Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o skupnem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Nov odziv na spremembe v sosedstvu

Evropska komisija in Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta 19. julija 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Nov odziv na spremembe v sosedstvu

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 22. novembra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 476. plenarnem zasedanju 7. in 8. decembra 2011 (seja z dne 7. decembra) s 119 glasovi za in 3 glasovi proti.

1.1 EESO pozdravlja skupno sporočilo Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske komisije kot pravočasen in nujen premik v politiki EU. V celoti podpira v sporočilu navedeni cilj, da je treba razviti nov pristop k sosedstvu EU za okrepitev partnerstva med EU in partnerskimi državami.

1.2 EESO poudarja, da je lahko sporočilo zgolj izhodišče za prihodnje partnerstvo, in poziva institucije EU, naj razvijejo dolgoročnejšo strategijo, ki bi jo bilo treba udejanjiti v okviru finančne perspektive 2014–2020 in v katero bodo poleg ustreznih proračunskih sredstev za okrepljeno partnerstvo in različnih področij politike EU vključene tudi zastavljene prednostne naloge.

1.3 EESO upa, da se bo EU zmogla primerno, tj. odločno in enotno, in v skladu s pristopom, navedenim v sporočilu o državah evro-sredozemske regije (1), odzvati na nedavne dogodke v nekaterih sosednjih državah, v katerih še ni bila vzpostavljena resnična in trajna demokracija.

1.4 EESO se strinja z načeloma razlikovanja in pogojevanja ter potrebo po več prožnosti v odnosih s partnerskimi državami. Hkrati pa poziva EU, naj zagotovi, da uporaba načela manj za manj ne bo negativno vplivala na potencial partnerskih držav, da reforme izvajajo tako hitro, kot same želijo, in v skladu s svojo absorpcijsko sposobnostjo.

1.5 Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je v sporočilu namenjen nov poudarek ključni vlogi civilne družbe pri krepitvi demokratičnih procesov in da podpora širokemu spektru organizacij civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, velja za prednostno nalogo.

1.6 EESO vztraja, da so razmere za delovanje civilne družbe, varstvo človekovih, pa tudi ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ter verska svoboda temeljno merilo pri ocenjevanju upravljanja države.

1.7 EESO meni, da bi morala biti pomoč, ki jo EU nudi prek Evropske ustanove za demokracijo, dostopna, prav tako pa bi morala omogočati odzivanje na nenadne potrebe širokega spektra organizacij civilne družbe, vključno z neregistriranimi opozicijskimi skupinami. Evropska ustanova za demokracijo bi morala dopolnjevati obstoječa orodja, kot sta evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in instrument za stabilnost (IfS).

1.8 EESO v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba organizacijam delodajalcev, sindikalnim organizacijam ter drugim socialnim in strokovnim skupinam ponuditi več pomoči, ki bi morala biti tudi bolj usmerjena, saj so pomembni elementi družbenega, gospodarskega in političnega življenja in lahko poleg tega zagotavljajo stabilnost. Nekatere izmed njih so imele resnično pomembno vlogo pri mobilizaciji za demokracijo. EESO pozdravlja dejstvo, da je v sklopu Evropske ustanove za demokracijo predvidena podpora tem akterjem, vendar upa, da bo za to uporabljen tudi mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe.

1.9 EESO poziva, naj bodo projekti, ki jih financira EU, bolj učinkoviti. Številni nedržavni akterji so zaradi zapletenosti postopkov EU za financiranje izključeni iz teh postopkov. Eden od ciljev pobude bi zato morala biti pomoč organizacijam pri pridobivanju sredstev, na primer z usposabljanjem za izgradnjo zmogljivosti, ki ga izvajajo delegacije EU.

1.10 EESO poleg tega poziva EU, naj za vlade partnerskih držav, ki bi želele izkoristiti podporo v sklopu elementa 3 mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe – ta jim omogoča pripravo projektov za izgradnjo zmogljivosti, katerih cilj je okrepiti organizacije civilne družbe ter njihovo sodelovanje v domačih politikah in procesih odločanja –, določi nekatere previdnostne ukrepe in temeljna načela dobrega upravljanja.

