[pic] | EVROPSKA KOMISIJA | Bruselj, COM(2010) 748 2010/xxxx (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Prenovitev) {SEC(2010) 1547} {SEC(2010) 1548} OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM OZADJE PREDLOGA Splošno ozadje Ta predlog je prenovitev Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj I). Uredba Bruselj I je podlaga za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah v Evropski uniji. Uporablja se za širok izbor zadev, od pogodbenih razmerij do deliktnih in lastninskih zahtevkov. V njej so opredeljena najprimernejša pristojna sodišča za reševanje čezmejnih sporov ter zagotovljeno nemoteno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici. Uredba nadomešča Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, ki so jo sklenile tedanje države članice in se je naknadno spreminjala, da bi odražala širitve Unije. Uporablja se v vseh državah članicah, na podlagi ločenega mednarodnega sporazuma pa tudi na Danskem, kjer po Pogodbi o delovanju Evropske unije za pravosodno sodelovanje velja posebna ureditev. Uredba je začela veljati marca 2002. Komisija je osem let po začetku veljavnosti pregledala njeno dejansko izvajanje in presodila, da je treba pravni akt spremeniti. Razlogi za predlog in njegovi cilji Čeprav na splošno velja, da se Uredba dobro izvaja, pa se je na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi ter številnih pravnih in empiričnih študij, ki jih je naročila Komisija, pokazalo, da je v trenutnem izvajanju Uredbe nemalo pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Ugotoviti je mogoče štiri glavne pomanjkljivosti: - Postopek za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v drugi državi članici („eksekvatura“) ostaja ovira pri prostem pretoku sodnih odločb, kar strankam postopka povzroča nepotrebne stroške in zamude ter podjetja in državljane odvrača od tega, da bi v celoti izkoristili možnosti notranjega trga. - Dostop do sodnega varstva v EU v sporih, v katerih so stranke toženci iz držav zunaj EU, je na splošno nezadosten. Veljavna uredba se z redkimi izjemami uporablja zgolj v zvezi z toženci s stalnim prebivališčem ali sedežem v EU. Sicer se pristojnost določa po nacionalnem pravu. Zaradi raznolikosti nacionalnih zakonodaj imajo podjetja EU pri poslovanju s partnerji iz tretjih držav neenak dostop do pravnega varstva: nekatera nimajo težav s začenjanjem sodnih postopkov v EU, drugim pa je to onemogočeno tudi v okoliščinah, ko ni pristojno nobeno drugo sodišče, ki bi lahko zagotovilo pošteno sojenje. Poleg tega, kadar nacionalna zakonodaja ne zagotavlja dostopa do sodišča v sporih s strankami zunaj EU, ni zagotovljeno izvrševanje obveznega prava EU, ki bi zaščitilo npr. potrošnike, delavce ali trgovske zastopnike. - Izboljšati je treba učinkovitost izvajanja sporazumov o pristojnosti. Uredba trenutno sodiščem, ki jih stranke določijo s sporazumom o pristojnosti, nalaga, da prekinejo postopek, če je postopek prvo začelo drugo sodišče. To pravilo omogoča tožnikom, ki ravnajo v slabi veri, da odložijo rešitev spora pred dogovorjenim sodiščem, in sicer tako, da zadevo najprej vložijo pri nepristojnem sodišču. Zaradi te možnosti nastajajo dodatni stroški in zamude ter se krnita pravna varnost in predvidljivost rešitev sporov, ki bi ju morali zagotoviti sporazumi o pristojnosti. - Treba je izboljšati razmerje med arbitražo in pravdo. Arbitraža je izključena iz področja uporabe Uredbe. Vendar lahko stranka z izpodbijanjem arbitražnega sporazuma pred sodiščem dejansko onemogoči arbitražni sporazum in začne neučinkovit vzporeden sodni postopek, ki lahko povzroči obstoj nezdružljivih rešitev spora. S tem lahko nastanejo dodatni stroški in zamude, zmanjša se lahko predvidljivost rešitev sporov, spodbujajo pa se neprimerne pravdne taktike. V oceni učinka, ki spremlja ta predlog, je predstavljena podrobna analiza težav veljavnega sistema in so navedeni učinki različnih možnih rešitev teh težav. Glavni cilj prenovitve je nadaljnji razvoj evropskega območja pravice, in sicer z odpravo preostalih ovir, ki preprečujejo prost pretok sodnih odločb v skladu z načelom vzajemnega priznavanja. Kako pomemben je ta cilj, je poudaril Evropski svet v stockholmskem programu iz leta 2009[1]. Natančneje je namen predloga olajšati obravnavo čezmejnih pravd in zagotoviti prost pretok sodnih odločb v Evropski uniji. Na podlagi prenovitve bi moralo biti tudi lažje oblikovati potrebno pravno okolje za okrevanje evropskega gospodarstva. POSVETOVANJE IN OCENA UčINKA Pred pripravo predloga je potekalo obsežno posvetovanje z zainteresirano javnostjo, državami članicami, drugimi institucijami in strokovnjaki glede obstoječih težav sedanjega sistema in o možnih rešitvah teh težav. Komisija je 21. aprila 2009 sprejela poročilo o uporabi Uredbe in zeleno knjigo, v kateri je navedla predloge za njen pregled. Prejela je 130 mnenj. Komisija je upoštevala tudi rezultate več študij o različnih vidikih pregleda, zlasti študije iz leta 2007 o praktični uporabi Uredbe[2] in študije iz leta 2006 o subsidiarni pristojnosti[3]. Empirični podatki o učinku različnih možnosti preoblikovanja so bili zbrani še z dvema študijama[4]. Komisija je v letih 2009[5] in 2010[6] soorganizirala dve konferenci na temo prenovitve. Julija 2010 je bilo organizirano srečanje z nacionalnimi strokovnjaki. Ustanovljena je bila ločena skupina strokovnjakov za vprašanje arbitraže, ki se je sestala trikrat, in sicer julija, septembra in oktobra 2010. Iz postopka posvetovanja je razvidno, da zainteresirane stranke gledajo na glavne elemente reforme, kot je predstavljeno v nadaljevanju. Velika večina zainteresiranih strani in vse države članice v zvezi z vprašanjem odprave eksekvature podpirajo cilj prostega pretoka sodnih odločb v Evropski uniji. Prav tako se večina strinja z odpravo postopka eksekvature za dosego tega cilja. Zelo velika večina zainteresiranih strani je menila, da bi morala odpravo eksekvature spremljati ustrezna jamstva, zlasti za varstvo pravic do obrambe stranke, zoper katero se želi opraviti izvršitev. Mnenja so se razlikovala glede obsega tovrstnih jamstev in kraja, kjer naj bi bila ta jamstva na voljo (država članica izvršitve ali država članica izvora). Posebni pomisleki so bili izraženi glede odprave eksekvature v zadevah obrekovanja in postopkih uveljavljanja kolektivnih pravnih sredstev. Glede izvajanja Uredbe v mednarodnem pravnem redu je prevladalo mnenje, da bi bila večstranska pogajanja na mednarodni ravni najprimernejši okvir za Uredbo. Mnenja glede najboljše alternativne rešitve so se v primeru, da tovrstnega okvira ne bi bilo mogoče zagotoviti, razhajala. Medtem ko je več zainteresiranih strani in držav članic podprlo razširitev uporabe pravil o pristojnosti na tožence iz tretjih držav, zlasti z namenom zagotavljanja dostopa do sodnega varstva pred sodišči v Evropi, pa je večina zainteresiranih strani menila, da bi morala priznavanje in izvrševanje sodnih odločb iz tretjih držav ostati v domeni večstranskega okvira, ki bi zagotavljal vzajemnost na mednarodni ravni. Veliko zainteresiranih strani in držav članic se je strinjalo, da je treba izboljšati učinkovitost izvajanja sporazumov o pristojnosti. Med mnogimi načini za doseganje tega cilja je bilo najpogosteje predlagano, naj se o svoji pristojnosti najprej izreče izbrano sodišče. Tak mehanizem bi se večinoma skladal s sistemom, ki ga je uvedla Haaška konvencija o sporazumih o pristojnosti iz leta 2005, in tako bi bil zagotovljen tudi skladen pristop v Uniji in na mednarodni ravni, če bi se Unija odločila, da bo v prihodnosti pristopila h konvenciji iz leta 2005. Kar zadeva razmerje med Uredbo in arbitražo, je sicer mnogo zainteresiranih strani priznalo, da to ostaja problematično, in se strinjalo z ukrepanjem na tem področju v prihodnosti, vendar pa je več združenj arbitrov izrazilo zaskrbljenost nad učinkom katere koli uredbe na vodilno vlogo evropskih arbitražnih centrov na svetovni ravni. Mnenja so se razlikovala tudi glede najboljšega načina nadaljevanja, tj. bodisi z dejavnim spodbujanjem uporabe arbitražnih sporazumov z izogibanjem vzporednim postopkom in neprimernim pravdnim taktikam bodisi s širšim izključevanjem arbitraže iz področja uporabe Uredbe. Ne glede na to je večina zainteresiranih strani izrazila zadovoljstvo nad izvajanjem Novoyorške konvencije iz leta 1958, katere izvajanja noben ukrep Unije na zadevnem področju ne bi smel v ničemer oslabiti. Komisija je analizirala stroške in koristi glavnih vidikov predlagane reforme ter svoje ocene učinka, ki spremlja ta predlog. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Povzetek predlaganih ukrepov Predlagani elementi reforme so naslednji: - odprava vmesnega postopka za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb (eksekvatura), razen za sodne določbe v zadevah obrekovanja in sodnih odločb, izdanih v kolektivnih odškodninskih postopkih; - razširitev pravil o pristojnosti iz Uredbe na spore, v katerih so stranke toženci iz tretjih držav, vključno z ureditvijo situacij, ko se ista zadeva hkrati obravnava pred sodiščem v EU in zunaj nje; - povečanje učinkovitosti sporazumov o pristojnosti; - izboljšanje razmerja med Uredbo in arbitražo; - izboljšanje usklajevanja postopkov pred sodišči držav članic; - izboljšanje dostopa do sodnega varstva v nekaterih specifičnih sporih in - pojasnitev pogojev, pod katerimi je mogoč prosti pretok začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja po vsej EU. Odprava eksekvature Sodelovanje v civilnih zadevah se je razvijalo vzporedno z oblikovanjem notranjega trga v Evropi in temelji na predpostavki vzajemnega priznavanja sodnih odločb. Tovrstno vzajemno priznavanje se je postopoma izboljšalo z zmanjševanjem nadzora v zvezi s tujimi sodnimi odločbami v Uniji. Danes sta pravosodno sodelovanje in raven zaupanja med državami članicami dozorela, kar omogoča premik k preprostejšemu, cenejšemu in bolj avtomatiziranemu sistemu pretoka sodnih odločb, ki odpravlja obstoječe formalnosti med državami članicami. Predlog tako odpravlja postopek eksekvature za vse sodne odločbe iz področja uporabe Uredbe, razen za sodne odločbe v zadevah obrekovanja in kolektivnih odškodninskih zadev. Odpravo eksekvature bodo spremljala ustrezna postopkovna jamstva, ki bodo zagotovila ustrezno varstvo pravice toženca do poštenega sojenja in njegovih pravic do obrambe, zajamčenih v členu 47 Listine EU o temeljnih pravicah. Toženec bi imel na voljo tri glavna pravna sredstva, s katerimi bi lahko v izjemnih okoliščinah preprečil, da bi sodna odločba, izdana v eni državi članici, začela veljati v drugi državi članici. V prvi vrsti bi imel možnost izpodbijati sodno odločbo v državi članici izvora, če ne bi bil ustrezno obveščen o poteku postopka v tej državi. S predlogom bi bilo oblikovano izredno pravno sredstvo v državi članici izvršitve, ki bi tožencu omogočalo izpodbijanje sodne odločbe zaradi vseh drugih kršitev postopka pred sodiščem izvora, ki bi lahko kršile njegovo pravico do poštenega sojenja. Tretje pravno sredstvo bi tožencu omogočalo ustavitev izvršitve sodne odločbe, če bi bila ta nezdružljiva z drugo sodno odločbo, ki je bila izdana v državi članici izvršitve, ali v drugi državi ob izpolnitvi nekaterih posebnih pogojev. S temi jamstvi se lahko rešujejo situacije, v katerih se trenutno uporabljajo nekateri predpisani razlogi za zavrnitev, zlasti da se zavarujejo pravice do obrambe, bistvena razlika pa je, da je s tem odpravljen nadzor nad vsebino sodnih odločb drugih držav članic. Tako bo mogoče prihraniti čas in stroške postopka eksekvature , potrebno varstvo tožencev pa pri tem ne bo okrnjeno. Predlog prav tako vsebuje vrsto standardnih obrazcev, ki so namenjeni olajšanju priznavanja ali izvrševanja tujih sodnih odločb v odsotnosti postopka eksekvature in tudi lažji predložitvi vlog za preizkus po postopku za varstvo pravic do obrambe, opisanem zgoraj. S pomočjo teh obrazcev bodo pristojni organi lažje izvrševali sodne odločbe, zlasti kadar je treba izračunati obresti in stroške. Prav tako zmanjšujejo potrebo po prevodu sodne odločbe in tožencu, ki mora v drugi državi članici vložiti vlogo za preizkus sodne odločbe, to olajšujejo. V predlogu je postopek eksekvature ohranjen za sodne odločbe v zadevah obrekovanja, v katerih posameznik trdi, da so mediji kršili njegovo zasebnost ali osebnostne pravice. Te zadeve so še posebno občutljive in države članice na različne načine zagotavljajo skladnost z različnimi temeljnimi pravicami, ki so lahko prizadete, kot so človekovo dostojanstvo, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, svoboda izražanja in obveščanja. Zaradi teh razhajanj in neobstoja usklajenega kolizijskega pravila na ravni Unije (glej člen 1(2)(g) Uredbe (ES) št. 864/2007 („Rim II“)[7]) je prezgodaj za predpostavko, da med pravnimi sistemi že obstaja zadostna raven zaupanja, da bi lahko glede te zadeve spremenili trenutno stanje. Zato se zdi boljše začasno ohraniti postopek eksekvature za sodne odločbe v zadevah obrekovanja, dokler ne bodo na tem področju vzpostavljena materialna in/ali kolizijska pravila. Eksekvatura se ohrani za sodne odločbe v postopkih, ki jih začnejo skupine tožnikov, skupni zastopnik ali organ, ki deluje v javnem interesu, in ki se nanašajo na odškodnino skupini tožnikov zaradi nezakonitih poslovnih praks („kolektivno pravno sredstvo“). Obstoječi mehanizmi za zagotovitev odškodnine skupini oškodovancev zaradi nezakonite poslovne prakse se po EU zelo razlikujejo. Praktično je vsak nacionalni sistem za odškodninske zahtevke edinstven in niti dva nacionalna sistema si na tem področju nista enaka. Nekateri postopki se uporabljajo zgolj v zelo specifičnih sektorjih (npr. povračilo izgub zaradi kapitalskih naložb v Nemčiji ali škode zaradi protikonkurenčnih praks v Združenem kraljestvu); področje uporabe drugih pa je širše (npr. španski postopki v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi). Druga razlika se nanaša na pravni interes v odškodninskih postopkih: nekatere države članice so za začetek postopka na nekaterih področjih pooblastile organe javne uprave (npr. varuha človekovih pravic na Finskem), v drugih imajo pravni interes zasebne organizacije, kot so potrošniška združenja (npr. v Bolgariji), ali posamezniki v imenu skupine (npr. na Portugalskem). V številnih državah članicah se pravni interes določa s kombinacijo več pravil. Nadaljnja razlika se nanaša na vrsto oškodovancev, ki lahko uporabijo kolektivno odškodninsko pravno sredstvo. Večina zgoraj navedenih nacionalnih sistemov omogoča uporabo odškodninskega pravnega sredstva za potrošnike, zelo malo pa jih to dovoljuje za druge oškodovance, kot so mala podjetja. Razlikujejo se tudi glede učinka sodne odločbe na člane zadevne skupine: v večini držav članic je sodna odločba zavezujoča samo za tiste, ki so izrecno soglašali s postopkom (tj. so se odločili, da bodo sodelovali v postopku – „opt-in“, npr. Švedska, Italija). V nekaterih državah članicah postane sodna odločba zavezujoča za vse člane skupine, razen če so se odločili, da ne bodo sodelovali – „opt-out“ (Portugalska, Danska, Nizozemska). Poleg tega se sistemi držav članic razlikujejo tudi po trenutku, ko se določijo posamezniki