na zaščitene delavnice oziroma izvedbo v okviru zaščitenih programov za zaposlene,

(b) po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko.

10. Rok(-i) za vzpostavitev stika z javnim organom naročnikom glede sodelovanja.

11. Kratek opis glavnih značilnosti postopka oddaje javnega naročila, ki bo uporabljen.

12. Kakršne koli druge pomembne informacije.

DEL I INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O ODDAJI NAROČILA SOCIALNIH IN DRUGIH POSEBNIH STORITEV (iz člena 75(2))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.

3. Po potrebi navedba, ali je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

4. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.

5. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru blaga in storitev.

6. Kratek opis storitev in po potrebi priložnostnih gradenj in dobav, ki so predmet naročila.

7. Število prejetih ponudb.

8. Plačana cena ali razpon cen (najvišja/najnižja).

9. Za vsako naročilo, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov izbranega gospodarskega subjekta ali subjektov.

10. Kakršne koli druge pomembne informacije.

PRILOGA VII INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V SPECIFIKACIJAH PRI ELEKTRONSKI DRAŽBI (člen 33(4))

Če se javni organi naročniki odločijo za elektronsko dražbo, morajo uporabljene specifikacije vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a) elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b) morebitne omejitve vrednosti, ki jih je mogoče predložiti, kot izhajajo iz specifikacij predmeta naročila;

(c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, in, po potrebi, kdaj jim bodo na voljo;

(d) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;

(e) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko dražili, in zlasti minimalne razlike, ki se po potrebi zahtevajo pri dražitvi;

(f) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.

PRILOGA VIII OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

V tej direktivi:

(1)          „tehnične specifikacije“ pomenijo:

(a) v primeru naročil gradenj skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za material, proizvod ali blago, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje javni organ naročnik, dosežen; te značilnosti vključujejo stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem ali uporabo nalepk, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih tehnik ali metod ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše javni organ naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, ki jih vključujejo;

(b)     v primeru naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, uporabe proizvoda, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla dobave ali storitve ter postopki ocenjevanja skladnosti;

(2)          „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:

(a) mednarodni standard: standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti,

(b) evropski standard: standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti,

(c) nacionalni standard: standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

(3)          „evropski tehnični atest“ pomeni ugodno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za njegovo uporabo v določen namen, na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropski atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;

(4)          „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, ali v skladu s členom 9 in členom 10 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta [XXX] o evropski standardizaciji [in o spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS in direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta], ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;

(5)          „tehnična referenca“ pomeni kateri koli proizvod, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo, razen evropskih standardov, v skladu s postopkom, sprejetim zaradi novih potreb trga.

PRILOGA IX ZNAČILNOSTI OBJAVE

1. Objava obvestil

Obvestila iz členov 46, 47, 48, 75 in 79 javni organi naročniki pošljejo Uradu za publikacije Evropske unije in morajo biti objavljena v skladu z naslednjimi pravili:

Obvestila iz členov 46, 47, 48, 75 in 79 objavijo Urad za publikacije Unije ali javni organi naročniki v primeru predhodnega informativnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s členom 46(1).

Poleg tega lahko javni organi naročniki objavijo te informacije na svetovnem spletu v „profilu kupca“, kakor je navedeno v točki 2(b).

Urad za publikacije Evropske unije izda javnemu organu naročniku potrdilo o objavi iz člena 49(5), drugi pododstavek.

2. Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij

(a) Javni organi naročniki specifikacije in dodatno dokumentacijo v celoti objavijo na svetovnem spletu.

(b) Profil kupca lahko vsebuje predhodna informativna obvestila iz člena 46(1), informacije o potekajočih razpisih za zbiranje ponudb, rednih nabavah, oddanih naročilih, prekinjenih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so kontaktna točka, telefonska številka in številka faksa, poštni in elektronski naslov.

3. Format in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil

Format in postopek elektronskega pošiljanja obvestil, kot ju je določila Komisija, sta na voljo na spletnem naslovu „http://simap.europa.eu“.

PRILOGA X Vsebina povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali potrditvi interesa iz člena 52

1. Povabilo k oddaji ponudbe ali sodelovanju v dialogu iz člena 52 mora vsebovati vsaj:

(a) sklicevanje na objavljeni javni razpis;

(b) skrajni rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane, ter jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene;

(c) v primeru konkurenčnega dialoga: datum in naslov, ki sta določena za začetek dialoga, ter jezik ali jezike, ki jih je treba uporabljati;

(d) sklicevanje na vse morebitne spremne dokumente, ki jih je treba predložiti, bodisi kot dodatek preverljivim izjavam ponudnika v skladu s členoma 59 in 60 in po potrebi s členom 61 bodisi kot dodatek informacijam iz navedenih členov ter v skladu s pogoji iz členov 59, 60 in 61;

(e) relativne ponderje meril za oddajo naročila ali po potrebi pomembnost teh meril v padajočem vrstnem redu, če ta informacija ni navedena v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu.