1.11 Kar zadeva trgovinske odnose, je eden izmed končnih ciljev sporazuma o poglobljenem in razširjenem prostotrgovinskem območju (DCFTA) doseči visoko stopnjo gospodarske povezanosti EU in partnerskih držav. EESO poziva EU, naj glede pridobitev, ki izhajajo iz DCFTA, razmisli o pripravi različnih svežnjev, ki bi odražali različne stopnje zainteresiranosti za evropsko gospodarsko povezovanje in različne načrte partnerskih držav. Med pogajanji o DCFTA in drugih sporazumih ter njihovim izvajanjem je treba kot obvezni pogoj predvideti vključitev civilne družbe in vzpostaviti mehanizem za stalni dialog z njo. Prav tako se je treba s civilno družbo posvetovati med izvajanjem ocen učinka trajnostnega razvoja.

1.12 Spodbujanje svobode izražanja v okviru javnih svoboščin ter neoviranega dostopa do interneta in socialnih omrežij je ravno tako bistvenega pomena, saj prispeva k večji preglednosti in pospešuje demokratizacijo. Zato so tu potrebni še posebna pozornost in usmerjeni ukrepi.

1.13 EESO kljub zaenkrat dokaj relativnemu uspehu pozdravlja zavezanost EU k preprečevanju sporov v njenem najbližjem sosedstvu in poziva EU, naj na tem področju pripravi celovite strategije.

1.14 EESO poziva k olajševanju mobilnosti ljudi iz sosedskih držav, zlasti mladih in študentov, umetnikov, raziskovalcev, znanstvenikov in poslovnežev, da bi tako okrepili medčloveške stike, kar bi koristilo tako partnerskim državam kot EU.

1.15 EESO je kot predstavnik civilne družbe na ravni EU pripravljen prevzeti dejavno vlogo in dati na razpolago svoje strokovno znanje s ciljem vzpostavitve učinkovitejšega evropskega okvira za sodelovanje z družbami sosedskih držav (2), kar bi zajemalo predvsem naslednje:

2.1.1 Zaradi neobstoja demokratičnega okolja – z nekaterimi izjemami – je bila EU primorana pragmatično prilagajati svoje politike in za sogovornike sprejeti osebe, ki jih nikakor ne bi mogli označiti za demokratične predstavnike ljudstva.

2.1.2 V celotnem barcelonskem procesu na primer je bilo premalo komuniciranja in sodelovanja med EU, organizacijami civilne družbe, sindikati in organizacijami za človekove pravice, ki jih vlade niso priznavale; s tem je bila zamujena priložnost za vplivanje na razvoj političnih in družbenih dogodkov.

2.1.3 Zlasti v evro-sredozemski regiji so izkušnje pokazale, da so finančna sredstva za civilno družbo zaradi šibkosti organizacij civilne družbe v nedemokratičnih državah ponavadi premalo izkoriščena.

2.1.4 Obstaja pa nekaj dobrih praks glede sodelovanja civilne družbe, kot so tematske platforme, delovne skupine in odbori, vzpostavljeni v okviru vzhodnega partnerstva, ki bi jih lahko prilagodili in s pridom uporabili tudi na jugu.

3.1.1 EESO v celoti podpira poudarek sporočila na teh dveh načelih in tudi sam krepi njuno uporabo pri svojem delu, npr. pri določanju meril za sodelovanje na vrhu ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij Euromed ter za organizacijo strokovnih ekskurzij v tujino.

3.1.2 EU mora pri svojem pristopu več za več upoštevati različno zgodovinsko ozadje regij in držav, njihovo stopnjo razvoja, različno raven odnosov z EU ter njihove posebne potrebe in težave. Ta pristop bo prav tako pripomogel k bolj učinkoviti rabi finančnih sredstev EU, kar je ključna dolžnost EU v odnosu do evropskih davkoplačevalcev.