s pravnim interesom za vložitev zahtevka. V nekaterih državah članicah jih je treba določiti ob vložitvi reprezentativne tožbe (npr. Združeno kraljestvo), v drugih pa je to mogoče storiti tudi pozneje (npr. Poljska in Španija). Občutne razlike so tudi glede financiranja kolektivnih odškodninskih tožb, razporeditve prisojenih sredstev in uporabe alternativnih mehanizmov za reševanje sporov. Zaradi teh velikih razhajanj v tem trenutku še ni mogoče predpostaviti, da že obstaja zadostna raven zaupanja. Zato bo Komisija opravila javno posvetovanje o evropskem pristopu h kolektivnim pravnim sredstvom, da bi ugotovila, katere oblike kolektivnih pravnih sredstev bi bilo mogoče uvesti v pravni sistem EU in pravne sisteme 27 držav članic EU. Javno posvetovanje med drugim omogoča ugotavljanje, kako učinkovita so pravila evropskega materialnega in procesnega civilnega prava v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi in sodnimi odločbami, ki so izvršljive v vsej EU. Pred izidom tega posvetovanja je prezgodaj, da bi lahko glede zadev v zvezi s kolektivnimi odškodninskimi pravnimi sredstvi spremenili trenutno stanje z odpravo postopka eksekvature za sodne odločbe, izdane v kolektivnih postopkih. Če bo posledica posvetovanja sprejetje ukrepov usklajevanja ali približevanja zakonodaj na tem področju, bi bilo treba veljavnost določb predloženega osnutka uredbe o odpravi eksekvature dosledno razširiti tudi na takšne postopke. Takšna razširitev ne bi posegala v možnost Komisije, da glede na dokaze v zvezi z učinkovitostjo in sprejemljivostjo takšnega razvoja evropskega pravosodnega reda predlaga odpravo predhodnih ukrepov v kolektivnih odškodninskih postopkih, celo če takšnih ukrepov usklajevanja ali približevanja ne bi bilo. Boljše izvajanje Uredbe v mednarodnem pravnem redu Predlaganih je več sprememb za boljše izvajanje Uredbe v mednarodnem pravnem redu. - Predlog širi pravila Uredbe o pristojnosti na tožence iz tretjih držav. Ta sprememba bo na splošno povečala možnosti podjetij in državljanov, da tožijo tožence iz tretjih držav v EU, ker bodo v teh primerih veljala posebna pravila o določitvi pristojnosti, npr. določitev pristojnosti po kraju izpolnitve obveznosti. Natančneje, sprememba bo zagotovila tudi uporabo zaščitnih pravil o pristojnosti, ki so na voljo potrošnikom, delavcem in zavarovancem v primeru stalnega prebivališča ali sedeža toženca zunaj EU. - Predlog nadalje usklajuje pravila o subsidiarni pristojnosti in določa dve novi navezni okoliščini za spore v zvezi s toženci, ki imajo stalno prebivališče ali sedež zunaj EU. V prvi vrsti predlog določa možnost vložitve tožbe zoper toženca, ki ima stalno prebivališče ali sedež zunaj EU, na kraju, kjer se nahaja premično premoženje v njegovi lasti, če njegova vrednost ni nesorazmerna z vrednostjo zahtevka in če je spor v zadostni meri povezan z državo članico sodišča, ki vodi postopek. Poleg tega bodo lahko sodišča države članice izvajala pristojnost, če ne bo drugega sodišča, ki bi zagotavljajo pravico do poštenega sojenja in če bo spor v zadostni meri povezan z zadevno državo članico („ forum necessitatis “). Usklajevanje subsidiarne pristojnosti državljanom in podjetjem zagotavlja enakovreden dostop do sodišč v Uniji in s tem enake pogoje za podjetja na notranjem trgu. Usklajena pravila odtehtajo odpravo veljavnih nacionalnih pravil. Prvič, navezna okoliščina kraja, kjer se nahaja premoženje toženca, je protiutež nenavzočnosti toženca v Uniji. Takšno pravilo trenutno velja v precejšnjem številu držav članic, njegova prednost pa je zagotavljanje možnosti izvršitve sodne odločbe v državi, v kateri je bila izdana. Drugič, navezna okoliščina nujnosti zagotavlja pravico do poštenega sojenja za tožnike iz EU, kar je posebnega pomena za podjetja EU, ki vlagajo v države z nerazvitimi pravnimi sistemi. - Predlog uvaja diskrecijsko pravilo litispendence za spore v isti zadevi med istima strankama, ki jih obravnavajo sodišča v EU in v tretji državi. Sodišče države članice lahko izjemoma prekine postopek, če je sodišče zunaj EU prvo začelo postopek in se pričakuje, da bo odločilo v razumnem roku, odločbo pa bo mogoče priznati in izvršiti v navedeni državi članici. Ta sprememba je namenjena izogibanju vzporednim postopkom v EU in zunaj nje. Večja učinkovitost sporazumov o pristojnosti V predlogu sta dve spremembi za večjo učinkovitost sporazumov o pristojnosti. Če sta stranki določili posamezno sodišče ali sodišča za reševanje njunega spora, daje predlog prednost sodišču, določenem v sporazumu o pristojnosti, da odloči o svoji pristojnosti, ne glede na to, ali je prvo začelo postopek ali ne. Vsako drugo sodišče mora prekiniti postopek, dokler se izbrano sodišče ni izreklo za pristojno – ali v primeru neveljavnega sporazuma – za nepristojno. Ta sprememba bo povečala učinkovitost sporazumov o pristojnosti in odpravila spodbude za neprimerno pravdanje pred nepristojnimi sodišči. Poleg tega predlog uvaja usklajeno kolizijsko pravilo o vsebinski veljavnosti sporazumov o pristojnosti ter tako zagotavlja podobno odločitev v zadevi ne glede na sodišče, pred katerim teče postopek. Obe spremembi odražata rešitve iz Haaške konvencije o sporazumih o pristojnosti iz leta 2005 ter tako Evropski uniji omogočata lažji morebitni pristop k tej konvenciji. Boljše razmerje med Uredbo in arbitražo V predlogu je tudi posebno pravilo o razmerju med arbitražo in sodnim postopkom. Sodišče, pred katerim teče postopek v sporu, zavezuje k prekinitvi postopka, če se njegova pristojnost izpodbija na podlagi arbitražnega sporazuma in pred arbitražnim sodiščem že teče postopek v zadevi, ali če se je v državi članici sedeža arbitraže že začel sodni postopek zvezi z arbitražnim sporazumom. Ta sprememba bo povečala učinkovitost arbitražnih sporazumov v Evropi, preprečila vzporedne sodne in arbitražne postopke ter odpravila spodbude za neprimerne pravdne taktike. Boljše usklajevanje pravnih postopkov pred sodišči držav članic Namen dodatnega niza sprememb je izboljšati usklajevanje sodnih postopkov v državah članicah. Te spremembe so: - Namen predloga je izboljšati splošno pravilo o litispendenci z določitvijo roka, v katerem se mora sodišče, ki je prvo začelo postopek, izreči o svoji pristojnosti. Poleg tega sprememba določa izmenjavo informacij med sodišči, pred katerimi teče postopek v isti zadevi. - Predlog lajša združitev sorodnih pravd z odpravo zahteve, da mora biti združitev možna po nacionalnem pravu. - Kar zadeva začasne ukrep in ukrepe zavarovanja, predlog določa prosti pretok navedenih ukrepov, ki jih je izdalo stvarno pristojno sodišče v zadevi, pod določenimi pogoji, vključno z ukrepi, ki so bili izdani ex parte . Nasprotno predlog preprečuje prosti pretok začasnih ukrepov, ki jih je izdalo sodišče, ki ni stvarno pristojno. Glede na velike razlike v nacionalnih zakonodajah na tem področju bi moral biti učinek navedenih ukrepov omejen na ozemlje države članice, v kateri so bili izdani, s čimer bi preprečili tveganje zlonamerne izbire najugodnejšega sodišča (t.i. forum-shopping). Poleg tega predlog v primeru, ko pred enim sodiščem teče postopek o vsebini zadeve, od drugega sodišča pa se zahteva izdaja začasnega ukrepa, določa, da morata sodišči sodelovati zaradi zagotovitve, da se pri izdaji začasnega ukrepa upoštevajo vse okoliščine zadeve. Boljši dostop do sodnega varstva Končni niz sprememb izboljšuje izvajanje pravil o pristojnosti v praksi. Mednje spadajo: - oblikovanje navezne okoliščine kraja, kjer se nahaja premično premoženje, za zahtevke v zvezi s stvarnimi pravicami; - možnost delavcev, da na področju delovnega prava tožijo večje število tožencev v skladu s členom 6(1). Ta možnost je obstajala na podlagi Bruseljske konvencije iz leta 1968. Ponovna vključitev pravila v Uredbo bo koristila delavcem, ki želijo tožiti skupne delodajalce s sedežem v več državah članicah (glej okoliščine zadeve C-462/06). Obnovitev možnosti združitve pravd zoper več tožencev v tem okviru bo v glavnem koristila delavcem. Zdi se, da obratnih primerov, tj., ko bi delodajalec želel združitev pravd zoper več delavcev, v praksi v zadevah individualnih pogodb o zaposlitvi ni; - možnost sklepanja sporazumov o pristojnosti za spore v zvezi z najemom nepremičnin za poslovno uporabo; in - obvezna poučitev toženca, ki vstopi v postopek, o pravnih posledicah neizpodbijanja pristojnosti sodišča. 3.2. Pravna podlaga Ta predlog spreminja Uredbo št. 44/2001, ki je temeljila na členu 61(c) in členu 67(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, je ustrezna pravna podlaga člen 81(2)(a), (c) in (e) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Naslov V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije ne velja za Dansko na podlagi Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbama. Vendar pa so pravila Uredbe št. 44/2001 veljala tudi za Dansko na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko z dne 19. oktobra 2005 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ta sporazum vsebuje tudi mehanizem, ki Danski omogoča uporabo pravnih aktov, ki spreminjajo Uredbo št. 44/2001. Naslov V ne velja niti za Združeno kraljestvo in Irsko, razen če se ti dve državi odločita drugače v skladu z ustreznimi določbami protokola o njunem stališču glede območja svobode, varnosti in pravice. 3.3. Subsidiarnost in sorazmernost Zgoraj navedeni različni elementi pregleda izvajanja Uredbe izpolnjujejo zahteve subsidiarnosti in sorazmernosti. Kar zadeva subsidiarnost, države članice ne morejo same odpraviti eksekvature , saj je postopek uskladila Uredba Bruselj I in ga je zato mogoče spremeniti samo z uredbo. Enaka razlaga velja za izboljšanje veljavnih pravil o pristojnosti in usklajevanje postopkov med državami članicami. Kar zadeva predlagano uskladitev subsidiarne pristojnosti držav članic, trenutna raznolikost nacionalnih pravil povzroča neenakopravne tržne pogoje za podjetja, ki sklepajo pravne posle s strankami zunaj EU. Enake konkurenčne pogoje lahko zagotovi le zakonodaja na evropski ravni. Končno, kar zadeva razmerje z arbitražo, države članice same ne morejo zagotoviti primernega usklajevanja arbitražnega postopka, ki teče v eni državi članici, s sodnim postopkom, ki teče v drugi državi članici, saj je učinek nacionalne zakonodaje omejen z načelom ozemeljske veljavnosti. Zato so potrebni ukrepi na ravni EU. Iz ocene učinka, priložene temu predlogu, izhaja, da so koristi vsake predlagane spremembe večje od stroškov zanjo, zato so predlagani ukrepi sorazmerni. 3.4. Učinek na temeljne pravice Kakor je podrobno določeno v oceni učinka, ki je priložena k temu predlogu, in v skladu s Strategijo za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji[8], vsi elementi reforme upoštevajo pravice, določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, zajamčene v členu 47 Listine. Prav tako zvišujejo raven varstva potrošnikov iz člena 38. Odpravo eksekvature bo spremljalo oblikovanje postopkov posebnega preizkusa, da se tožencu zagotovi učinkovito pravno sredstvo in da sodna odločba, ki ne spoštuje njegove pravice do poštenega sojenja ali pravic obrambe, zanj ne bo veljala. Predvidene spremembe mednarodnega pravnega reda bodo v Evropski uniji izboljšale sodno varstvo za državljane, zlasti šibkejše stranke, in podjetja. Ker ne bo več mogoče zaobiti sporazumov o pristojnosti ali arbitražnih sporazumov, bo tveganje vzporednih postopkov manjše, boljši pa bosta splošna učinkovitost pravosodja in svoboda gospodarske pobude iz člena 16 Listine. Poleg tega nič v tej uredbi ne vpliva na temeljno pravico delavcev in delodajalcev ali njihovih zadevnih organizacij do pogajanj in sklepanja kolektivnih pogodb na ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa do kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno s stavko, iz člena 28 Listine. ê 44/2001 2010/xxxx (COD) Predlog UREDBA SVETA (ES) št. 44/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Prenovitev) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ê 44/2001 (prilagojeno) ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti √ o delovanju Evropske unije Õ in zlasti členova 61(c) √ 67(4) Õ ter člena 67(1) √ 81(2)(a), (c) in (e) Õ Pogodbe, ê 44/2001 ob upoštevanju predloga Evropske Kkomisije[9], po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[10], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: ò novo (1) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[12] je bila večkrat spremenjena[13]. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno uredbo prenoviti. ê 44/2001 uvodna izjava 1 (prilagojeno) (2) Skupnost √ Unija Õ si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. √ ter lajšati dostop do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb v civilnih zadevah Õ. Za postopno oblikovanje takega območja mora Skupnost √ Unija Õ med drugim sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah, ki so √ zlasti če so Õ potrebni za nemoteno delovanje √ pravilno delovanje Õ notranjega trga. ê 44/2001 uvodna izjava 2 ð novo (3) Določene razlike med nacionalnimi predpisi, ki urejajo pristojnost in priznavanje sodnih odločb, ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Nujno je potrebno sprejetje določb za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter za poenostavitev formalnosti, s ciljem ð zagotavljanje ï hitrega in enostavnega priznanja ter izvršitve sodnih odločb držav članic, ki jih zavezuje ta uredba. ê 44/2001 uvodna izjava 3 (prilagojeno) (4) To področje spada v okvir pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah v smislu člena 65 √ 81 Õ Pogodbe √ o delovanju Evropske unije Õ. ê 44/2001 uvodna izjava 6 (prilagojeno) (5) Zaradi doseganja cilja prostega pretoka sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba zagotoviti in je primerno, da pravila, ki urejajo pristojnost ter priznanje in izvršitev sodnih odločb, ureja zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni akt Skupnosti √ Unije Õ. ê 44/2001 uvodna izjava 4 (prilagojeno) (6) √ Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe in jih zato lažje doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe Õ v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. √ Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Õ ê 44/2001 uvodna izjava 5 (prilagojeno) (7) Države članice so 27. septembra 1968 na podlagi četrte alinee člena 293 Pogodbe √ o ustanovitvi Evropske skupnosti Õ sklenile Bruseljsko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila dopolnjena s konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji (v nadaljnjem besedilu: imenovana „Bruseljska konvencija“)[14]. Države članice in države EfteEFTA so 16. septembra 1988 sklenile Lugansko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je vzporedna Bruseljski konvenciji iz leta 1968. ò novo (8) Svet je 22. decembra 2000 sprejel Uredbo (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je nadomestila Bruseljsko konvencijo, kar zadeva ozemlje Unije, in sicer za vse države članice, razen Danske. Unija je s Sklepom Sveta 2006/325/ES z dne 27. aprila 2006 z Dansko sklenila sporazum, ki zagotavlja izvajanje določb Uredbe št. 44/2001 na Danskem. Unija, Danska in države Efte so 30. oktobra 2007 sklenile