V primeru naročil, ki se oddajo s konkurenčnim dialogom ali pri partnerstvu za inovacije, pa se informacij iz točke (b) ne sme navesti v povabilu k sodelovanju v dialogu, temveč v povabilu k oddaji ponudbe.

2. Če se javni razpis opravi v obliki predhodnega informativnega obvestila, morajo javi organi naročniki nato vse kandidate povabiti k potrditvi interesa za sodelovanje na podlagi natančnih obvestil o zadevnem javnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.

Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a) vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predvidene datume objave nadaljnjih obvestil o javnih razpisih za gradnje, blago ali storitve;

(b) vrsto postopka: omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji;

(c) po potrebi datum, ko se začne ali konča dobava blaga ali izvajanje gradnje ali opravljanje storitev;

(d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;

(e) naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev specifikacij in ostale dokumentacije;

(f) gospodarske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;

(g) znesek in plačilne postopke za znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev razpisne dokumentacije;

(h) obliko pogodbe, ki je predmet javnega razpisa: nabava, zakup, najem ali nabava na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija; in

(i) merila za oddajo naročila in njihove ponderje ali po potrebi pomembnost teh meril v padajočem vrstnem redu, če ta informacija ni navedena v informativnem obvestilu, specifikacijah ali povabilu k oddaji ponudbe oziroma za začetek pogajanj.

PRILOGA XI SEZNAM MEDNARODNIH SOCIALNIH IN OKOLJSKIH KONVENCIJ IZ ČLENA 54(2), ČLENA 55(3)(a) IN ČLENA 69(4)

– Konvencija št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic;

– Konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja;

– Konvencija št. 29 o prisilnem ali obveznem delu;

– Konvencija št. 105 o odpravi prisilnega dela;

– Konvencija št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja;

– Konvencija št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih;

– Konvencija št. 100 o enakem nagrajevanju moške in ženske delovne sile za delo enake vrednosti;

– Konvencija št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo;

– Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča in Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč;

– Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Baselska konvencija);

– Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalcih (POP);

– Konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (UNEP/FAO) (Konvencija PIC), Rotterdam 10. 9. 1998 in njeni trije regionalni protokoli.

PRILOGA XII REGISTRI[46]

Ustrezni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila za vsako državo članico so:

– v Belgiji „Registre du Commerce“/„Handelsregister“ in, v primeru naročil storitev, „Ordres professionels/Beroepsorden“;

– v Bolgariji „Търговски регистър“;

– v Češki republiki „obchodní rejstřík“;

– na Danskem „Erhvervs- og Selskabsstyrelsen“;

– v Nemčiji „Handelsregister“, „Handwerksrolle“ in, v primeru naročil storitev, „Vereinsregister“, „Partnerschaftsregister“ in „Mitgliedsverzeichnisse der Berufskammern der Länder“;

– v Estoniji „Registrite ja Infosüsteemide Keskus“;

– na Irskem se lahko od gospodarskega subjekta zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči ali, če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom;

– - v Grčiji „Μητρώο Εργοληπτικών Επιχειρήσεων — MEΕΠ“ Ministrstva za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela (Υ.ΠΕ.ΧΩ.Δ.Ε) glede naročil gradenj; „Βιοτεχνικό ή Εμπορικό ή Βιομηχανικό Επιμελητήριο“ in „Μητρώο Κατασκευαστών Αμυντικού Υλικού“ v primeru naročil blaga; v primeru naročil storitev se lahko od ponudnika storitev zahteva zaprisežena izjava pred notarjem, da se ukvarja z zadevnim poklicem; v primerih, ki so določeni v veljavni nacionalni zakonodaji in povezani z opravljanjem raziskovalnih storitev iz Priloge I, register poklicev „Μητρώο Μελετητών“ in „Μητρώο Γραφείων Μελετών“;

– v Španiji „Registro Oficial de Licitadores y Empresas Clasificadas del Estado“ glede naročil gradenj in storitev ter, v primeru naročil blaga, „Registro Mercantil“ ali, v primeru neregistriranih posameznikov, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem;

– v Franciji „Registre du commerce et des sociétés“ in „Répertoire des métiers“;

– v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“; v primeru naročil blaga in storitev tudi „Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato“ ali, poleg že navedenih registrov, „Consiglio nazionale degli ordini professionali“ glede naročil storitev;

– na Cipru se glede naročil gradenj od izvajalca gradenj lahko zahteva, da predloži potrdilo, ki ga izda „Council for the Registration and Audit of Civil Engineering and Building Contractors (Συμβούλιο Εγγραφήςκαι Ελέγχου Εργοληπτών Οικοδομικών και Τεχνικών Έργων)“ v skladu z Registration and Audit of Civil Engineering and Building Contractors Law; v primeru naročil blaga in storitev se od dobavitelja ali ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo, ki ga izda „Registrar of Companies and Official Receiver“ (Έφορος Εταιρειών και Επίσημος Παραλήπτης) ali, če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri ima sedež, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom;;

– v Latviji „Uzņēmumu reģistrs“;