3.1.3 Po mnenju EESO je hkrati pomembno zagotoviti, da uporaba načela manj za manj ne bi negativno vplivala na razvojni potencial partnerskih držav, ki počasneje napredujejo.

3.2.1 EU upravičeno poudarja, da je treba „globoko“ demokracijo spodbujati s krepitvijo civilne družbe kakor tudi s povečanjem njene vloge v procesu demokratizacije in pri zakoreninjenju standardov dobrega upravljanja v regiji ESP.

3.2.2 EESO pozdravlja uvajanje novih namenskih instrumentov za utrjevanje demokratičnih pridobitev. V tej zvezi je EESO pripravljen sodelovati pri opredeljevanju načina delovanja Evropske ustanove za demokracijo, zlasti pa mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe. Ti instrumenti bi morali biti prilagodljivi in omogočati odzivanje na spreminjajoče se potrebe, vključevati pa bi morali tudi usmerjene ukrepe v podporo demokratičnim procesom v sosedstvu EU, vključno s spodbudami za ustanavljanje političnih strank in svobodnih množičnih medijev ter krepitvijo sodelovanja civilne družbe v demokratičnih procesih.

3.2.3 Čeprav se načini financiranja, delovanja in upravljanja evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, instrumenta za stabilnost, Evropske ustanove za demokracijo in mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe razlikujejo, je treba zagotoviti in okrepiti njihovo skladnost ter sinergije.

3.2.4 EESO poziva Komisijo, naj pripravi dokumente s preprosto in uporabniku prijazno razlago, da bi bile organizacije bolje seznanjene s temi instrumenti financiranja in bi jih tudi znale bolje uporabljati.

3.2.5 EESO meni, da je spoštovanje tako verske svobode kot tudi državljanskih svoboščin temeljna človekova pravica, ki jo je treba v regiji, za katero je značilna verska in politična raznolikost, v celoti zaščititi. Zato poziva države, ki še niso ratificirale obstoječih splošnih in regionalnih konvencij ter sporazumov o političnih, državljanskih in kulturnih svoboščinah ter o ekonomskih in socialnih pravicah, ki temeljijo na Splošni deklaraciji človekovih pravic, da to nemudoma storijo.

3.2.6 Mediji v evro-sredozemski regiji imajo ključno vlogo pri obveščanju o rezultatih sprememb, ki se dogajajo, in pri napovedovanju njihovih posledic. Podpora EU mora biti osredotočena na pobude za večjo profesionalnost in neodvisnost obstoječih medijev ter spodbujanje okolja, v katerem bosta lahko uspevali medijska raznolikost in svoboda.

3.3.1 Trdovratnost dolgotrajnih sporov v južnem in vzhodnem sosedstvu EU je velik izziv tako za EU kot za partnerske države. EU je priznala, da so bili njeni ukrepi zaenkrat le deloma uspešni. Z Lizbonsko pogodbo je EU dobila novo nalogo vzpostavljanja miru in novo temu namenjeno podporno strukturo, kar predstavlja resnično priložnost za določitev novih usmeritev.

3.3.2 EESO poziva EU, naj pripravi celovite strategije preprečevanja sporov in vzpostavljanja miru, zlasti za svoje najbližje sosedstvo, ter naj se osredotoči na zagotavljanje večje usklajenosti različnih programov in politik EU na tem področju.

3.3.3 EESO poziva, naj vsi projekti vzpostavljanja miru spodbujajo in upoštevajo demokratična načela, napredek pri reformah pa naj se ocenjuje s sistemi spremljanja, v katere so vključene organizacije civilne družbe. Večji poudarek bi moral biti namenjen skupinam, ki imajo velik vpliv na vzpostavljanje miru, a so dostikrat preslišane. Mednje sodijo ženske in mladinske skupine, sindikati in lokalna podjetja. Primerno bi bilo podpreti tudi osredotočenje na nadaljevanje poslovnih dejavnosti na konfliktnih območjih kot izrazu trdoživosti kakor tudi sindikalne dejavnosti, kot so zborovanja za mir in solidarnost. Najbolj ranljivim skupinam, kot so ženske, otroci in žrtve sporov, je treba nameniti posebno pozornost in usmerjene programe.