Lugansko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je spremenila Lugansko konvencijo iz leta 1988[15]. Treba je zagotoviti doslednost razlage teh konvencij in te uredbe. (9) Komisija je 21. aprila 2009 sprejela Poročilo o izvajanju Uredbe (ES) št. 44/2001[16]. Iz poročila izhaja, da je na splošno izvajanje Uredbe zadovoljivo, da pa bi bilo treba izboljšati izvajanje nekaterih določb Uredbe ter še bolj olajšati prosti pretok sodnih odločb in dostop do sodnega varstva. ê 44/2001 uvodna izjava 7 (prilagojeno) (10) Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vse glavne civilne in gospodarske zadeve, razen točno opredeljenih zadev. √ Glede na sprejetje Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah bi bilo treba te zadeve izključiti iz področja uporabe te uredbe. Õ ò novo (11) Ta uredba ne velja za arbitražo, razen kadar to izrecno določa. Zlasti ne določa oblike, obstoja, veljavnosti ali učinkov arbitražnih sporazumov, pristojnosti arbitrov, postopka pred arbitražnim sodiščem ter veljavnosti, razveljavitve, priznanja in izvršitve arbitražnih odločb. ê 44/2001 uvodna izjava 8 Med postopki, za katere se uporablja ta uredba, in ozemljem držav članic, ki jih ta uredba zavezuje, mora obstajati vez. Zato bi se morala skupna pravila o pristojnosti praviloma uporabljati, če ima toženec stalno prebivališče v eni od teh držav članic. ê 44/2001 uvodna izjava 9 Za toženca, ki nima stalnega prebivališča v državi članici, se praviloma uporabljajo nacionalni predpisi o pristojnosti, ki se uporabljajo na ozemlju države članice, v kateri se nahaja sodišče, pred katerim teče postopek, in za toženca s stalnim prebivališčem v državi članici, ki je ne veže ta uredba, se mora še naprej uporabljati Bruseljska konvencija. ê 44/2001 uvodna izjava 10 Zaradi zagotovitve prostega pretoka sodnih odločb morajo biti sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo veže ta uredba, priznane in izvršene v drugi državi članici, ki jo veže ta uredba, tudi v primeru, če ima dolžnik stalno prebivališče v tretji državi. ê 44/2001 uvodna izjava 11 (12) Pravila o pristojnosti morajo biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču ali sedežu toženca, pri čemer mora taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta pravde ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti je treba stalno prebivališčesedež pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept. ê 44/2001 uvodna izjava 12 ð novo (13) Poleg stalnega prebivališča ali sedeža toženca mora obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom, ali ki je v interesu ustreznosti sodnega varstva. ð Obstoj tesne povezave bi moral zagotoviti pravno varnost, saj bi se izognili možnosti, da bi bil toženec tožen pred sodiščem države članice, katerega pristojnosti razumno ni bilo mogoče predvideti. To je pomembno zlasti v sporih v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem. ï ê 44/2001 uvodna izjava 13 (14) Šibkejša stranka mora biti v zvezi z zavarovanjem, potrošniškimi pogodbami in zaposlitvijo zaščitena s pravili o pristojnosti, ki so za varstvo njenih pravic ugodnejša od splošnih pravil. ê 44/2001 uvodna izjava 14 (15) Razen pri zavarovalnih pogodbah, potrošniških pogodbah ali pogodbah o zaposlitvi, kjer je avtonomija glede določitve pristojnih sodišč dovoljena samo v omejenoem obsegu, je treba, ob upoštevanju izključnih pristojnosti, določenih v tej uredbi, spoštovati avtonomijo pogodbenih strank. ò novo (16) V podporo interesom tožnika in toženca ter pravičnemu sojenju v Uniji dejstvo, da ima toženec stalno prebivališče ali sedež v tretji državi, ne bi smelo več biti razlog, da se nekatera pravila Unije o pristojnosti ne uporabijo, in prav tako ne bi bilo več treba predvideti napotitve na nacionalna pravila o pristojnosti. (17) S to uredbo bi bilo zato treba uvesti popoln niz pravil o mednarodni pristojnosti sodišč v državah članicah. Veljavna pravila o pristojnosti zagotavljajo tesno povezavo med postopki, za katere velja ta uredba, in ozemljem držav članic, ki opravičuje njihovo razširitev na tožence, kjer koli imajo stalno prebivališče ali sedež. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi opredeliti, v kakšnem primeru lahko sodišče posamezne države članice uveljavlja subsidiarno pristojnost. ê 44/2001 uvodna izjava 15 (18) V interesu ustreznega sodnega varstva je treba čim bolj zmanjšati možnost sočasnih postopkov in zagotoviti, da v dveh državah članicah niso izdane nezdružljive sodne odločbe. Obstajati mora jasen in učinkovit mehanizem za reševanje primerov litispendence in sorodnih pravd ter za preprečevanje problemov, ki izhajajo iz razlik med državami članicami v zvezi z določitvijo trenutka, ko se zadeva šteje za visečoko se šteje, da postopek teče. Za namene te uredbe je treba ta trenutek opredeliti kot avtonomen koncept. ò novo (19) Učinkovitost sporazumov o pristojnosti je treba izboljšati zaradi popolnega upoštevanja volje strank in v izogib neprimerni pravdni taktiki. Ta uredba bi morala zato dati prednost sodišču, določenem v sporazumu o pristojnosti, da odloči o svoji pristojnosti, ne glede na to, ali je prvo začelo postopek ali ne. (20) Izboljšati bi bilo treba tudi učinkovitost arbitražnih sporazumov, da se v polnosti upošteva volja strank. To bi moralo veljati zlasti, kadar je dogovorjen ali določen sedež arbitražnega sodišča v državi članici. Ta uredba bi zato morala vsebovati posebna pravila zaradi izogibanja vzporednim postopkom in neprimernim pravdnim taktikam v takšnih okoliščinah. Sedež arbitraže bi moral biti sedež, ki ga izbereta stranki, ali sedež, ki ga določi arbitražno sodišče, arbitražna institucija ali kateri koli drug organ, ki sta ga neposredno ali posredno izbrali stranki. (21) Obstajati bi moral prožen mehanizem, ki bi sodiščem v državah članicah omogočil upoštevanje postopkov, ki tečejo pred sodišči tretjih držav, v obzir pa bi vzel zlasti zakonitost sojenja ter možnost priznanja in izvršitve sodbe tretje države v državi članici. (22) Treba bi bilo pojasniti pravni institut začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja. Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja bi morali zlasti vsebovati ukrepe zavarovanja, namenjene pridobivanju informacij ali zavarovanju dokazov, ter tako zajemati tudi sklepe o preiskavi in zasegu iz členov 6 in 7 Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine[17]. Ne bi smeli vključevati ukrepov, ki nimajo narave zavarovanja, kot so ukrepi odreditve zaslišanja priče, ki vlagatelju zahteve omogočajo odločitev o tem, ali bo začel postopek ali ne. ê 44/2001 uvodna izjava 16 Medsebojno zaupanje v ustreznost sodnega varstva znotraj Skupnosti opravičuje samodejno priznavanje sodnih odločb, izdanih v državi članici, ne da bi bil za to potreben kakršen koli postopek, razen v primerih njihovega izpodbijanja. ê 44/2001 uvodna izjava 17 Na podlagi omenjenega načela medsebojnega zaupanja mora biti postopek za izvršljivost sodne odločbe, izdane v eni državi članici, v drugi državi članici učinkovit in hiter. Izvršljivost sodne odločbe mora biti zato razglašena tako rekoč samodejno, zgolj na podlagi povsem formalnega preverjanja predloženih listin, ne da bi sodišče imelo možnost pri tem po uradni dolžnosti uveljavljati kateri koli razlog za neizvršljivost iz te uredbe. ê 44/2001 uvodna izjava 18 Spoštovanje pravice do obrambe pomeni, da mora imeti dolžnik zoper razglasitev izvršljivosti možnost pravnega sredstva v kontradiktornem postopku, če meni, da obstaja eden izmed razlogov za neizvršljivost. Vlagatelj zahteve mora imeti na voljo pravno sredstvo, če je njegova zahteva za razglasitev izvršljivosti zavrnjena. ò novo (23) Medsebojno zaupanje pri sojenju v Uniji in namen skrajšanja trajanja čezmejnih pravd ter zmanjšanja njihovih stroškov upravičujeta odpravo veljavnih predhodnih ukrepov, ki se sprejmejo pred izvršitvijo sodne odločbe v državi članici izvršitve. Posledično bi bilo treba sodbo sodišča posamezne države članice za namen izvršitve obravnavati, kot da je bila izdana v državi članici izvršitve. Vendar bi bilo treba glede na razlike med sistemi držav članic in zlasti glede na občutljivost zadev v zvezi z obrekovanjem in odškodninami iz kolektivnih postopkov veljavne postopke priznavanja ter izvršitve sodnih odločb na tem področju zaenkrat ohraniti, dokler se pravo na tem področju ne razvije. Obseg posebnih določb glede obrekovanja bi moral ustrezati obsegu izključitev teh zadev iz Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“), in bi se morale razlagati na enak način. Veljavnost določb o odpravi predhodnih ukrepov izvršitve bi bilo treba razširiti tudi na sodne odločbe o odškodnini v kolektivnih postopkih v primeru sprejetja ukrepov za usklajevanje ali približevanje procesnih pravil, ki veljajo v takšnih postopkih. Takšna razširitev ne bi posegala v možnost Komisije, da glede na dokaze v zvezi z učinkovitostjo in sprejemljivostjo takšnega razvoja evropskega pravosodnega reda predlaga odpravo predhodnih ukrepov v kolektivnih odškodninskih postopkih, celo če takšnih ukrepov usklajevanja ali približevanja ne bi bilo. (24) Odpravo predhodnih ukrepov bi morala spremljati potrebna jamstva, namenjena zlasti zagotavljanju polnega spoštovanja pravic obrambe in nepristranskega sodišča, kot je določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. To na stopnji izvršitve zahteva uvedbo izrednih pravnih sredstev v korist tožencu, ki se ni spustil v postopek, ker o tem ni bil obveščen ali zaradi drugih napak v postopku pred sodiščem države članice izvora, kar lahko pomeni kršitev člena 47 Listine. (25) Odprava predhodnih ukrepov zahteva prilagoditev prostega pretoka začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja. Kadar takšne ukrepe naloži stvarno pristojno sodišče v sporu, je treba zagotoviti njihov prosti pretok. Če pa takšne ukrepe sprejme stvarno nepristojno sodišče, bi bilo treba učinek takšnih ukrepov omejiti na ozemlje države članice, kjer je navedeno sodišče. Poleg tega bi bilo treba dovoliti prosti pretok ukrepov, naloženih ex parte , če bi jih spremljala ustrezna jamstva. ê 44/2001 uvodna izjava 19 (prilagojeno) (26) Zagotoviti je treba kontinuiteto med Bruseljsko konvencijo in to uredbo ter v ta namen predpisati prehodne določbe. To velja tudi za razlago Bruseljske konvencije √ in uredb, ki so jo nadomestile, Õ s strani Sodišča Evropsk ihe skupnosti √ Unije Õ in Protokol iz leta 1971 [18] se mora še naprej uporabljati za zadeve, ki so viseče v trenutku začetka veljavnosti te uredbe. ò novo (27) Ta uredba bi morala zagotoviti polno upoštevanje temeljnih pravic, kakor so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, zajamčene v členu 47 Listine. Nobena določba te uredbe ne vpliva na svobodo izražanja in obveščanja (člen 11), pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7) niti na pravico delavcev in delodajalcev ali njihovih organizacij, da se v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe na ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa da uveljavljajo kolektivne ukrepe za obrambo svojih interesov, vključno s stavko (člen 28). ê 44/2001 uvodna izjava 20 (prilagojeno) ð novo (28) Velika BritanijaZdruženo kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Velike BritanijeZdruženega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sporočili, da želita sodelovati √ sodelovali Õ pri sprejetju in uporabi te Uuredbe (ES) št. 44/2001.ð V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, [sta Združeno kraljestvo in Irska uradno obvestila, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe] / [Združeno kraljestvo in Irska brez poseganja v člen 4 Protokola ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe in ta uredba zanju ni zavezujoča niti se v njiju ne uporablja] ï. ê 44/2001 uvodna izjava 21 (prilagojeno) ð novo (29) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski Uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti √ delovanju Evropske unije Õ, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in zato ni vezana z Uredbo in je ne bo uporabljala ð , vendar to ne posega v možnost, da Danska na podlagi člena 3 Sporazuma z dne 19. oktobra 2005 med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[19] uporablja spremembe Uredbe (ES) št. 44/2001 ï. ê 44/2001 uvodna izjava 22 V odnosih med Dansko in državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, ostaja v veljavi Bruseljska konvencija in se zato med Dansko in državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, še naprej uporabljata tako Konvencija kot Protokol iz leta 1971. ê 44/2001 uvodna izjava 23 (prilagojeno) (30) Bruseljska konvencija se še naprej uporablja tudi na ozemljih držav članic, ki spadajo v ozemeljsko področje uporabe navedene konvencije in so v skladu s členom 299 √ 355 Õ Pogodbe √ o delovanju Evropske unije Õ izključena iz te uredbe. ê 44/2001 uvodna izjava 24 (prilagojeno) (31) Prav tako zaradi doslednosti ta uredba ne bi smela vplivati na pravila o pristojnosti in priznavanju sodnih odločb, ki jih vsebujejo posebni akti Skupnosti √ Unije Õ. ê 44/2001 uvodna izjava 25 (32) Zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti, ki so jih prevzele države članice, ta uredba ne sme vplivati na konvencije na posebnih pravnih področjih, katerih podpisnice so države članice. ê 44/2001 uvodna izjava 26 V temeljnih pravilih te uredbe je treba zagotoviti potrebno prilagodljivost, ki bo omogočala upoštevanje posebnosti procesnih pravil določenih držav članic. Zato bi ta uredba morala vključevati nekatere določbe iz Protokola, priloženega Bruseljski konvenciji. ê 44/2001 uvodna izjava 27 Ta uredba za prehodno obdobje predvideva določbe, ki upoštevajo posebne razmere v nekaterih državah članicah, kar bo omogočilo nemoten prehod na nekaterih področjih, za katera so veljale posebne določbe Protokola, priloženega Bruseljski konvenciji. ê 44/2001 uvodna izjava 28 (prilagojeno) Komisija bo najkasneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe predložila poročilo o njeni uporabi in po potrebi predlagala prilagoditve. ê 44/2001 uvodna izjava 29 Komisija bo morala na podlagi sprememb, ki jih predlaga zadevna država članica, prilagoditi Priloge od I do IV o pravilih glede nacionalne pristojnosti, o sodiščih ali pristojnih organih in razpoložljivih pravnih sredstvih. Spremembe Prilog V in VI je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[20], ò novo (33) Komisija bi morala biti pristojna za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije zaradi prilagoditve prilog I, II, V, VI in VII. ê 44/2001 (prilagojeno) SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE I PODROČJE UPORABE √ IN OPREDELITVE POJMOV Õ ê 44/2001 ð novo Člen 1 1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodne oblasti. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev. 2. Ta uredba se ne uporablja za: (a) osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, za premoženjska razmerja iz zakonske zveze, oporoke in dedovanje; (b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih podjetij ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke; (c) socialno varnost; (d) arbitražo ð , razen za primere iz člena 29(4) in člena 33(3)ï ; ò novo (e) preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva. ê 44/2001 3. V tej uredbi pomeni izraz „država članica“ države članice z izjemo Danske. Člen 322 VZa namene tej uredbie: ê 44/2001 (prilagojeno) √ (a) Õ pomeni „sodna odločba“ pomeni vsako odločbo, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na njeno poimenovanje, vključno s sklepom, odredbo, odločbo ali sklepom o izvršbi, kakor tudi z odločitevijo o stroških, ki jo izda sodni uradnik. ò novo Za namene Poglavja III izraz „sodna odločba“ vsebuje začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, ki jih odredi sodišče, ki je na podlagi te uredbe stvarno pristojno. Vsebuje tudi ukrepe, odrejene, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, ki naj bi se izvršili brez predhodne vročitve tožencu, če ima toženec pravico naknadno izpodbijati ukrep na podlagi nacionalnega prava države članice izvora; (b) „začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja“ vsebujejo ukrepe zavarovanja za pridobitev informacij in dokazov; (c) „sodišče“ vključuje vse organe, za katere država članica določi, da so pristojni za zadeve s področja uporabe te uredbe; (d) „sodna poravnava“ pomeni poravnavo v preživninskih zadevah, ki jo je potrdilo sodišče, ali je bila sklenjena med postopkom pred sodiščem; (e) „javna listina“ pomeni listino, ki je bila v državi članici izvora uradno sestavljena ali overjena kot javna listina in katere pristnost: (i) se nanaša na podpis in vsebino javne listine; ter (ii) jo je potrdil javni organ ali za to pooblaščen drug organ; (f) „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri je bila, izdana sodna odločba, potrjena ali sklenjena sodna poravnava oziroma izdana javna listina; (g) „država članica izvršitve“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva izvršitev sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine; (h) „sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki je izdalo sodno odločbo, ki jo je treba priznati in izvršiti. ê 44/2001 POGLAVJE II PRISTOJNOST ODDELEK 1 SPLOšNE DOLOčBE ČLEN 23 1. Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice. 2. Za osebe, ki niso državljani države članice, v kateri imajo stalno prebivališče, se uporabljajo pravila o pristojnosti, ki veljajo za državljane te države. Člen 34 1. Osebe s stalnim prebivališčem v državi članici so lahko tožene pred sodišči druge države članice samo na podlagi pravil iz, opredeljenih v oddelkovih od 2 do 7 tega poglavja. 2. Zoper te osebe zlasti ni dovoljeno uporabiti nacionalnih pravil o pristojnosti iz Priloge I. ò novo 2. Osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v nobeni državi članici, so lahko tožene pred sodišči države članice samo na podlagi pravil iz oddelkov od 2 do 8 tega poglavja. ê 44/2001 Člen 4 1. Če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici, se, ob upoštevanju členov 22 in 23, pristojnost sodišč vsake države članice določi po pravu te države. 2. Zoper takega toženca se lahko v tej državi vsaka oseba s stalnim prebivališčem v eni izmed držav članic, ne glede na njeno državljanstvo, na enak način kot državljani te države sklicuje na tam veljavna pravila o pristojnosti, zlasti na tista iz Priloge I. ODDELEK 2 POSEBNA PRISTOJNOST ČLEN 5 ê 44/2001 (prilagojeno) Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici √ Pristojna so naslednja sodišča Õ : 1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščema v kraju izpolnitve zadevne obveznosti; ê 44/2001 (b) za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti: - v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, - v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene; (c) če se ne uporabi pododstavek točka (b), potem se uporabi pododstavek točka (a); 2. v preživninskih zadevah pred sodišči v kraju, kjer ima preživninski upravičenec stalno prebivališče ali običajno prebivališče, ali, v primeru povezave zadeve s postopkom v zvezi z osebnim stanjem osebe, pred sodiščem, ki je v skladu z lastnim pravom tega sodišča, pristojno za te postopke, razen če ta pristojnost ne temelji izključno na državljanstvu ene od strank; ê 44/2001 (prilagojeno) 32. v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodiščia kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi lahko pride do škodniega dogodeka; ò novo 3. kar zadeva stvarne pravice ali posest nepremičnin, sodišča kraja, kjer se nahaja nepremičnina; ê 44/2001 (prilagojeno) 4. če gre za civilno tožbo za odškodnino ali za vrnitev v prejšnje stanje, ki temelji na dejanju, zaradi katerega je bil sproženzačet kazenski postopek, pred sodiščem, kjer je bil sproženzačet ta postopek, če to sodišče po lastnem pravu lahko odloča v civilnopravnih zahtevkih; 5. če gre za spor, ki izhaja iz poslovanja podružnice, agencije ali druge poslovne enote, pred sodiščia v kraju, v katerem se nahaja ta podružnica, agencijapredstavništvo ali poslovna enota; 6. kot ustanovitelj, upravitelj ali upravičenec trusta, oblikovanega na podlagi zakona ali pisne pogodbe, ali ustno in s pisnim dokazilom, pred sodiščia države članice, v kateri se ta trust nahaja; 7. če gre za spor v zvezi z izplačilom nagrade za reševanje tovora, pred sodiščem, podv pristojnostjoi katerega je bil predmetni tovor: ê 44/2001 (a) zadržan zaradi zavarovanja plačila; ali (b) bi lahko bil zadržan, vendar je bila dana varščina ali drugo jamstvo, ob upoštevanju, da se ta določba uporablja samo v primeru, če se zatrjuje, da ima toženec pravice na tovoru, ali da je imel te pravice v času reševanja. Člen 6 ê 44/2001 (prilagojeno) Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena tudi: 1. če √ ima stalno prebivališče v državi članici in Õ je ena od več toženih oseb, tudi pred sodiščem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov; ê 44/2001 2. v tožbi glede garancij ali v drugih intervencijskih tožbah, pred sodiščem, kjer teče prvotni postopek, razen če je bil ta postopek začet samo z namenom, izvzeti to osebo iz pristojnosti sodišča, ki bi bilo pristojno v tej zadevi; 3. če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na kateremih je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem, kjer je v teku prvotni postopek; 4. v zadevah v zvezi s pogodbo, če se tožba lahko povezuje s tožbo zoper istega toženca v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah, pred sodiščem v državi članici, v kateri se nahaja nepremičnina. Člen 7 Če je na podlagi te uredbe sodišče države članice pristojno v tožbah v zvezi z odgovornostjo zaradi uporabe ali obratovanja ladje, je to sodišče ali katero koli nadomestno sodišče, določeno z notranjim pravom te države članice, pristojno tudi za odločanje v sporih o omejitvi te odgovornosti. Oddelek 3 PRISTOJNOST V ZADEVAH V ZVEZI Z ZAVAROVANJEM ČLEN 8 Brez poseganja v člen 4 in točko 5 člena 5 je pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem določena v tem oddelku. Člen 9 ê 44/2001 (prilagojeno) 1. Zavarovalnica s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena: ê 44/2001 (a) pred sodišči države članice, kjer ima stalno prebivališčesedež; ali (b) v drugi državi članici v primeru tožb, ki jih vložijo zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja, pred sodiščem kraja, kjer ima stalno prebivališče tožnik; (c) če gre za sozavarovalnico, pred sodišči v državi članici, v kateri je začet postopek zoper vodilno zavarovalnico. 2. Za zavarovalnico, ki nima stalnega prebivališčasedeža v državi članici, temveč ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima stalno prebivališčesedež v tej državi članici. Člen 10 Glede zavarovanja odgovornosti ali zavarovanja nepremičnin je zavarovalnica lahko tožena tudi pred sodiščem v kraju, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Enako velja, če premičnine in nepremičnine krije ista zavarovalna polica in jih je prizadel isti dogodek. Člen 11 1. Glede zavarovanja odgovornosti je možno, če to dovoljuje pravo sodišča, zavarovalnico pozvati, da se udeleži postopka, ki ga je oškodovanec sprožilzačel zoper zavarovanca. 2. Členi 8, 9 in 10 se uporabljajo za tožbe, ki jih je oškodovanec vložil neposredno zoper zavarovalnico, če so take neposredne tožbe dopustne. 3. Če pravo, ki ureja te neposredne tožbe, določa, da se zavarovalca ali zavarovanca lahko toži z isto tožbo, je zanju pristojno isto sodišče. Člen 12 1. Brez poseganja v člen 11(3) lahko zavarovalnica sprožizačne postopek samo pred sodišči države članice, v kateri ima toženec stalno prebivališče ali sedež, ne glede na to, ali je toženec zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja. 2. Določbe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vložitve nasprotne tožbe predi sodiščemu, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek. Člen 13 Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru: 1. ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali 2. ki omogoča zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovanja, da sprožizačne postopek pred drugimi sodišči kot tistimi, določenimi v tem oddelku; ali 3. ki je sklenjen med zavarovalcem in zavarovalnico, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče ali sedež v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države, in sicer celo v primeru, dače pride do škodnega dogodka v tujini, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države; ali 4. ki je sklenjen z zavarovalcem, ki nima stalnega prebivališča v državi članici, razen če je zavarovanje obvezno ali se nanaša na nepremičnine v državi članici; ali 5. ki se nanaša na zavarovalno pogodbo, ki krije enega ali več zavarovalnih primerov iz člena 14. Člen 14 Člen 13(5) se nanaša na naslednje zavarovalne primere: 1. vsako izgubo ali poškodovanje: (a) morskih plovil, naprav ob obali ali na odprtem morju, ali zrakoplovov, ki je posledica nevarnosti v zvezi z njihovo uporabo v gospodarske namene; (b) blaga v tranzitu, razen potniške prtljage, kadar tranzit pomeni ali vključuje prevoz s temi plovili ali zrakoplovi; 2. vsako odgovornost, razen za telesno poškodbo potnikov ali izgubo ali poškodovanje njihove prtljage: (a) ki izvira iz uporabe ali delovanja plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), razen če v primeru slednjega pravo države članice, v kateri je registriran ta zrakoplov, ne prepoveduje dogovorov o pristojnosti v zvezi z zavarovanji teh zavarovalnih primerov; (b) za izgubo ali poškodovanje, ki ga povzroči blago v tranzitu iz točke 1(b); 3. vsako finančno izgubo, povezano z uporabo ali delovanjem plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), zlasti izgubo tovora ali čartersko izgubo; 4. vsak zavarovalni primer ali interes, povezan s katerim koli zavarovalnim primerom iz točk od 1 do 3; ê 44/2001 (prilagojeno) 5. ne glede na točke od 1 do 4 vse „velike nevarnosti“, opredeljene v Direktivi Sveta 73/239/EGS[21] Direktivi 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta[22], kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 88/357/EGS[23] in Direktivo Sveta 90/618/EGS[24], in z morebitnimi nadaljnjimi spremembami. ê 44/2001 ð novo ODDELEK 4 PRISTOJNOST ZA POTROšNIšKE POGODBE ČLEN 15 1. V zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene oseba – potrošnik – za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, se pristojnost določi v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 4 in v točko 5 člena 5: (a) če gre za pogodbo o prodaji blaga na obroke; ali (b) če gre za pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem ali za kakršno koli drugo obliko posojila za financiranje prodaje blaga; ali (c) v vseh drugih primerih, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti. 2. Če potrošnik sklene pogodbo s stranko, ki nima stalnega prebivališča ali sedeža v državi članici, vendar pa ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima ta stranka stalno prebivališče ali sedež v tej državi. 3. Ta oddelek se ne uporablja za pogodbe o prevozu, razen za pogodbe, po katerih cena vključuje kombinacijo prevoza in namestitve. Člen 16 1. Potrošnik lahko sprožizačne postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodišči v državi članici, v kateri ima ta stranka stalno prebivališče ali sedež, alibodisi pred sodišči kraja, kjer ima potrošnik stalno prebivališče. 2. Druga pogodbena stranka lahko sprožizačne postopek zoper potrošnika samo pred sodišči države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče. 3. Ta člen ne vpliva na pravico do vložitve nasprotne tožbe predi sodiščemu, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek. Člen 17 Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru: 1. ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali 2. ki omogoča potrošniku, da sprožizačne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku; ali 3. ki je sklenjen med potrošnikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče ali sedež v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države članice, čepod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države članice. Oddelek 5 PRISTOJNOST ZA INDIVIDUALNE POGODBE O ZAPOSLITVI ČLEN 18 1. V zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi se pristojnost določa v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 4 in v točko 5 člena 5 ð in člen 6(1) ï. 2. Če delavec sklene individualno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki nima stalnega prebivališčasedeža v državi članici, vendar pa ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima delodajalec stalno prebivališčesedež v tej državi članici. Člen 19 ê 44/2001 (prilagojeno) Delodajalec s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožen: ê 44/2001 1. pred sodišči države članice, kjer ima stalno prebivališčesedež; ali 2. v drugi državi članici: ê 44/2001 (prilagojeno) (a) pred sodišči v kraju, kjer √ ali odkoder Õ delavec običajno opravlja svoje delo, ali pred sodišči v kraju, kjer je nazadnje opravljal svoje delo; ali ê 44/2001 (b) če delavec običajno ne opravlja ali ni opravljal svojega dela v eni in isti državi, pred sodišči v kraju, kjer se nahaja ali se je nahajala poslovna enota, ki je zaposlila delavca. Člen 20 1. Delodajalec lahko sprožizačne postopek samo pred sodišči države članice, kjer ima delavec stalno prebivališče. 2. Določbe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vložitve nasprotne tožbe predi sodiščemu, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek. Člen 21 Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru o pristojnosti: 1. ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali 2. ki omogoča delavcu, da sprožizačne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku. Oddelek 6 IZKLJUčNA PRISTOJNOST ČLEN 22 ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo Izključno pristojna so naslednja sodišča, in to ne glede na stalno prebivališče: 1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina. √ Vendar pa: Õ (a) Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev, pristojna tudi sodišča držav članic, v katerih ima toženec stalno prebivališče, pod pogojem, dače je najemnik/zakupnik fizična oseba in dače imata najemodajalec/zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalno prebivališče v isti državi članici ð , in sicer ob sklenitvi pogodbe ali ob začetku postopka ï ; ò novo (b) se lahko stranki v pogodbi o najemu nepremičnine za poslovno uporabo dogovorita, da je pristojno sodišče ali da so pristojna sodišča države članice v skladu s členom 23; ê 44/2001 2. v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje svoje stalno prebivališčesedež. Za ugotovdoločitev tega stalnega prebivališčasedeža sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava; 3. v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javne knjige, sodišča države članice, kjer se vodi javna knjiga; ê 44/2001 (prilagojeno) 4. v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, √ ne glede na to, ali je bilo vprašanje postavljeno s tožbo ali z ugovorom[25] Õ, sodišča države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti √ Unije Õ ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno. ê 44/2001 Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana v Münchnu 5. oktobra 1973, imajo sodišča vsake države članice izključno pristojnost, ne glede na stalno prebivališče, v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za to državo; 5. v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena. Oddelek 7 DOGOVOR O PRISTOJNOSTI ČLEN 23 ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo 1. Če so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice ð , razen, če je po pravu navedene države članice vsebina dogovora nična ï. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače. Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen: ê 44/2001 (a) v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali (b) v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama; ali (c) v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini inter jih redno upoštevanijo s strani stranke pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge. 2. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis dogovora, je enakovredna „pisni obliki“. 3. Če tak dogovor sklenejo stranke, od katerih nobena nima stalnega prebivališča v državi članici, sodišča drugih držav članic niso pristojna za njihove spore, razen če izbrano sodišče ali sodišča niso odklonila pristojnosti. 3. Sodišče ali sodišča države članice, ki jim je bila podeljena pristojnost na podlagi akta o ustanovitvi trusta, imajo izključno pristojnost v vseh postopkih zoper ustanovitelja, upravitelja ali upravičenca, če gre za razmerja med temi osebami ali njihove pravice ali obveznosti v okviru trusta. 4. Dogovori ali določbe iz akta o ustanovitvi trusta, ki podeljujejo pristojnost, nimajo pravne veljave, če so v nasprotju s členi 13, 17 ali 21 ali če izključujejo pristojnost sodišč, ki imajo v skladu s členom 22 izključno pristojnost. Člen 24 1. Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali če je v skladu s členom 22 izključno pristojno drugo sodišče. ò novo 2. V zadevah iz oddelkov 3, 4 in 5 tega poglavja mora pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vsebovati pravni pouk tožencu o njegovi pravici, da ugovarja pristojnosti sodišča, in posledicah vstopa v postopek. Sodišče mora pred začetkom vodenja postopka na podlagi tega člena preveriti, ali je bil tak pravni pouk tožencu zagotovljen. Oddelek 8 SUBSIDIARNA PRISTOJNOSTI IN FORUM NECESSITATIS ČLEN 25 Kadar v skladu s členi 2 do 24 ni pristojno nobeno sodišče države članice, je pristojno sodišče države članice, v kateri se nahaja nepremičnina v lasti toženca, če: (a) vrednost nepremičnine ni nesorazmerna z vrednostjo zahtevka in (b) je spor v zadostni meri povezan z državo članico, v kateri je sodišče, ki mu je bila zadeva predložena. Člen 26 Kadar v skladu s to uredbo ni pristojno nobeno sodišče države članice, lahko sodišča države članice izjemoma obravnavajo zadevo, če to izhaja iz pravice do poštenega sojenja ali pravice do sodnega varstva, zlasti če: (a) v tretji državi, s katero je spor tesno povezan, postopka ni mogoče začeti ali izvesti v razumnih okvirih ali če postopek tam ni mogoč; ali (b) sodne odločbe o zahtevku v tretji državi ne bi bilo mogoče priznati in izvršiti v državi članici sodišča, ki mu je bila zadeva predložena v skladu z zakonodajo te države, sta pa takšno priznanje in izvršitev nujna za zagotovitev uresničitve pravic toženca; in je spor v zadostni meri povezan z državo članico, v kateri je sodišče, ki mu je bila zadeva predložena. ê 44/2001 ð novo ODDELEK 89 PREIZKUS PRISTOJNOSTI IN DOPUSTNOSTI ČLEN 2527 Če je sodišču države članice predložen zahtevek, katerega glavni predmet je zadeva, za katero so po členu 22 izključno pristojna sodišča druge države članice ð v skladu s to uredbo ni pristojno ï, se to sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno. ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 2628 1. Če je toženec s stalnim prebivališčem v eni od držav članic tožen v drugi državi članici in se ne spusti v postopek, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razen če pristojnost izhaja iz določb te uredbe. 2. Sodišče prekine postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi, da je bilo tožencu omogočeno prejeti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravil obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri. ê 44/2001 ð novo 32. Če je treba v skladu s to uredbo poslati iz ene države članice v drugo državo članico pisanje o začetku postopka ali drugo enakovredno pisanje, se namesto določb iz odstavka 2 uporabi člen 19(1), (2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah[26] Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta[27]. 43. V primeru, daČe se določbe Uredbe (ES) št. 1348/2000 1393/2007 ne uporabljajo, se uporabi člen 15 Haaške konvencije o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah z dne 15. novembra 1965, če je treba vročiti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje v skladu z navedenos to konvencijo. Oddelek 910 LITISPENDENCA IN SORODNE PRAVDE ČLEN 2729 1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, ð brez poseganja v člen 32(2), ï vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. ò novo 2. V zadevah iz odstavka 1 se sodišče, ki je prvo začelo postopek, izreče za pristojno v šestih mesecih, razen če to ni mogoče zaradi izjemnih okoliščin. Na zahtevo katerega koli drugega sodišča ki je začelo postopek v sporu, sodišče, ki je prvo začelo postopek, obvesti navedeno sodišče, kdaj je začelo postopek in ali se je izreklo za pristojno za odločanja v sporu, če tega ni storilo, pa ga obvesti, kdaj se bo predvidoma izreklo za pristojno. ê 44/2001 23. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča. ò novo 4. Če je dogovorjeni ali določeni sedež arbitraže v državi članici, sodišča druge države članice, katerih pristojnosti se ugovarja na podlagi sporazuma o arbitraži, prekinejo postopke, ko sodišča države članice, v kateri se nahaja sedež arbitraže ali pred katere arbitražnim sodiščem se je začel postopek, kot glavno ali stransko stvar opredelijo obstoj, veljavnost ali učinke navedenega arbitražnega sporazuma. Ta odstavek sodišču, katerega pristojnosti se ugovarja, ne preprečuje, da se v zgoraj navedenih okoliščinah izreče za nepristojno, če tako določa nacionalno pravo. Ko so ugotovljeni obstoj, veljavnost ali učinki arbitražnega sporazuma, se sodišče, pred katerim se je začel postopek, izreče za nepristojno. Ta odstavek ne velja za spore v zvezi z zadevami iz oddelkov 3, 4 in 5 Poglavja II. ê 44/2001 Člen 2830 1. Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopek. ê 44/2001 (prilagojeno) 2. Če tečejo te pravdea √ pred sodiščem, ki je prvo začelo postopek, Õ na prvi stopnji, se lahko vsa druga sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljuje združitev pravd. ê 44/2001 3. Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov. ò novo Člen 31 Če postopek v glavni stvari teče pred sodiščem države članice in se pri sodiščih druge države članice vloži zahteva za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, zadevna sodišča sodelujejo zaradi zagotavljanja ustreznega usklajevanja med postopkom v glavni stvari in postopkom o začasnih ukrepih. Sodišče, pri katerem je bila vložena zahteva za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, od drugega sodišča zahteva zlasti informacije o vseh pomembnih okoliščinah zadeve, kot so nujnost zahtevanega ukrepa ali zavrnitev podobnega ukrepa s strani sodišča, ki je prvo začelo postopek o glavni stvari. ê 44/2001 Člen 2932 1. Če je za odločanje izključno pristojnih več sodišč, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist prvega sodišča. ò novo 2. Razen sporazumov iz oddelkov 3, 4 in 5 tega poglavja, ko sporazum iz člena 23 podeljuje izključno pristojnost sodišču ali sodiščem države članice, sodišča drugih držav članic niso pristojna za odločanje o sporu, dokler se sodišče ali sodišča, določena v sporazumu, ne izrečejo za nepristojna. ê 44/2001 Člen 3033 1. Za namene tega oddelka se šteje, da je sodišče začelo postopek: 1.(a) v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo prina sodišču, čepod pogojem, da tožnik kaspozneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu; ali 2.(b) če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, pod pogojem, dače tožnik kaspozneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja napri sodiščeu. ò novo Organ, pristojen za vročitev, iz točke (b) je prvi organ, ki prejme pisanja, ki jih je treba vročiti. 2. Sodišča in organi, ki so pristojni za vročitev, iz odstavka 1 na predpisan način zabeležijo datum in čas vložitve pisanja o začetku postopka, ali prejema pisanj, ki jih je treba vročiti. 3. Za namene tega oddelka se šteje, da je arbitražno sodišče začelo postopek, ko je stranka predlagala arbitra ali ko je stranka zaprosila institucijo, organ ali sodišče za podporo pri oblikovanju arbitražnega sodišča. Člen 34 1. Ne glede na pravila iz členov 3 do 7 lahko sodišče v državi članici, ki začne postopek, ko pred sodišči tretje države teče postopek v zvezi z istim zahtevkom med istima strankama, prekine postopek, če: (a) je sodišče tretje države prvo začelo postopek; (b) se lahko pričakuje, da bo sodišče v tretji državi v razumnem času izdalo sodno odločbo, ki jo bo mogoče priznati in po potrebi izvršiti v navedeni državi članici; in (c) meni, da je zaradi ustreznega sodnega varstva to potrebno. 2. V času prekinitve stranka, ki je vložila tožbo pri sodišču države članice, ne izgubi pravice do pretrganja prekluzivnih ali zastaralnih rokov, določenih s pravom navedene države članice. 3. Sodišče lahko kadar koli nadaljuje postopek na podlagi zahteve ene od strank ali po uradni dolžnosti, če je izpolnjen eden od navedenih pogojev: (a) postopek pred sodiščem tretje države je prekinjen ali ustavljen; (b) sodišče meni, da postopek pred sodiščem tretje države verjetno ne bo končan v razumnem roku; (c) nadaljevanje postopka je potrebno zaradi ustreznega sodnega varstva. 4. Sodišče ustavi postopek na podlagi zahteve ene od strank ali po uradni dolžnosti, če se je postopek pred sodiščem tretje države končal in je bila v njem izdana sodna odločba, izvršljiva v navedeni državi, ali ki jo je po potrebi mogoče izvršiti v državi članici. ê 44/2001 Oddelek 1011 ZAčASNI UKREPI IN UKREPI ZAVAROVANJA ò novo Člen 35 Če so za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča države članice, so ta sodišča pristojna za izdajo začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja, ki jih določa zakonodaja navedene države. ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo Člen 3136 Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe alin ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice ð ali arbitražno sodišče ï. ê 44/2001 (prilagojeno) POGLAVJE III PRIZNANJE √ , IZVRŠLJIVOST Õ IN IZVRŠITEV Člen 32 Za namene te uredbe pomeni „sodna odločba“ vsako odločbo, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na njeno poimenovanje, vključno s sklepom, odredbo, odločbo ali sklepom o izvršbi, kakor tudi odločitev o stroških, ki jo izda sodni uradnik. ò novo Člen 37 1. To poglavje ureja priznavanje, izvršljivost in izvrševanje sodnih odločb, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. 2. Oddelek 1 velja za vse sodne odločbe, razen za tiste iz odstavka 3. 3. Oddelek 2 velja za sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v postopkih: (a) o nepogodbenih obveznostih, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem, ter (b) v zvezi z nadomestilom za škodo, povzročeno z nezakonitim poslovnim ravnanjem večjemu številu oškodovancev, ki jih začne i. državni organ; ii. neprofitna organizacija, katere glavni namen in dejavnost je zastopati ali braniti interese skupine fizičnih ali pravnih oseb, in sicer na način, ki ne pomeni komercialnega pravnega svetovanja ali zastopanja pred sodiščem; ali iii. skupina več kot dvanajst vlagateljev zahtev. 4. Brez poseganja v pristojnost Komisije, da kadar koli predlaga razširitev veljavnosti določb iz Oddelka 1 na sodne odločbe s področja veljavnosti odstavka 3(b) glede na stopnjo usklajenosti nacionalnih zakonodaj in sprememb zakonodaje Unije na tem področju, Komisija tri leta od začetka veljavnosti te uredbe ali prej, če bo predlagala nadaljnje usklajevanje, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o preučitvi nadaljnje potrebe po ohranitvi postopka za priznavanje in izvršitev sodnih odločb, izdanih v zadevah iz odstavka 3(b) tega člena. Oddelek 1 SODNE ODLOčBE, GLEDE KATERIH NI POTREBNA RAZGLASITEV IZVRšLJIVOSTI PODODDELEK 1 ODPRAVA EKSEKVATURE ČLEN 38 1. V skladu z določbami tega poglavja se sodna odločba, izdana v državi članici, prizna v drugi državi članici, ne da bi bilo treba začeti poseben postopek in brez možnosti ugovora njenemu priznanju. 2. Sodna odločba, izdana v eni državi članici, ki je izvršljiva v tej državi, je izvršljiva tudi v drugi državi članici, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo. Člen 39 1. Stranka, ki želi v drugi državi članici uveljaviti sodno odločbo, priznano v skladu s členom 38(1), predloži izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti. 2. Po potrebi lahko sodišče države članice, pred katerim se uveljavlja priznana sodna odločba, od stranke, ki uveljavlja sodno odločbo, zahteva, da predloži potrdilo, ki ga je izdalo sodišče izvora na obrazcu iz Priloge I, in da predloži transliteracijo ali prevod vsebine obrazca v skladu s členom 69. Sodišče izvora izda takšno potrdilo tudi na zahtevo ene od zainteresiranih strank. 3. Sodišče, pred katerim se uveljavlja priznana sodna odločba, lahko prekine postopek v celoti ali delno, če se sodna odločba izpodbija v državi članici izvora ali v primeru zahteve za preizkus v skladu s členom 45 ali 46. Pododdelek 2 IZVRšITEV ČLEN 40 Izvršljiva sodna odločba po samem zakonu vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja, ki so predpisani z zakonodajo države članice izvršitve. Člen 41 1. Ob upoštevanju določb tega poglavja postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo države članice izvršitve. Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v državi članici izvršitve, se tam izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v tej državi članici. 