– v Litvi „Juridinių asmenų registras“;

– v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la Chambre des métiers“;

– na Madžarskem „Cégnyilvántartás“, „egyéni vállalkozók jegyzői nyilvántartása“ in, v primeru naročil storitev, nekateri „szakmai kamarák nyilvántartása“ ali za nekatere dejavnosti potrdilo, da ima zadevna oseba dovoljenje za opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti ali poklica;

– na Malti gospodarski subjekt predloži svoj „numru ta’ registrazzjoni tat-Taxxa tal-Valur Miżjud (VAT) u n-numru tallicenzja ta’ kummerc“ in, če gre za partnerstvo ali družbo, ustrezno registrsko številko, ki jo izda malteški organ za finančne storitve;

– na Nizozemskem „Handelsregister“;

– v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“, „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“;

– na Poljskem „Krajowy Rejestr Sądowy“;

– na Portugalskem „Instituto da Construção e do Imobiliário“ (INCI) glede naročil gradenj; „Registro Nacional das Pessoas Colectivas“ v primeru naročil blaga in storitev;

– v Romuniji „Registrul Comerţului“;

– v Sloveniji „sodni register“ in „obrtni register“;

– na Slovaškem „Obchodný register“;

– na Finskem „Kaupparekisteri“/„Handelsregistret“;

– na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“;

– v Združenem kraljestvu se od gospodarskega subjekta lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb o inkorporaciji ali registraciji, ali, če ne tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.

PRILOGA XIII EVROPSKI POTNI LIST ZA JAVNA NAROČILA

Evropski potni list za javna naročila vsebuje naslednje podatke:

(a) identifikacijske podatke gospodarskega subjekta;

(b) potrdilo, da gospodarskemu subjektu ni bila izrečena pravnomočna sodba zaradi enega od razlogov iz člena 55(1);

(c) potrdilo, da gospodarski subjekt ni v stečajnem postopku ali postopku likvidacije iz člena 55(3)(b);

(d) po potrebi potrdilo o vpisu v register poklicev ali trgovski register, predpisan v državi članici ustanovitve, iz člena 56(2);

(e) po potrebi potrdilo, da ima gospodarski subjekt posebno dovoljenje ali je član posebne organizacije v smislu člena 56(2);

(f) navedbo obdobja veljavnosti potnega lista, ki ne sme biti krajše od šestih mesecev.

Priloga XIV SREDSTVA ZA PREVERJANJE MERIL ZA IZBOR

Del I: Gospodarski in finančni položaj

Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta je praviloma mogoče predložiti eno ali več naslednjih dokazil:

(a) ustrezne bančne izpiske ali, po potrebi, dokazilo o zadevnem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;

(b) bilance stanja ali izvlečke iz bilanc stanja, če zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva objavo bilance stanja;

(c) računovodski izkaz celotnega prometa podjetja ter, po potrebi, prometa na področju, ki ga pokriva naročilo za največ tri prejšnja finančna leta, z upoštevanjem datuma ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.

Del II: Tehnična sposobnost

Dokazila o tehnični sposobnosti gospodarskega subjekta iz člena 56:

(a)          naslednji seznami:

(i)      seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in priložena potrdila o zadovoljivi izvedbi za najpomembnejše gradnje; zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko javni organi naročniki po potrebi navedejo, da bodo upoštevana dokazila o zadevnih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti;

              (ii)     seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zadevnimi zneski, datumi in javnimi ali zasebnimi prejemniki. Zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko javni organi naročniki po potrebi navedejo, da bodo upoštevana dokazila o zadevnih dobavah blaga ali storitvah, opravljenih pred več kot tremi leti;

(b)          z navedbo strokovnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali neposredno pripadajo gospodarskemu subjektu ali ne, in zlasti tistih organov, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da opravijo gradnjo;

(c)          z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih uporablja gospodarski subjekt za zagotovitev kakovosti, ter sredstev podjetja za študije in raziskave;

(d)          če so proizvodi ali storitve, ki jih je treba dobaviti oziroma zagotoviti, zapleteni oziroma so izjemoma potrebni za posebne namene, s pregledom – ki ga opravijo javni organi naročniki ali v njihovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri je dobavitelj blaga ali izvajalec storitev registriran, če ta organ s tem soglaša – proizvodnih zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehničnih zmogljivosti izvajalca storitev in po potrebi podlag za študije in raziskave, ki so mu na voljo, ter ukrepov za nadzor kakovosti, ki jih bo izvajal;

(e)          z dokazili o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja;

(f)           z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;

(g)          z izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih in številu vodstvenih delavcev izvajalca storitev ali gradenj v zadnjih treh letih;

(h)          z izjavo o orodjih, obratu ali tehnični opremi, ki so na voljo izvajalcu storitev ali gradenj za izvedbo naročila;

(i)           z navedbo deleža naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;

(j)           v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:

(i)      z vzorci, opisi ali fotografijami, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva javni organ naročnik;

(ii)     s potrdili, ki jih izdajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.