4.1 Poleg spodbujanja trgovinskih odnosov je eden izmed glavnih ciljev DCFTA doseči visoko stopnjo gospodarske povezanosti EU in partnerskih držav. Za izvajanje DCFTA in izpolnjevanje ustreznih zahtev morajo partnerske države korenito preoblikovati svoje pravne in gospodarske okvire. EU bo morala zato zagotoviti precej dodatne pomoči, s katero bo tem državam pomagala doseči tolikšno stopnjo razvoja, da bodo lahko izpolnile zahteve.

4.2 EESO poziva EU, naj se v vse trgovinske sporazume, o katerih se EU pogaja s svojimi partnerji, vključi poglavje o trajnostnem razvoju, in meni, da bi se bilo treba s civilno družbo posvetovati tudi med izvajanjem ocen učinka trajnostnega razvoja, in to še pred začetkom pogajanj. S tem bi prispevali k ozaveščanju javnosti o kratko- in dolgoročnih koristih, ki jih lahko ima DCFTA, in pomagali zagotoviti sprejetost tega procesa v javnosti. (3)

4.3 V prihodnjih sporazumih o DCFTA in drugih sporazumih bi zato morali biti predvideni mehanizmi za posvetovanje s civilno družbo, npr. skupni posvetovalni odbori, da bi bilo mogoče učinkovito spremljati izvajanje določb iz poglavja o trajnostnem razvoju.

4.4 Kar zadeva socialne standarde ter odnose med delodajalci in delojemalci, Odbor vztraja, da je treba ratificirati in primerno izvajati ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela.

5.1 EU mora ustrezno uravnotežiti dvostransko in regionalno razsežnost svojih odnosov s partnerskimi državami ter ustvariti sinergije med njima.

5.2 Splošno priznano je, da so regionalna partnerstva na vzhodu in jugu prispevala k utrjevanju odnosov med EU in njenimi sosedami. Vendar se je za vzhodno partnerstvo in Unijo za Sredozemlje, ki dopolnjujeta evro-sredozemsko sodelovanje, izkazalo, da imata številne pomanjkljivosti.

5.3 Unija za Sredozemlje, ki naj bi dopolnjevala dvostranske odnose med EU in partnerskimi državami, zaenkrat še ni dosegla pričakovanih rezultatov. Zato je treba njeno vlogo in cilje korenito prenoviti. Prav tako mora zagotoviti stalne mehanizme za vključevanje civilne družbe v svoje pobude. EESO poziva k takojšnjemu sprejetju odločitev o vlogi, poslanstvu, organizaciji in financiranju Unije za Sredozemlje. Prav tako meni, da je treba delovanje Unije za Sredozemlje bolj uskladiti s skupno strategijo EU za to regijo (4).

5.4 Na splošno je večina partnerskih držav z dialogom o pridružitvenih sporazumih, poglobljenem in razširjenem prostotrgovinskem območju, liberalizaciji vizumskega režima, partnerstvih za mobilnost, sodelovanju za zanesljivost preskrbe z energijo in drugih zadevah izboljšala in okrepila odnose z EU. Žal je Belorusija v odnosih z EU precej nazadovala, kar pa zadeva demokratične svoboščine in razmere za delovanje civilne družbe, se je stanje poslabšalo tudi v drugih partnerskih državah, vključno z Ukrajino.

5.5 Še naprej bi bilo treba pozorno spremljati politično dogajanje v državah sosedstva EU, stopnja gospodarske povezanosti in trgovinski odnosi pa bi morali odražati stopnjo zavezanosti teh držav k vzpostavitvi trajnostne demokracije in spoštovanju človekovih pravic.