2. Ne glede na odstavek 1 se razlogi za zavrnitev ali prekinitev izvršitve v skladu s pravom države članice izvršitve ne upoštevajo, če so povezani s primeri iz členov 43 do 46. Člen 42 1. Za namene izvršitve sodne odločbe, ki ni navedena v odstavku 2, v drugi državi članici, vlagatelj predloži organom, pristojnim za izvršitev: (a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti in (b) potrdilo na obrazcu iz Priloge I, ki ga je izdalo sodišče izvora in potrjuje izvršljivost sodne odločbe ter po potrebi vsebuje izvleček sodne odločbe in pomembne informacije o vračljivih stroških postopka ter izračun obresti. 2. Za namene izvršitve sodne odločbe o začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja v drugi državi članici, vlagatelj predloži organom, pristojnim za izvršitev: (a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti in (b) potrdilo na obrazcu iz Priloge I, ki ga je izdalo sodišče izvora in vsebuje opis ukrepa ter potrjuje: (i) da je sodišče stvarno pristojno, in (ii) če je ukrep odrejen, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, in naj bi se izvršil brez predhodne vročitve tožencu, da ima toženec pravico izpodbijati ukrep na podlagi nacionalnega prava države članice izvora. 3. Pristojni organ lahko v skladu s členom 69 po potrebi zahteva transliteracijo ali prevod vsebine obrazca iz točke (b) odstavkov 1 in 2 tega člena. 4. Pristojni organi od vlagatelja ne smejo zahtevati prevoda sodne odločbe. Prevod pa se sme zahtevati, če se izpodbija izvršitev sodne odločbe in se zdi prevod potreben. Člen 43 Pristojni organ v državi članici izvršitve na prošnjo toženca v celoti ali delno zavrne izvršitev sodne odločbe, če: (a) je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici izvršitve; (b) je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, če predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici izvršitve. Člen 44 1. V primeru zahteve za preizkus v skladu s členom 45 ali 46 lahko pristojni organ v državi članici izvršitve na zahtevo toženca: (a) omeji postopek izvršitve na ukrepe zavarovanja; (b) pogojuje izvršitev s plačilom varščine, ki jo samo določi; ali (c) v celoti ali delno zadrži izvrševanje sodne odločbe. 2. Pristojni organ na zahtevo toženca prekine izvršitev sodne odločbe, če se izvršljivost te sodne odločbe začasno zadrži v državi članici izvora. 3. Če je ukrep zavarovanja odrejen, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, in naj bi se izvršil brez predhodne vročitve tožencu, lahko pristojni organ na zahtevo toženca začasno zadrži njegovo izvršitev, če toženec izpodbija ukrep v državi članici izvora. Pododdelek 3 SKUPNE DOLOčBE Člen 45 1. Tožena stranka, ki se ne spusti v postopek v državi članici izvora, ima pravico, da zahteva ponoven preizkus sodne odločbe pred pristojnim sodiščem te države članice, če: (a) ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in na način, ki bi ji omogočil pripravo obrambe; ali (b) ji je bilo zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde, preprečeno izpodbijanje zahteve; razen če ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je to možnost imela. 2. Zahteva se vloži na obrazcu iz Priloge II. 3. Zahteva se lahko vloži neposredno pri sodišču v državi članici izvora, ki je pristojno za preizkus iz tega člena. Zahteva se lahko vloži tudi pri pristojnem sodišču države članice izvršitve, ki brez odlašanja pošlje zahtevo pristojnemu sodišču v državi članici izvora z uporabo komunikacijskih sredstev, kot so bila uradno sporočena v skladu s členom 87(b). 4. Zahteva za preizkus se vloži nemudoma, najpozneje v 45 dneh odkar je bil toženec uspešno seznanjen z vsebino sodne odločbe in se je nanjo lahko odzval. Če toženec zahteva preizkus v postopku izvršitve sodne odločbe, rok začne teči najpozneje z dnem uveljavitve prvega izvršilnega ukrepa, zaradi katerega njegovo premoženje v celoti ali delno postane nerazpoložljivo. Šteje se, da je bila zahteva vložena, ko jo prejme eno od sodišč iz odstavka 3. 5. Če je zahteva za preizkus sodne odločbe očitno neutemeljena, sodišče nemudoma zavrne zahtevo, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zahteve. V navedenem primeru sodna odločba ostane v veljavi. Če sodišče odloči, da je zahteva za preizkus sodne odločbe utemeljena zaradi enega od razlogov iz odstavka 1, je sodna odločba nična in neveljavna. Vendar pa stranka, ki ji je sodno odločbo izdalo sodišče izvora, ne izgubi pravic, ki izhajajo iz pretrganja prekluzivnih ali zastaralnih rokov in jih je pridobila v prejšnjem postopku. 6. Ta določba se uporabi namesto člena 19(4) Uredbe (ES) št. 1393/2007, če je morala država članica v skladu z navedeno uredbo poslati pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje drugi državi članici. Člen 46 1. V primerih, ki niso navedeni v členu 45, ima stranka pravico zahtevati zavrnitev priznanja ali izvršitve sodne odločbe, če bi bila takšno priznanje ali takšna izvršitev v nasprotju s temeljnimi načeli, ki so podlaga pravice do poštenega sojenja. 2. Zahteva se vloži pri sodišču države članice izvršitve iz Priloge III. Krajevna pristojnost se določi po stalnem prebivališču ali sedežu dolžnika ali po kraju izvršitve. 3. Za postopek vložitve zahteve se uporablja pravo države članice izvršitve. 4. Če je zahteva očitno neutemeljena, sodišče nemudoma zavrne zahtevo, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zahteve. 5. Če sodišče odloči, da je zahteva utemeljena, se priznanje ali izvršitev sodne odločbe zavrne. 6. Sodna odločba, izdana v skladu s tem členom, se lahko izpodbija samo s pravnim sredstvom iz Priloge IV. 7. Sodišče, pri katerem je vložena zahteva v skladu s tem členom, lahko prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo v državi članici izvora, ali če se rok za vložitev tega pravnega sredstva še ni iztekel. Če se rok za vložitev takšnega pravnega sredstva še ni iztekel, lahko sodišče določi rok, v katerem je treba vložiti takšno pravno sredstvo. 8. Stranka, ki v postopku ne uspe, na podlagi tega člena nosi stroške postopka, vključno s stroški postopka druge stranke. ê 44/2001 (prilagojeno) Oddelek 12 PRIZNANJE √ SODNBE ODLOčBE, ZA KATERE SE ZAčASNO ZAHTEVA RAZGLASITEV IZVRšLJIVOSTI Õ Člen 3347 1. Sodna odločba, izdana v državi članici v zadevah iz člena 37(3), se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek. 2. Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopkom iz √ členov 50 do 63 Õ zahteva, da se sodna odločba prizna. ê 44/2001 3. Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen od odločitve o priznanju kot o predhodnem vprašanju, lahko o priznanju odloči to sodišče. ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 3448 Sodna odločba se ne prizna: 1. če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom √ ( ordre public ) Õ v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; ê 44/2001 2. če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost; 3. če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; ê 44/2001 4. če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. ê 44/2001 ð novo Člen 35 1. Poleg tega se sodna odločba ne prizna, če se ni upoštevalo določb oddelkov 3, 4 ali 6 poglavja II ali v primeru iz člena 72. 2. Pri preverjanju pristojnosti iz prejšnjega odstavka je sodišče ali pristojen organ, pred katerih se zahteva priznanje, vezan na ugotovitve dejstev, na katerih je sodišče v državi članici izvora utemeljilo svojo pristojnost. 3. Brez poseganja v prvi odstavek pristojnosti sodišč države članice izvora ni dovoljeno preverjati. Preizkusa javnega reda iz točke 1 člena 34 ni dovoljeno uporabiti glede pravil o pristojnosti. Člen 3749 1. Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, lahko prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo ð je izvršljivost sodne odločbe v državi članici izvora začasno zadržana zaradi odločanja o pravnem sredstvu ï. 2. Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodne odločbe, izdane na Irskem ali v Združenem kraljestvu, lahko prekine postopek, če je izvršitev v državi izvora začasno zadržana zaradi odločanja o pravnem sredstvu. ê 44/2001 (prilagojeno) ODDELEK 2 IZVRšITEV ČLEN 3850 1. Sodna odločba, izdana v državi članici in izvršljiva v tej državi članici, se izvrši √ je izvršljiva Õ v drugih državiah članiciah, ko je na zahtevo katere koli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi članici √ v skladu s postopkom iz členov 51 do 63 Õ . ê 44/2001 2. Vendar se v Združenem kraljestvu taka sodna odločba izvrši v Angliji in Walesu, na Škotskem ali na Severnem Irskem po tem, ko je bila na zahtevo ene od zainteresiranih strank registrirana za izvršitev v zadevnem delu Združenega kraljestva. Člen 3951 ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo 1. Zahteva √ za razglasitev izvršljivosti Õ se vloži pri sodišču ali pristojnem organu iz seznama v Prilogi II ð države članice izvršitve, katerega ime ta država članica uradno sporoči Komisiji v skladu s členom 87(d) ï . ê 44/2001 2. Krajevna pristojnost se določi po stalnem prebivališču ali sedežu dolžnika ali po kraju izvršitve. Člen 4052 ê 44/2001 (prilagojeno) 1. Za postopek vložitve zahteve √ za razglasitev izvršljivosti Õ se uporablja pravo države članice, v kateri se zahteva izvršitev √ izvršitve Õ . 2. √ Zahtevi se priložijo naslednji dokumenti: Õ √ (a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti Õ √ (b) potrdilo, ki ga je izdalo sodišče ali pristojni organ države članice izvora na obrazcu iz Priloge VI, brez poseganja v člen 53. Õ ê 44/2001 2. Vlagatelj zahteve mora na območju pristojnosti sodišča, pri katerem je bila vložena zahteva, izbrati naslov za vročitve. Če pa pravo države članice, v kateri se zahteva izvršitev, ne predpisuje tovrstnega naslova, imenuje vlagatelj zahteve pooblaščenca za vročitve. 3. Zahtevi se priložijo listine iz člena 53. Člen 5553 1. Če potrdilo iz člena 54 52(2)(b) ni predloženo, lahko sodišče ali pristojni organ določi rok za njegovo predložitev, sprejme enakovredno listino ali, če je mnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve. ê 44/2001 (prilagojeno) 2. √ V primeru iz odstavka 1, Õ Čče to zahteva sodišče ali pristojni organ, je treba listine predložiti v prevodu. Prevod mora overiti v eni izmed držav članic za to pooblaščena oseba. Člen 4154 Sodna odločba se razglasi za izvršljivo √ brez kakršnega koli preizkusa iz člena 48 Õ takoj po izpolnitvi formalnosti iz člena 5352 brez kakršnega koli preizkusa iz členov 34 in 35. Dolžnik v tej fazi postopka nima možnosti podajati kakršnih koli izjav glede zahteve. Člen 4255 1. O razglasitvi izvršljivosti je treba nemudoma obvestiti vlagatelja zahteve v skladu s postopkom, predpisanim po pravu države članice , v kateri se zahteva izvršitev √ izvršitve Õ . ê 44/2001 2. Razglasitev izvršljivosti se vroči dolžniku skupaj s sodno odločbo, če mu ta ni bila vročena že prej. Člen 4356 1. Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo. ê 44/2001 ð novo 2. Pravno sredstvo se vloži pri sodišču iz seznama v Prilogi III ð države članice izvršitve, katerega ime ta država članica uradno sporoči Komisiji v skladu s členom 87(e) ï . 3. Pravno sredstvo se obravnava v kontradiktornem postopku. 4. Če se dolžnik ne spusti v postopek pred sodiščem, ki odloča o pravnem sredstvu, ki ga je vložil vlagatelj, se uporablja člen 26(2) do (4) 28, tudi če dolžnik nima stalnega prebivališča ali sedeža v nobeni od držav članic. 5. Pravno sredstvo zoper razglasitev izvršljivosti je treba vložiti v enem mesecu ð 30 dneh ï po njeni vročitvi. Če dolžnik nima stalnega prebivališča ali sedeža v državi članici, v kateri je bila razglašena izvršljivost, temveč v drugi državi članici, je rok za pravno sredstvo dva meseca ð 45 dni ï in začne teči od dne vročitve njemu osebno ali na njegovem stalnem prebivališču ali sedežu. Tega roka ni dovoljeno podaljšati na račun oddaljenosti. Člen 4457 Sodna odločbaOdločitev, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbija samo s pravnim sredstvom iz Priloge IV ð po postopku, o katerem je država članica uradno obvestila Komisijo v skladu s členom 87(f) ï . Člen 4558 ê 44/2001 (prilagojeno) 1. Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz člena 4356 ali 4457, zavrne razglasitev izvršljivosti oz. prekliče razglasitev izvršljivosti samo na podlagi enega izmed razlogov iz členova 34 in 3548. Svojo odločitev mora sprejeti brez odlašanja. 2. Pod nobenimi pogoji tuje sodne odločbe ni dovoljeno preverjati glede vsebine. ò novo 2. Ob upoštevanju člena 56(4) sodišče, ki začne postopek v zvezi s pravnim sredstvom iz člena 56, odloči v 90 dneh od dne, ko se je postopek začel, razen če to ni mogoče zaradi izjemnih okoliščin. ê 44/2001 (prilagojeno) √ 3. Sodišče, ki je začelo postopek v zvezi s pravnim sredstvom iz člena 57, odloči brez odlašanja. Õ ê 44/2001 ð novo Člen 4659 1. Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo v skladu s členom 4356 ali 4457, lahko na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo ð bila izvršljivost sodne odločbe ï v državi članici izvora ð začasno zadržana ï , ali če se rok za to ð zaradi odločanja o ï pravnoem sredstvou še ni iztekel; v slednjem primeru sodišče lahko določi rok za vložitev tega pravnega sredstva. 2. Če je bila sodna odločba izdana na Irskem ali v Združenem kraljestvu, se vsako pravno sredstvo, ki je na razpolago v državi članici izvora, za namene odstavka 1 šteje za redno pravno sredstvo. 2. Sodišče lahko pogojuje izvršbo s plačilom varščine, ki jo samo določi. Člen 60 ê 44/2001 (prilagojeno) 1. Ko je treba sodno odločbo priznati v skladu s to uredbo √ tem oddelkom Õ , ima vlagatelj zahteve vedno možnost uveljavljati začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja po pravu zaprošene države članice √ izvršitve Õ , ne da bi bilo za to treba razglasiti izvršljivost sodne odločbe v skladu s členom 4154. 2. Razglasitev izvršljivosti √ po samem zakonu Õ vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja. ê 44/2001 (prilagojeno) 3. V predpisanem roku za pravno sredstvo iz člena 43(5)56(5) zoper razglasitev izvršljivosti in vse do odločitve o tem pravnem sredstvu zoper dolžnika ni dovoljeno sprejeti nobenega ukrepa izvršbe, razen ukrepov zavarovanja. Člen 4861 1. Če je tuja sodna odločba odločila o več zahtevkih iz tožbe, pa izvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtevkov, sodišče ali pristojni organ razglasi izvršljivost glede enega ali več izmed teh zahtevkov. ê 44/2001 2. Vlagatelj zahteve lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivosti omeji na del izreka sodne odločbe. ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo Člen 5062 Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta upravičen v postopku, predvidenem v tem oddelku, ð vseh postopkih za razglasitev izvršljivosti ï do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo zaprošene države članice √ izvršitve Õ . ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 5263 V državi članici , v kateri se zahteva izvršitev, √ izvršitve Õ v postopku za razglasitev izvršljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izračunane glede na vrednost spornega predmeta. Oddelek 3 SKUPNE DOLOčBE ê 44/2001 Člen 64 Pod nobenimi pogoji sodne odločbe, izdane v državi članici, ni dovoljeno preizkusiti glede vsebine v državi članici priznanja, izvršljivosti ali izvršbe. ò novo Člen 65 Stranki, ki zahteva priznanje, izvršljivost ali izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici izvršitve ni treba imeti niti poštnega naslova niti pooblaščenca. Člen 66 Če sodna odločba vsebuje ukrep ali odredbo, ki v državi članici izvršitve ne obstaja, pristojni organ te države članice ukrep ali odredbo, kolikor je najbolj mogoče, prilagodi ukrepu ali odredbi, ki v njeni zakonodaji obstaja in ima enakovredne učinke ter je namenjena izpolnjevanju podobnih ciljev in interesov. ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo Člen 4967 Tuja Ssodna odločba √ , izdana v državi članici Õ , ki nalaga plačilo periodične denarne kazni, je izvršljiva v državi članici, v kateri se zahteva izvršiteve √ v skladu z oddelkom 1 oziroma 2. Õ ð Pristojno sodišče ali pristojni organ države članice izvršitve določi ï samo v primeru, če je znesek kazni ð , če tega zneska ï sodišče države članice izvora ð ni ï dokončno določilo. Člen 5168 Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno zahtevati nobene oblike varščine ali depozita iz razloga, ker je ta stranka tuj državljan ali ker nima stalnega prebivališča ali ker ne prebiva v državi √ članici Õ , v kateri se zahteva izvršiteve. ò novo Člen 69 1. Če se po tej uredbi zahteva transliteracija ali prevod, se besedilo transliterira ali prevede v uradni jezik zadevne države članice, ali če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, v katerem se uveljavlja priznana sodna odločba ali se vlaga zahteva, in sicer v skladu z zakonodajo te države članice. 2. V obrazcih iz členov 39 in 42 se lahko besedilo transliterira ali prevede tudi v kateri koli drug uradni jezik ali uradne jezike institucij Unije, za katere je ta država članica navedla, da so sprejemljivi. 3. Vsak prevod po tej uredbi mora opraviti oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic. ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 53 1. Stranka, ki zahteva priznanje ali vloži zahtevo za razglasitev izvršljivosti, mora predložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti. 2. Brez poseganja v člen 55 mora stranka, ki vloži zahtevo za razglasitev izvršljivosti, predložiti tudi potrdilo iz člena 54. Člen 54 Sodišče ali pristojni organ države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V k tej uredbi.Člen 55 1. Če potrdilo iz člena 54 ni predloženo, lahko sodišče ali pristojni organ določi rok za njegovo predložitev, sprejme enakovredno listino ali, če je mnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve. 2. Če to zahteva sodišče ali pristojni organ, je treba listine predložiti v prevodu. Prevod mora overiti v eni izmed držav članic za to pooblaščena oseba. Člen 56 Za listine iz člena 53 ali 55(2) ali za pooblastilo za pravdo se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost. POGLAVJE IV JAVNE LISTINE IN SODNE PORAVNAVE ČLEN 5770 ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo 1. Listina, ki je bila uradno sestavljena ali registrirana kot jJavna listina in √ , ki Õ je izvršljiva v eni od držav članic, se razglasi za izvršljivo v drugi državi članici na podlagi zahteve, vložene v skladu s postopkom iz člena 38 in nadaljnjih členov ð v drugi državi članici izvrši na enak način kot sodne odločbe v skladu z oddelkom 1 oziroma 2 Poglavja III ï . Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena 43 ali 44, zavrne ali razveljavi razglasitev izvršljivosti samo v primeru, če bi bila izvršitev javne listine očitno v nasprotju z javnim redom v zaprošeni državi članici. ê 44/2001 ð novo 2. Dogovori v zvezi s preživninskimi obveznostmi, sklenjeni pred upravnimi organi ali potrjeni z njihove strani, prav tako veljajo za javne listine v smislu odstavka 1. 32. Predložena listina mora izpolnjevati pogoje, ki se zahtevajo za njeno verodostojnost v državi članici izvora. ð Pristojni organ države članice izvora na zahtevo vsake zainteresirane stranke izda potrdilo v obliki iz Priloge V oziroma VII, ki vsebuje povzetek izvršljive obveznosti iz instrumenta. ï ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo 43. √ Smiselno se uporabljata Õ oddelekka 1 √ oziroma Õ 2 iz pPoglavja III. Pristojni organ države članice, v kateri je bila sestavljena ali registrirana javna listina, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge VI k tej uredbi. Člen 5871 √ Sodna Õ Pporavnava, ki je sklenjena pred sodiščem in ki je izvršljiva v državi članici ð izvora ï , v kateri je bila sklenjena, je izvršljiva v zaprošeni državi ð se v drugih državah članicah izvrši ï pod enakimi pogoji kot javne listine. √ Pristojno Õ Ssodišče ali pristojni organ države članice √ izvora Õ v kateri je bila sklenjena sodna poravnava, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank, potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V k tej uredbi ð , ki vsebuje povzetek sporazuma med strankama ï . POGLAVJE V SPLOŠNE DOLOČBE ò novo Člen 72 V okviru te uredbe se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost. ê 44/2001 Člen 5973 1. Pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivališče ali sedež v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, sodišče uporabi svoje notranje pravo. 2. Če stranka nima stalnega prebivališča ali sedeža v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivališče ali sedež v drugi državi članici, sodišče uporabi pravo te države članice. Člen 6074 1. VZa namene tej uredbie ima gospodarska družba ali druga pravna oseba ali združenje fizičnih ali pravnih oseb stalno prebivališče ali sedež v kraju, kjer ima: (a) statutarni sedež; ali (b) glavno upravo; ali (c) glavno poslovno enoto. 2. V zvezi z Združenim kraljestvom in Irsko „statutarni sedež“ označuje registered office ali, če tega sedeža ni, place of incorporation (kraj inkorporacije, tj. kraj pridobitve pravne osebnosti) ali, če tudi tega kraja ni, kraj, po pravu katerega je prišlo do ustanovitve. 3. Za določitev, ali ima trust svoj sedež v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava. Člen 6175 Brez poseganja v bolj ugodne določbe nacionalnega prava osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, ki so za kaznivo dejanje, ki ni bilo strojeno z naklepom, sodno preganjane pred kazenskimi sodišči države članice, katere državljani niso, lahko v njihovi nenavzočnosti na sodišču zastopajo v ta namen pooblaščene osebe. Vendar pa sodišče, ki vodi postopek, lahko odredi njihovo osebno navzočnost. Če zadevnaprizadeta oseba kljub temu ne nastopi pred sodiščem, sodne odločbe, izdane v navzočnosti zadevneprizadete osebe, ki ji ni bila dana možnost pripraviti svoje obrambe, v delu, ki zadeva civilnopravno razmerje, v drugih državah članicah ni treba priznati ali izvršiti. Člen 62 Na Švedskem v zvezi s sumarnimi postopki betalningsföreläggande (postopek v zvezi s plačilnimi nalogi) in handräckning (postopek pomoči pri izterjavi) izraz „sodišče“ vključuje kronofogdemyndighet (švedsko službo za izterjavo). ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 63 1. Oseba s stalnim prebivališčem na ozemlju Velikega vojvodstva Luksemburg, ki je tožena pred sodiščem druge države članice v skladu s členom 5(1), lahko uveljavlja nepristojnost tega sodišča, če je končni kraj dostave blaga ali opravljanja storitev v Luksemburgu. 2. Če je v skladu z odstavkom 1 končni kraj dostave blaga ali opravljanja storitev v Luksemburgu, je vsak dogovor o pristojnosti veljaven samo, če je sestavljen ali potrjen v pisni obliki v smislu člena 23(1)(a). 3. Določbe tega člena se ne uporabljajo za pogodbe o opravljanju finančnih storitev. 4. Določbe tega člena se uporabljajo šest let od začetka veljavnosti te uredbe. Člen 64 1. V postopkih v zvezi s sporom med poveljnikom in članom posadke pomorske ladje, ki je registrirana v Grčiji ali na Portugalskem in ki zadeva plačilo ali druge pogoje službovanja, sodišče v državi članici ugotovi, ali je bil pristojni diplomatski ali konzularni uradnik obveščen o sporu. Odloči lahko takoj po tem, ko je bil uradnik obveščen. 2. Določbe tega člena se uporabljajo šest let od začetka veljavnosti te uredbe. Člen 6576 ê Akt o pristopu iz leta 2003, člen 20 in Priloga II, str. 715 (prilagojeno) ð novo 1. Pristojnosti iz člena 6(2) in člena 11 v tožbah glede garancij √ ali jamstev Õ ali v drugih intervencijskih tožbah ni ð je ï mogoče uveljavljati v Nemčiji, Avstriji ali na Madžarskem ð državah članicah iz Priloge VIII, vendar le kolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja. ï Vsaka Oosebea s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v drugi državi članici soje lahko toženea pred sodišči: ð teh držav članic na podlagi pravil iz Priloge VIII o obvestitvi drugega ne glede na člena 22 in 23. ï (a) Nemčije v skladu s členi 68 in 72 do 74 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi; (b) Avstrije v skladu s členom 21 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi. (c) (c) Madžarske v skladu s členi 58 do 60 Zakona o pravdnem postopku (Polgári perrendtartás) o obvestitvi drugega o pravdi. ò novo Sodišče, ki je pristojno po tem členu, odloči o dopustnosti obvestitve drugega. ê Akt o pristopu iz leta 2003, člen 20 in Priloga II, str. 715 ð novo (2). Sodnbe odločbe, izdane v drugih državah članicah na podlagi člena 6(2) ali člena 11, se priznajo in izvršijo v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem ð državah članicah iz Priloge VIII ï v skladu s poglavjem III. Vsi učinki, ki jih imajo lahko v teh državah izdane sodnbe odločbe zoper tretje osebe ob uporabi določb iz odstavka 1, se prav tako priznajo v drugih državah članicah. ê 44/2001 (prilagojeno) POGLAVJE VI PREHODNE DOLOČBE ČLEN 6677 1. Ta uredba se uporablja samo za pravne postopke, ki so bili začeti, in za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine po tem, ko je ta uredba začela veljati. √ 2. Za pravne postopke, ki so bili začeti, in za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine pred datumom začetka uporabe te uredbe se uporabljata oddelka 2 in 3 poglavja III. Õ 2. Če pa je bil postopek v državi članici izvora začet pred začetkom veljavnosti te uredbe, se sodne odločbe, izdane po tem dnevu, priznajo in izvršijo v skladu s poglavjem III: (a) če je bil postopek v državi članici izvora začet po začetku veljavnosti Bruseljske ali Luganske konvencije tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi članici; (b) v vseh drugih primerih, če je bila pristojnost določena v skladu s pravili iz poglavja II ali iz konvencije, sklenjene med državo članico izvora in zaprošeno državo članico, ki je veljala v času začetka postopka. ê 44/2001 POGLAVJE VII RAZMERJE DO DRUGIH PRAVNIH AKTOV ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 6778 Ta uredba ne vpliva na uporabo določb, ki urejajo pristojnost in priznanje ter izvršitev sodnih odločb na posebnih pravnih področjih, zajetih v predpisih Skupnosti √ Unije Õ ali v nacionalni zakonodaji, ki je bila sprejeta zaradi uskladitve s temi predpisi. Člen 687979 1. Ta uredba med državami članicami nadomešča Bruseljsko konvencijo, razen za ozemlja držav članic, ki sodijo na ozemeljsko področje uporabe navedenete konvencije in ki so v skladu s členom 299 √ 355 Õ Pogodbe izključena iz te uredbe. ê 44/2001 2. V obsegu, v katerem ta uredba med državami članicami nadomešča določbe Bruseljske konvencije, se vsako sklicevanje na navedenoto konvencijo razume kot sklicevanje na to uredbo. Člen 6980 ê 44/2001 (prilagojeno) ð novo Ob upoštevanju členova 8166(2) in člena 8270 so s to uredbo med državami članicami nadomeščene naslednje konvencije in mednarodne pogodbe, sklenjene med dvema ali več državami članicami: √ , ki urejajo ista področja kot ta uredba. Zlasti so nadomeščene konvencije iz Priloge IX. Õ - Konvencija med Belgijo in Francijo o pristojnosti in veljavnosti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 8. julija 1899 v Parizu, - Konvencija med Belgijo in Nizozemsko o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 28. marca 1925 v Bruslju, - Konvencija med Francijo in Italijo o izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 3. junija 1930 v Rimu, ê Popravek, UL L 307, 24.11.2001, str. 28 (prilagojeno) - Konvencija med Združenim kraljestvom in Francosko republiko o vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 18. januarja 1934 v Parizu, - Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Belgijo o vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 2. maja 1934 v Bruslju, ê 44/2001 (prilagojeno) - Konvencija med Nemčijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 9. marca 1936 v Rimu, - Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvršitvi sodnih odločb terin javnih listin v zvezi s preživninskimi obveznostmi, podpisana 25. oktobra 1957 na Dunaju, - Konvencija med Nemčijo in Belgijo o medsebojnem priznanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. junija 1958 v Bonnu, - Konvencija med Nizozemsko in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. aprila 1959 v Rimu, - Konvencija med Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. junija 1959 na Dunaju, - Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 16. junija 1959 na Dunaju, ê Popravek, UL L 307, 24.11.2001, str. 28 (prilagojeno) - Konvencija med Združenim kraljestvom in Zvezno republiko Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1960 v Bonnu, - Konvencija med Združenim kraljestvom in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1961 na Dunaju, s Protokolom o spremembah, podpisanim 6. marca 1970 v Londonu, ê 44/2001 (prilagojeno) - Konvencija med Grčijo in Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav inter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 4. novembra 1961 v Atenah, - Konvencija med Belgijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb inter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. aprila 1962 v Rimu, - Konvencija med Nizozemsko in Nemčijo o medsebojnem priznanju in izvrševanju sodnih odločb ter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. avgusta 1962 v Haagu, - Konvencija med Nizozemsko in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb inter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. februarja 1963 v Haagu, ê Popravek, UL L 307, 24.11.2001, str. 28 (prilagojeno) - Konvencija med Združenim kraljestvom in Italijansko republiko o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 7. februarja 1964 v Rimu, s Protokolom o spremembah, podpisanim 14. julija 1970 v Rimu, ê 44/2001 (prilagojeno) - Konvencija med Francijo in Avstrijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 15. julija 1966 na Dunaju, ê Popravek, UL L 307, 24.11.2001, str. 28 (prilagojeno) - Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Nizozemsko o vzajemnem priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. novembra 1967 v Haagu, ê 44/2001 (prilagojeno) - Konvencija med Španijo in Francijo o priznanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 28. maja 1969 v Parizu, - Konvencija med Luksemburgom in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 29. julija 1971 v Luxembourgu, - Konvencija med Italijo in Avstrijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, sodnih poravnav in javnih listin, podpisana 16. novembra 1971 v Rimu, - Konvencija med