PRILOGA XV SEZNAM ZAKONODAJE EU IZ ČLENA 67(3)

Direktiva 2009/33/ES[47]

PRILOGA XVI STORITVE IZ ČLENA 74

Referenčna številka CPV || Opis

79611000-0 in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2) || Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva

75121000-0, 75122000-7, 75124000-1; od 79995000-5 do 79995200-7; od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1); od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6) || Upravne storitve na področju izobraževanja, zdravstva in kulture

75300000-9 || Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja

75310000-2, 75311000-9, 75312000-6, 75313000-3, 75313100-4, 75314000-0, 75320000-5, 75330000-8, 75340000-1 || Storitve v okviru dajatev

98000000-3 || Druge javne, skupne in osebne storitve

98120000-0 || Storitve sindikatov

98131000-0 || Storitve verskih organizacij

PRILOGA XVII KORELACIJSKA TABELA[48]

Ta direktiva || Direktiva 2004/18/ES ||

člen 1 || || nova

člen 2, točka (1) || člen 1, odstavek 9, prvi pododstavek || =

člen 2, točka (2) || člen 7, točka (a) || prilagojena

člen 2, točka (3) || || nova

člen 2, točka (4) || || nova

člen 2, točka (5) || || nova

člen 2, točka (6)(a), prvi del || člen 1, odstavek 9, drugi pododstavek, točka (a) || =

člen 2, točka (6)(a), drugi del || || nova

člen 2, točka (6)(b) || člen 1,odstavek 9, drugi pododstavek, točka (b) || =

člen 2, točka (6)(c) || člen 1, odstavek 9, drugi pododstavek, točka (c) || =

člen 2, točka (7) || člen 1, odstavek 2, točka (a) || =

člen 2, točka (8) || člen 1, odstavek 2, točka (b), prvi stavek || spremenjena

člen 2, točka (9) || člen 1, odstavek 2, točka (b), drugi stavek || =

člen 2, točka (10) || člen 1, odstavek 2, točka (c) || prilagojena

člen 2, točka (11) || člen 1, odstavek 2, točka (d) || spremenjena

člen 2, točka (12) || člen 1, odstavek 8, drugi pododstavek || prilagojena

člen 2, točka (13) || člen 1, odstavek 8, tretji pododstavek || prilagojena

člen 2, točka (14) || člen 1, odstavek 8, tretji pododstavek || spremenjena

člen 2, točka (15) || člen 23, odstavek 1 || spremenjena

člen 2, točka (16) || člen 1, odstavek 10 || spremenjena

člen 2, točka (17) || || nova

člen 2, točka (18) || člen 1, odstavek 10 || spremenjena

člen 2, točka (19) || || nova

člen 2, točka (20) || člen 1, odstavek 12 || =

člen 2, točka (21) || člen 1, odstavek 13 || =

člen 2, točka (22) || || nova

člen 2, točka (23) || člen 1, odstavek 11, točka (e) || =

člen 3, odstavek 1, prvi pododstavek || || nova

člen 3, odstavek 1, drugi pododstavek || člen 1, odstavek 2, točka (d) || spremenjena

člen 3, odstavek 2 || || nova

člen 4 || člena 7, 67 || spremenjena

člen 5, odstavek 1 || člen 9, odstavek 1 || prilagojena

člen 5, odstavek 2 || člen 9, odstavek 3; člen 9 odstavek 7, drugi pododstavek || spremenjena

člen 5, odstavek 3 || člen 9, odstavek 2 || spremenjena

člen 5, odstavek 4 || člen 9, odstavek 9 || =

člen 5, odstavek 5 || || nova

člen 5, odstavek 6 || člen 9, odstavek 4 || spremenjena

člen 5, odstavek 7 || člen 9, odstavek 5, točka (a), prvi in drugi pododstavek || =

člen 5, odstavek 8 || člen 9, odstavek 5, točka (b), prvi in drugi pododstavek || =

člen 5, odstavek 9 || člen 9, odstavek 5, točka (a), tretji pododstavek člen 9, odstavek 5, točka (b), tretji pododstavek || prilagojena