5.6 EESO je prepričan, da bi imele partnerske države korist od spodbujanja večje mobilnosti zlasti mladih in študentov iz sosedskih držav, saj bi se s tem med drugim okrepili medčloveški stiki. To velja tudi za umetnike, znanstvenike, raziskovalce in poslovne potnike. Dopolnilni ukrepi bi morali vključevati programe za poenostavitev vizumskih postopkov, odpoved taksam in možnost pridobitve vizuma za večkratni vstop, pa tudi nadaljnja prizadevanja za razvoj celovitega upravljanja meja, ustreznega upravljanja migracij, boj proti nezakonitim migracijam, azilno zakonodajo in humanitarno pomoč beguncem.

6. Podpora civilni družbi v sosedstvu EU prek mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe in Evropske ustanove za demokracijo

6.1 Podpora organizacijam civilne družbe mora biti celovita, verodostojna, mnogostranska in prilagojena njihovim potrebam. EESO se že več let zavzema za vključitev civilne družbe v oblikovanje evropske sosedske politike in spremljanje njenega izvajanja, za posebne programe za izgradnjo zmogljivosti civilne družbe ter za izboljšanje dialoga med vladami in civilno družbo v sosednjih državah EU (5). Zato podpira vse tri elemente mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe.

6.2 Za izvajanje teh elementov je potrebna splošna in vseobsegajoča opredelitev pojma organizacija civilne družbe, kakor je predlagano v sporočilu Komisije o minimalnih standardih za posvetovanje (6). Popis civilne družbe je zato najpomembnejši za izvajanje teh elementov. EESO je s svojimi številnimi mrežami pripravljen še naprej pomagati pri popisovanju novonastalih nedržavnih akterjev kakor tudi pri vzpostavljanju stikov z nevladnimi organizacijami na regionalni ravni. Pri tem je mogoče brez težav doseči sinergije v povezavi z delom Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje in delegacijami EU v teh državah.

6.3 Poleg tega bi lahko izkušnje evropskih organizacij civilne družbe uporabili pri pripravi programov za izgradnjo zmogljivosti. Poleg širokega spektra mrež nevladnih organizacij v EU bi bilo treba vključiti tudi glavne evropske ekonomsko-socialne akterje. Ti bi lahko svoje strokovno znanje delili s sogovorniki iz partnerskih držav, s čimer bi nanje prenesli znanje o evropskih politikah, hkrati pa bi civilni družbi v sosednjih državah pomagali pri analizi politik, zastopanju interesov in spremljanju zbliževanja s politikami EU.

6.4 Predlog za večjo vključenost organizacij civilne družbe v sektorski politični dialog med EU in partnerskimi državami je nadvse dobrodošel, saj je bilo to področje v preteklosti žal pogosto zapostavljeno. Pri ekonomsko-socialnih akterjih bi morala biti posebna pozornost namenjena programom, ki podpirajo sektorski socialni dialog v državah prejemnicah. EESO je pripravljen prispevati h krepitvi socialnega dialoga ter v tej zvezi poziva tudi k vključitvi Mednarodne organizacije dela, kar je po njegovem mnenju bistvenega pomena, in Evropske fundacije za usposabljanje, ki bi lahko za socialne partnerje iz sosednjih držav zagotavljala usposabljanje o sektorskem dialogu.

6.5 V sklopu elementa 3 mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe je predvidena podpora za dvostranske meddržavne projekte, s katerimi bi partnerske vlade spodbujali h krepitvi zmogljivosti organizacij civilne družbe ter njihovega sodelovanja v domačih politikah in procesih odločanja. Odbor je prepričan, da je institucionalni mehanizem za posvetovanje s civilno družbo zares potreben in da so ekonomsko-socialni sveti eno izmed najboljših sredstev za vzpostavitev takšnega dialoga. Kljub temu bi bilo treba za vlade, ki bi želele izkoristiti to podporo, določiti nekatere previdnostne ukrepe in temeljna načela dobrega upravljanja. EESO je pripravljen oblikovati sveženj načel, ki bi jih bilo treba upoštevati pri ustanavljanju reprezentativnih ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij.