člen 5, odstavek 10 || člen 9, odstavek 7 || =

člen 5, odstavek 11 || člen 9, odstavek 6 || =

člen 5, odstavek 12 || člen 9, odstavek 8, točka (a) || =

člen 5, odstavek 13 || člen 9, odstavek 8, točka (b) || =

člen 6 || člen 78; člen 79, odstavek 2, točka (a) || prilagojena

člen 7 || člen 12 || spremenjena

člen 8, prvi pododstavek || člen 13 || spremenjena

člen 8, drugi pododstavek || člen 1, odstavek 15 || spremenjena

člen 9, točka (a) || člen 15, točka (a) || prilagojena

člen 9, točka (b) || člen 15, točka (b) || =

člen 9, točka (c) || člen 15, točka (c) || =

člen 9, točka (d) || || nova

člen 10, točka (a) || člen 16, točka (a) || =

člen 10, točka (b) || člen 16, točka (b) || prilagojena

člen 10, točka (c) || člen 16, točka (c) || =

člen 10, točka (d) || člen 16, točka (d) || spremenjena

člen 10, točka (e) || člen 16, točka (e) || =

člen 10, točka (f) || || nova

člen 11 || || nova

člen 12 || člen 8 || prilagojena

člen 13, odstavek 1 || člen 16, točka (f) || prilagojena

člen 13, odstavek 2 || člen 79, odstavek 2, točka (f) || prilagojena

člen 14 || člen 10 || spremenjena

člen 15 || člen 2 || spremenjena

člen 16, odstavek 1 || člen 4, odstavek 1 || prilagojena

člen 16, odstavek 2 || člen 4, odstavek 2 || spremenjena

člen 17 || člen 19 || spremenjena

člen 18, odstavek 1 || člen 6 || prilagojena

člen 18, odstavek 2 || || nova

člen 19, odstavek 1 || člen 42, odstavek 1; člen 71, odstavek 1 || spremenjena

člen 19, odstavek 2 || člen 42, odstavka 2 in 3; člen 71, odstavek 1 || prilagojena

člen 19, odstavek 3, prvi pododstavek || člen 42, odstavek 4; člen 71, odstavek 7 || spremenjena

člen 19, odstavek 3, drugi pododstavek || člen 79, odstavek 2, točka (g) || =

člen 19, odstavek 3, tretji pododstavek || || nova

člen 19, odstavek 4 || || nova

člen 19, odstavek 5 || člen 42, odstavek 5; člen 71, odstavek 3 || spremenjena

člen 19, odstavek 6 || člen 42, odstavek 6 || prilagojena

člen 19, odstavek 7 || || nova

člen 19, odstavek 8 || || nova

člen 20, odstavek 1 || člen 1, odstavek 14 || prilagojena

člen 20, odstavek 2 || člen 79, odstavek 2, točki (e) in (f) || prilagojena

člen 21 || || nova

člen 22 || || nova

člen 23, odstavek 1 || člen 5 || spremenjena

člen 23, odstavek 2 || || nova

člen 24 || člen 28; člen 30, odstavek 1 || spremenjena

člen 25, odstavek 1 || člen 38, odstavek 2; člen 1, odstavek 11, točka (a) || spremenjena

člen 25, odstavek 2 || člen 38, odstavek 4 || spremenjena

člen 25, odstavek 3 || [glej člen 38, odstavek 8] || nova

člen 25, odstavek 4 || || nova

člen 26, odstavek 1 || člen 38, odstavek 3; člen 1, odstavek 11, točka (b) || spremenjena

člen 26, odstavek 2 || člen 38, odstavek 3 || spremenjena

člen 26, odstavek 3 || člen 38, odstavek 4 || spremenjena

člen 26, odstavek 4 || || nova

člen 26, odstavek 5 || || nova

člen 26, odstavek 6 || člen 38, odstavek 8 || spremenjena

člen 27, odstavek 1 || || nova

člen 27, odstavek 2 || člen 1, odstavek 11, točka (d) || spremenjena

člen 27, odstavek 3 || člen 30, odstavek 2 || spremenjena

člen 27, odstavek 4 || člen 30, odstavek 3 || spremenjena

člen 27, odstavek 5 || člen 30, odstavek 4 || prilagojena

člen 27, odstavek 6 || člen 30, odstavek 2 || spremenjena

člen 28, odstavek 1 || člen 38, odstavek 3; člen 1, odstavek 11, točka (c) || spremenjena

člen 28, odstavek 2 || člen 29, odstavek 2; člen 29, odstavek 7 || prilagojena

člen 28, odstavek 3 || člen 29, odstavek 3; člen 1, odstavek 11, točka (c) || spremenjena

člen 28, odstavek 4 || člen 29, odstavek 4 || prilagojena

člen 28, odstavek 5 || člen 29, odstavek 5 || prilagojena

člen 28, odstavek 6 || člen 29, odstavek 6 || spremenjena

člen 28, odstavek 7 || člen 29, odstavek 7 || spremenjena

člen 28, odstavek 8 || člen 29, odstavek 8 || =

člen 29 || || nova

člen 30, odstavek 1 || člen 31, prvi stavek || spremenjena

člen 30, odstavek 2, prvi pododstavek, točka (a) || člen 31, točka (1)(a) || spremenjena

člen 30, odstavek 2, prvi pododstavek, točka (b) || člen 31, točka (1)(b) || spremenjena

člen 30, odstavek 2, prvi pododstavek, točka (c) || člen 31, točka (1)(b) || spremenjena

člen 30, odstavek 2, prvi pododstavek, točka (d) || člen 31, točka (1)(c) || prilagojena

člen 30, odstavek 2, drugi do četrti pododstavek || || nova

člen 30, odstavek 3, točka (a) || člen 31, točka (2)(a) || =

člen 30, odstavek 3, točka (b) || člen 31, točka (2)(b) || =

člen 30, odstavek 3, točka (c) || člen 31, točka (2)(c) || spremenjena

člen 30, odstavek 3, točka (d) || člen 31, točka (2)(d) || prilagojena

člen 30, odstavek 4 || člen 31, točka (3) || prilagojena

člen 30, odstavek 5 || člen 31, točka (4)(b) || prilagojena

člen 31, odstavek 1 || člen 32, odstavek 1; člen 1, odstavek 5 || spremenjena

člen 31, odstavek 2 || člen 32, odstavek 2 || prilagojena

člen 31, odstavek 3 || člen 32, odstavek 3 || =

člen 31, odstavek 4 || člen 32, odstavek 4 || prilagojena

člen 31, odstavek 5 || člen 32, odstavek 4 || prilagojena

člen 32, odstavek 1 || člen 33, odstavek 1; člen 1, odstavek 6 || spremenjena

člen 32, odstavek 2 || člen 33, odstavek 2 || spremenjena

člen 32, odstavek 3 || člen 33, odstavek 3 || prilagojena

člen 32, odstavek 4 || člen 33, odstavek 4 || spremenjena

člen 32, odstavek 5 || člen 33, odstavek 6 || spremenjena

člen 32, odstavek 6 || || nova

člen 32, odstavek 7 || člen 33, odstavek 7, tretji pododstavek || =

člen 33, odstavek 1 || člen 54, odstavek 1; člen 1, odstavek 7 || spremenjena

člen 33, odstavek 2 || člen 54, odstavek 2 || prilagojena

člen 33, odstavek 3 || člen 54, odstavek 2, tretji pododstavek || prilagojena

člen 33, odstavek 4 || člen 54, odstavek 3 || prilagojena

člen 33, odstavek 5 || člen 54, odstavek 4 || prilagojena

člen 33, odstavek 6 || člen 54, odstavek 5 || prilagojena

člen 33, odstavek 7 || člen 54, odstavek 6 || =

člen 33, odstavek 8 || člen 54, odstavek 7 || prilagojena

člen 33, odstavek 9 || člen 54, odstavek 8, prvi pododstavek || =

člen 34 || || nova

člen 35, odstavek 1 || člen 11, odstavek 1 || spremenjena

člen 35, odstavek 2 || || nova

člen 35, odstavek 3 || člen 11, odstavek 2 || spremenjena

člen 35, odstavek 4 || || nova

člen 35, odstavek 5 || člen 11, odstavek 2 || spremenjena

člen 35, odstavek 6 || || nova

člen 36 || || nova

člen 37 || || nova

člen 38 || || nova

člen 39, odstavek 1 || uvodna izjava 8 || spremenjena

člen 39, odstavek 2 || || nova

člen 40, odstavek 1 || člen 23, odstavek 1 || spremenjena

člen 40, odstavek 2 || člen 23, odstavek 2 || prilagojena

člen 40, odstavek 3 || člen 23, odstavek 3 || prilagojena

člen 40, odstavek 4 || člen 23, odstavek 8 || =

člen 40, odstavek 5 || člen 23, odstavek 4 || prilagojena

člen 40, odstavek 6 || člen 23, odstavek 5 || spremenjena

člen 41, odstavek 1 || člen 23, odstavek 6 || spremenjena

člen 41, odstavek 2 || člen 23, odstavek 6 || prilagojena

člen 41, odstavek 3 || || nova

člen 42, odstavek 1 || člen 23, odstavki 4, 5, 6, 7 || spremenjena

člen 42, odstavek 2 || člen 23, odstavki 4, 5, 6 || spremenjena

člen 42, odstavek 3 || člen 23, odstavek 7 || prilagojena

člen 42, odstavek 4 || || nova

člen 43, odstavek 1 || člen 24, odstavka 1, 2 || spremenjena

člen 43, odstavek 2 || člen 24, odstavek 3 || prilagojena

člen 43, odstavek 3 || člen 24, odstavek 4 || prilagojena

člen 44 || || nova

člen 45, odstavek 1 || člen 38, odstavek 1 || prilagojena

člen 45, odstavek 2 || člen 38, odstavek 7 || spremenjena

člen 46, odstavek 1 || člen 35, odstavek 1 || prilagojena

člen 46, odstavek 2 || || nova

člen 47 || člen 35, odstavek 2; člen 36, odstavek 1 || prilagojena

člen 48 || člen 35, odstavek 4 || spremenjena

člen 49, odstavek 1 || člen 36, odstavek 1; člen 79, odstavek 1, točka (a) || spremenjena

člen 49, odstavek 2 || člen 36, odstavki 2, 3 in 4, drugi pododstavek || spremenjena

člen 49, odstavek 3 || člen 36, odstavek 4 || prilagojena

člen 49, odstavek 4 || || nova

člen 49, odstavek 5 || člen 36, odstavka 7, 8 || spremenjen

člen 49, odstavek 6 || člen 37 || spremenjena

člen 50, odstavek 1 || člen 36, odstavek 5, prvi pododstavek || spremenjena

člen 50, odstavka 2 in 3 || člen 36, odstavek 5, drugi in tretji pododstavek || prilagojena