6.6 V sosednjih državah že obstaja nekaj regionalnih platform za organizacije civilne družbe, npr. forum civilne družbe vzhodnega partnerstva in evro-sredozemska skupščina ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij, ki je bila ustanovljena na pobudo, pri kateri je imel vodilno vlogo EESO. Odbor je imel ključno vlogo pri ustanavljanju ekonomsko-socialnih svetov v številnih državah južnega Sredozemlja. V celotnem procesu se je zavzemal, da bi bilo v teh svetih zastopanih čim več različnih nedržavnih akterjev. Strokovno znanje in podpora EESO pri ustanavljanju ekonomsko-socialnih svetov kot institucij za posvetovanje s civilno družbo pri oblikovanju politik bi lahko bila koristna dodatna možnost za sodelovanje v okviru mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe.

6.7 Zaradi zapletenosti postopkov EU za financiranje so številni nedržavni akterji, ki imajo največji potencial, a obenem le malo izkušenj s tem, kako se potegovati za finančna sredstva EU, pogosto izključeni iz teh postopkov. Ta problem se vedno znova pojavlja v vseh državah in regijah, ki prejemajo sredstva EU, namenjena sodelovanju. Eden izmed ciljev tega instrumenta bi zato lahko bila pomoč tem organizacijam, npr. v obliki usposabljanja za pripravo vlog za pridobitev finančnih sredstev, ki ga izvajajo delegacije EU.

6.8 EESO je pripravljen sodelovati pri opredeljevanju načina delovanja Evropske ustanove za demokracijo. Meni tudi, da bi moral biti ta instrument prilagodljiv in omogočati odzivanje na nenadne potrebe. Demokratične procese v sosedstvu EU bi moral podpirati z usmerjenimi ukrepi, in sicer s spodbujanjem ustanavljanja političnih strank, svobodnih množičnih medijev in neodvisnih sindikatov ter krepitvijo sodelovanja civilne družbe v demokratičnih procesih.

6.9 EESO meni, da bi morala biti Evropska ustanova za demokracijo na potrebah temelječ instrument, ki ne bi usmerjen v projekte, temveč v izgradnjo zmogljivosti, hkrati pa bi bil prilagodljiv in pregleden. Podporo bi bilo treba namenjati predvsem organizacijam, ki nimajo dostopa do drugih virov financiranja EU, npr. mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe, evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter programa Nedržavni akterji in organi lokalnih skupnosti. Te instrumente bi bilo treba upravljati na ravni držav, in to s čim manj upravnimi in poročevalskimi zahtevami, vendar bi morali biti podprti z učinkovitim mehanizmom za ocenjevanje rezultatov. Prav tako bi bilo treba predvideti možnost sodelovanja z drugimi donatorji.

V Bruslju, 7. decembra 2011

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON

(1) Sporočilo o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja, COM(2011) 200 konč.

(2) Glej posebna priporočila EESO, navedena v nedavno sprejetem mnenju o prispevku civilne družbe k vzhodnemu partnerstvu, UL C 248, 25.8.2011, str. 37-42, mnenju o spodbujanju predstavniške civilne družbe v evro-sredozemski regiji, UL C 376, 22.12.2011, str. 32-37, in mnenju o novi zunanji in varnostni politiki EU in vlogi civilne družbe, sprejetemu 27. oktobra 2011 (še ni objavljeno v UL).

(5) Mnenje EESO o vključevanju civilne družbe v vzhodno partnerstvo, UL C 277, 17.11.2009, str. 30-36; mnenje EESO o vključevanju civilne družbe v izvajanje akcijskih načrtov evropske sosedske politike v državah južnega Kavkaza: Armeniji, Azerbajdžanu in Gruziji, UL C 277, 17.11.2009, str. 37-41.

(6) Sporočilo Komisije: Večji kulturi posvetovanja in dialoga naproti – Splošna načela in minimalni standardi za posvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi, COM(2002) 704 konč., 11.11.2002, str. 6.