člen 51 || člen 38, odstavek 6; člen 39, odstavek 2 || spremenjena

člen 52 || člen 40, odstavka 1, 2 || prilagojena

člen 53, odstavek 1 || člen 41, odstavek 1 || prilagojena

člen 53, odstavek 2 || člen 41, odstavek 2 || prilagojena

člen 53, odstavek 3 || člen 41, odstavek 3 || =

člen 54, odstavek 1 || člen 44, odstavek 1 || prilagojena

člen 54, odstavek 2 || || nova

člen 54, odstavek 3 || || nova

člen 54, odstavek 4 || || nova

člen 55, odstavek 1 || člen 45, odstavek 1 || spremenjena

člen 55, odstavek 2 || člen 45, odstavka 2(e), (f) || spremenjena

člen 55, odstavek 3 || člen 45, odstavek 2 || spremenjena

člen 55, odstavek 4 || || nova

člen 55, odstavka 5, 6 || člen 45, odstavek 4 || spremenjena

člen 56, odstavek 1 || člen 44, odstavka 1, 2 || spremenjena

člen 56, odstavek 2 || člen 46 || prilagojena

člen 56, odstavek 3 || člen 47 || spremenjena

člen 56, odstavek 4 || člen 48 || spremenjena

člen 56, odstavek 5 || člen 44, odstavek 2 || prilagojena

člen 57 || || nova

člen 58 || || nova

člen 59 || || nova

člen 60, odstavek 1 || člen 45, odstavek 3 || prilagojena

člen 60, odstavek 2 || člen 47 || prilagojena

člen 60, odstavek 3 || člen 48 || prilagojena

člen 60, odstavek 4 || || nova

člen 61, odstavek 1 || člen 49 || spremenjena

člen 61, odstavek 2 || člen 50 || spremenjena

člen 61, odstavek 3 || || nova

člen 62, odstavek 1 || člen 47, odstavka 2, 3; člen 48, odstavek 3,4 || prilagojena

člen 62, odstavek 2 || || nova

člen 63, odstavek 1 || člen 52, odstavek 1; člen 52, odstavek 7 || prilagojena

člen 63, odstavek 2, prvi pododstavek || člen 52, odstavek 1, drugi pododstavek || spremenjena

člen 63, odstavek 2, drugi pododstavek || člen 52, odstavek 1, tretji pododstavek || =

člen 63, odstavek 3 || člen 52, odstavek 2 || =

člen 63, odstavek 4 || člen 52, odstavek 3 || spremenjena

člen 63, odstavek 5, prvi pododstavek || člen 52, odstavek 4, prvi pododstavek || prilagojena

člen 63, odstavek 5, drugi pododstavek || člen 52, odstavek 4, drugi pododstavek || =

člen 63, odstavek 6, prvi pododstavek || člen 52, odstavek 5, prvi pododstavek || prilagojena

člen 63, odstavek 6, drugi pododstavek || člen 52, odstavek 6 || =

člen 63, odstavek 7 || člen 52, odstavek 5, drugi pododstavek || =

člen 63, odstavek 8, prvi pododstavek || člen 52, odstavek 8 || =

člen 63, odstavek 8, drugi pododstavek || || nova

člen 64 || člen 44, odstavek 3 || prilagojena

člen 65 || člen 44, odstavek 4 || =

člen 66, odstavek 1 || člen 53, odstavek 1 || spremenjena

člen 66, odstavek 2 || člen 53, odstavek 1, točka (a) || spremenjena

člen 66, odstavek 3 || || nova

člen 66, odstavek 4 || uvodna izjava 1; uvodna izjava 46, tretji odstavek || spremenjena

člen 66, odstavek 5 || člen 53, odstavek 2 || spremenjena

člen 67 || || nova

člen 68 || || nova

člen 69, odstavek 1 || člen 55, odstavek 1 || spremenjena

člen 69, odstavek 2 || člen 55, odstavek 1 || prilagojena

člen 69, odstavek 3, točka (a) || člen 55, točka (a) || =

člen 69, odstavek 3, točka (b) || člen 55, točka (b) || =

člen 69, odstavek 3, točka (c) || člen 55, točka (c) || =

člen 69, odstavek 3, točka (d) || člen 55, točka (d) || spremenjena

člen 69, odstavek 3, točka (e) || člen 55, točka (e) || =

člen 69, odstavek 4, prvi pododstavek || člen 55, odstavek 2 || spremenjena

člen 69, odstavek 4, drugi pododstavek || || nova

člen 69, odstavek 5 || člen 55, odstavek 3 || prilagojena

člen 69, odstavek 6 || || nova

člen 70 || člen 26 || spremenjena

člen 71, odstavek 1 || člen 25, prvi pododstavek || =

člen 71, odstavek 2 || || nova

člen 71, odstavek 3 || člen 25, drugi pododstavek || prilagojena

člen 72, odstavki 1–4, 5, 7 || || nova

člen 72, odstavek 6 || člen 31, odstavek 4, točka (a) || spremenjena

člen 72, odstavek 7 || || nova

člen 73 || || nova

člen 74 || || nova

člen 75 || || nova

člen 76 || || nova

člen 77 || člen 66 || =

člen 78 || člen 67 || prilagojena

člen 79, odstavka 1–2 || člen 69 || prilagojena

člen 79, odstavek 3 || člen 70; člen 79, odstavek 1, točka (a) || prilagojena

člen 80, odstavek 1 || || nova

člen 80, odstavek 2 || člen 72 || =

člen 81 || člen 73 || =

člen 82 || člen 74 || =

člen 83 || člen 81, prvi pododstavek || prilagojena

člen 84, odstavek 1 || člen 81, drugi pododstavek || spremenjena

člen 84, odstavki 2–8 || || nova

člen 85 || člen 43 || spremenjena

člen 86, odstavek 1 || člen 75 || prilagojena

člen 86, odstavek 2 || člen 76 || spremenjena

člen 86, odstavek 3 || || nova

člen 86, odstavek 4 || || nova

člen 86, odstavek 5 || člen 79, odstavek 1, točka (a) || prilagojena

člen 87 || || nova

člen 88 || || nova

člen 89 || člen 77, odstavka 3, 4 || spremenjena

člen 90 || člen 77, odstavek 5 || spremenjena

člen 91 || člen 77, odstavka 1, 2 || prilagojena

člen 92 || člen 80 || prilagojena

člen 93 || člen 82 || prilagojena

člen 94 || || nova

člen 95 || člen 83 || spremenjena

člen 96 || člen 84 || =

Priloga I || Priloga IV || =

Priloga II || Priloga I || =; razen prvega stavka (spremenjen)

Priloga III || Priloga V || =

Priloga IV, (a)–(g) || Priloga X, (b)–(h) || =

Priloga IV, (h) || || nova

Priloga V || || nova

Priloga VI || Priloga VII || spremenjena

Priloga VII || člen 54, odstavek 3, točke (a)–(f) || =

Priloga VIII || Priloga VI || prilagojena (razen točke (4), spremenjena)

Priloga IX || Priloga VIII || prilagojena

Priloga X, 1 || člen 40, odstavek 5 || prilagojena

Priloga X, 2 || || nova

Priloga XI || || nova

Priloga XII || Priloga IX || prilagojena

Priloga XIII || || nova

Priloga XIV, del 1 || člen 47, odstavek 1 || =

Priloga XIV, del 2 || člen 48, odstavek 2 || =; prilagojena za točke (a), (e) in (f)

Priloga XV || || nova

Priloga XVI || Priloga II || spremenjena

Priloga XVII || Priloga XII || spremenjena

[1]               Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[2]               Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, UL L 134 , 30.4.2004, str. 114.

[3]               Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES, UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

[4]               Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, UL L 395, 30.12.1989, str. 33.

[5]               COM(2011) 15: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0015:FIN:EN:PDF.

[6]               http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2011/public_procurement/synthesis_

                document_en.pdf.

[7]               http://ec.europa.eu/internal_market/publicprocurement/modernising_rules/conferences/index_en.htm.

[8]               Delovni dokument Komisije SEC(2008) 2193.

[9]               UL C …

[10]             UL C …

[11]             UL C …

[12]             COM(2010) 2020 konč., 3.3.2010.

[13]             UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[14]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[15]             UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

[16]             SEC(2011) 853 konč., 27.6.2011.

[17]             SPC/2010/10/8 konč., 6.10.2010.

[18]             ...

[19]             UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

[20]             UL L 120, 15.5.2009, str. 5.

[21]             UL L 39, 13.2.2008, str. 1.

[22]             UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[23]             UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[24]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[25]             UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

[26]             UL L 217, 20.8.2009, str. 76.

[27]             UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[28]             UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

[29]             UL L 274, 20.10.2009, str. 36.

[30]             UL L 53, 26.2.2011, str. 66.

[31]             UL L 340, 16.12.2002, str. 1.

[32]             UL L 210, 31.7.2006, str. 19.

[33]             UL L 395, 30.12.1989, str. 33.

[34]             UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

[35]             UL L 300, 11.11.2008, str. 42.

[36]             UL C 195, 25.6.1997, str 1.

[37]             UL L 192, 31.7.2003, str. 54.

[38]             UL C 316, 27.11.1995, str 48.

[39]             UL L 164, 22.6.2002, str. 3.

[40]             UL L 166, 28.6.1991, str. 77.

[41]             UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

[42]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[43]             UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[44]             UL L […].

[45]             UL L 185, 16.8.1971, str. 15.

[46]             Za namene člena 56(2) „registri poklicev ali trgovski registri“ pomenijo registre iz te priloge in, v primeru sprememb na nacionalni ravni, registre, ki se uporabljajo namesto njih.

[47]             UL L 120, 15.5.2009, str. 5.

[48]             „Prilagojen“ pomeni, da je bilo besedilo spremenjeno, vendar je bil pomen razveljavljenih direktiv ohranjen. Spremembe pomena določb razveljavljene direktive so navedene z izrazom „spremenjen“.