Španijo in Italijo o pravni pomoči ter o priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 22. maja 1973 v Madridu, - Konvencija med Finsko, Islandijo, Norveško, Švedsko in Dansko o priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 11. oktobra 1977 v Kopenhagnu, - Konvencija med Avstrijo in Švedsko o priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 16. septembra 1982 v Stockholmu, - Konvencija med Španijo in Zvezno republiko Nemčijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in izvršljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. novembra 1983 v Bonnu, - Konvencija med Avstrijo in Španijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in izvrševanju javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. februarja 1984 na Dunaju, - Konvencija med Finsko in Avstrijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 17. novembra 1986 na Dunaju, - Pogodba med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvršljivosti sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 24. novembra 1961 v Bruslju, v kolikor velja, ê Akt o pristopu iz leta 2003, člen 20 in Priloga II, str. 715 (prilagojeno) - Konvencija med Češkoslovaško in Portugalsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisana v Lizboni dne 23. novembra 1927 in še vedno veljavna med Češko in Portugalsko, - Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju dne 16. decembra 1954, - Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti dne 6. marca 1959, - Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisan v Atenah dne 18. junija 1959, - Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi dne 6. februarja 1960 in sedaj veljavna med Slovenijo in Poljsko, - Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju arbitražnih sodb in arbitražnih poravnav v trgovinskih zadevah, podpisan v Beogradu dne 18. marca 1960, - Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju preživninskih odločb, podpisan na Dunaju dne 10. oktobra 1961, - Konvencija med Poljsko in Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju dne 11. decembra 1963, - Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško socialistično republiko o ureditvi pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Beogradu dne 20. januarja 1964 in še vedno veljavna med Slovenijo, Češko in Slovaško, - Konvencija med Poljsko in Francijo o pravu, ki se uporablja, pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb na področju osebnostnega in družinskega prava, podpisana v Varšavi dne 5. aprila 1967, - Konvencija med vladama Jugoslavije in Francije o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovskih stvareh, podpisana v Parizu dne 18. maja 1971, - Konvencija med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb o preživljanju, podpisana v Beogradu dne 12. decembra 1973, - Konvencija med Madžarsko in Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti dne 8. oktobra 1979, - Konvencija med Poljsko in Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 24. oktobra 1979, - Konvencija med Madžarsko in Francijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu, o priznavanju in izvrševanju odločb ter o pravni pomoči v kazenskih zadevah in izročitvi, podpisana v Budimpešti dne 31. julija 1980, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 22. oktobra 1980 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Grčijo, - Konvencija med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 30. novembra 1981, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 23. aprila 1982 in še vedno veljaven med Češko, Slovaško in Ciprom, - Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Grčijo o pravnem sodelovanju v civilnih, družinskopravnih, trgovinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 5. marca 1984, - Pogodba med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado Francoske republike o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih, družinskopravnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Parizu dne 10. maja 1984 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Francijo, - Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 19. septembra 1984 in sedaj veljavna med Slovenijo in Ciprom, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 6. decembra 1985 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Italijo, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Kraljevino Španijo o pravni pomoči, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Madridu dne 4. maja 1987 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Španijo, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi dne 21. decembra 1987 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Poljsko, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bratislavi dne 28. marca 1989 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Madžarsko, - Konvencija med Poljsko in Italijo o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih zadevah, podpisana v Varšavi dne 28. aprila 1989, - Pogodba med Češko republiko in Slovaško republiko o pravni pomoči pravosodnih organov in o ureditvi nekaterih pravnih razmerij v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 29. oktobra 1992, - Sporazum med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisana v Talinu dne 11. novembra 1992, - Sporazum med Republiko Poljsko in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi dne 26. januarja 1993, - Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Rigi dne 23. februarja 1994, - Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Poljsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 14. novembra 1996 in - Sporazum med Estonijo in Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu dne 27. novembra 1998, ê 1791/2006 člen 1(1) in Priloga, točka 11(A) (prilagojeno) - Konvencija med Bolgarijo in Belgijo o nekaterih pravnih zadevah, podpisana v Sofiji 2. julija 1930, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o vzajemni pravni pomoči, podpisan v Sofiji 23. marca 1956 in še vedno veljaven med Bolgarijo in Slovenijo, - Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukarešti 7. oktobra 1958, - Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Češkoslovaško republiko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi 25. oktobra 1958 in še vedno veljavna med Romunijo in Slovaško, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 3. decembra 1958, - Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o pravni pomoči, podpisana v Beogradu 18. oktobra 1960, in njen protokol, še vedno veljavna med Romunijo in Slovenijo, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 4. decembra 1961, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu ter veljavnosti in vročitvi dokumentov, in njej priloženi protokol, podpisana na Dunaju 17. novembra 1965, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Sofiji 16. maja 1966, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah in njen protokol, podpisana v Bukarešti 19. oktobra 1972, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukarešti 11. novembra 1972, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Parizu 5. novembra 1974, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Bukarešti 30. oktobra 1975, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Atenah 10. aprila 1976, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Češkoslovaško socialistično republiko o pravni pomoči in ureditvi odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 25. novembra 1976, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Londonu 15. junija 1978, - Dodatni protokol h Konvenciji med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisan v Bukarešti 30. oktobra 1979, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o priznavanju in izvrševanju odločb o preživninskih obveznostih, podpisana v Bukarešti 30. oktobra 1979, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o priznavanju in izvrševanju odločb o razvezi zakonske zveze, podpisana v Bukarešti 6. novembra 1980, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji 29. aprila 1983, - Sporazum med vlado Ljudske republike Bolgarije in vlado Francoske republike o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 18. januarja 1989, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Italijansko republiko o pravni pomoči in izvrševanju odločb v civilnih zadevah, podpisan v Rimu 18. maja 1990, - Sporazum med Republiko Bolgarijo in Kraljevino Španijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 23. maja 1993, - Pogodba med Romunijo in Češko o pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisana v Bukarešti 11. julija 1994, - Konvencija med Romunijo in Kraljevino Španijo o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v civilnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Bukarešti 17. novembra 1997, - Konvencija med Romunijo in Kraljevino Španijo — dopolnitvena konvencija k Haški konvenciji v zvezi z zakonom o pravdnem postopku (Haag, 1. marca 1954), podpisana v Bukarešti 17. novembra 1997, - Pogodba med Romunijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih zadevah, podpisana v Bukarešti 15. maja 1999. ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 7081 1. Pogodbe in Kkonvencije iz člena 8069 bodo še naprej učinkovale v zvezi z zadevami, za katere se ne uporablja ta uredba. 2. Še naprej bodo učinkovale v zvezi s sodnimi odločbami, ki so bile izdane, in listinami, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine, še pred začetkom veljavnosti te uredbe √ 1. marcem 2002 Õ . ê 44/2001 Člen 7182 1. Ta uredba ne vpliva na nobeno konvencijo, pogodbenice katere so države članice in ki na posebnem pravnem področju ureja pristojnost, priznanje ali izvršitev sodnih odločb. 2. Da bi se zagotovila njenanjegova enotna razlaga, se odstavek 1 uporablja na naslednji način: (a) ta uredba ne preprečuje sodišču države članice, ki je pogodbenica konvencije na posebnem pravnem področju, da svojo pristojnost opre na to konvencijo, tudi če ima toženec stalno prebivališče ali sedež v drugi državi članici, ki ni pogodbenica te konvencije. Sodišče, ki vodi postopek, v vsakem primeru uporabi člen 2826 te uredbe; (b) sodne odločbe, ki jih v državi članici izda sodišče, ki je oprlo svojo pristojnost na konvencijo na posebnem pravnem področju, se priznajo in izvršijo v drugih državah članicah v skladu s to uredbo. Če sta tako država članica izvora kot zaprošena država članica pogodbenici konvencije na posebnem pravem področju, ki določa pogoje za priznanje ali izvršitev sodnih odločb, se uporabljajo ti pogoji. V vsakem primeru se lahko uporabijo določbe te uredbe o postopku za priznanje in izvršitev sodnih odločb. Člen 7283 Ta uredba ne vpliva na sporazume, s katerimi so se države članice še pred začetkom veljavnosti te uredbe v skladu s členom 59 Bruseljske konvencije zavezale, da ne bodo priznavale sodnih odločb, izdanih zlasti v drugih državah pogodbenicah navedenete konvencije, zoper tožence s stalnim prebivališčem ali običajnim prebivališčem ali sedežem v tretji državi, če bi v primerih iz člena 4 navedenete konvencije sodna odločba temeljila samo na pristojnosti, določeni v drugem odstavku člena 3 navedenete konvencije. ò novo Člen 84 Ta uredba ne vpliva na uporabo Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisane 30 oktobra 2007 v Luganu. ê 44/2001 POGLAVJE VIII KONČNE DOLOČBE ò novo Člen 85 Ta uredba ne vpliva na pravico delavcev in delodajalcev ali njihovih organizacij, do kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, zlasti pravico do stavke ali do drugih ukrepov v skladu s zakonodajo Unije ter nacionalno zakonodajo in praksami. ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 73 Najkasneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe bo Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru predložila poročilo o uporabi te uredbe. Poročilu bo po potrebi priložila predloge za prilagoditve te uredbe. ò novo Člen 86 Države članice v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo 2001/470/ES[28], kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 568/2009, predložijo opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve sodnih odločb, vključno z organi, pristojnimi za izvršitve, informacijami o vsakršnih omejitvah izvrševanja, zlasti predpisih o varstvu dolžnika, ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih, da bi bili ti dostopni javnosti. Države članice te podatke stalno posodabljajo. Člen 87 Države članice Komisiji do __________ [1 leto pred začetkom veljavnosti Uredbe] sporočijo podatke o (a) sodiščih, ki so po členu 45(3) pristojna za preizkus sodne odločbe v državi članici izvora; (b) komunikacijskih sredstvih, ki so po členu 45 za državo članico izvora sprejemljiva za sprejemanje zahtev za preizkus; (c) pristojnih sodiščih v državi članici izvršitve, pri katerih se lahko po členu 45(3) vloži zahteva za preizkus; (d) sodiščih, ji jim je treba po členu 51(1) predložiti zahtevo za razglasitev izvršljivosti; (e) sodiščih, pri katerih se po členu 56(2) vloži pravno sredstvo zoper razglasitev izvršljivosti; (f) sodiščih, pri katerih se po členu 57 vložijo nadaljnja pravna sredstva; (g) jeziki, ki so sprejemljivi za prevod obrazcev iz člena 69. Komisija prek ustreznih sredstev, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo 2001/470/ES, omogoči, da so vsi podatki dostopni javnosti. ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 7488 1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o besedilih, ki spreminjajo sezname iz Prilog od I do IV √ III, IV in IX, kot tudi o vseh umikih ali tehničnih prilagoditvah določb iz Priloge VIII Õ . Komisija priloge ustrezno prilagodi. ê 1103/2008 člen 1 in Priloga, točka 1 2. Posodobitve ali tehnične prilagoditve vzorcev obrazcev iz prilog V in VI sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 75(2). ò novo 2. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členi 90 do 92 sprejme spremembe prilog I, II, V, VI in VII. Člen 89 1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 88(2) se Komisiji podeli za nedoločen čas. 2. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 3. Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta se Komisiji podeli pod pogoji iz členov 90 in 91. Člen 90 1. Pooblastilo iz člena 88(2) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. 2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede, katero pooblastilo bi lahko bilo preklicano ter morebitne razloge za preklic. 3. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati takoj ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije . Člen 91 1. Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta delegiranemu aktu v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njem. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca. 2. Če niti Evropski parlament niti Svet v roku delegiranemu aktu ne nasprotujeta, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden. Če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala, se ta lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka. 3. Če Evropski parlament ali Svet delegiranemu aktu nasprotujeta, ta ne začne veljati. Institucija, ki delegiranemu aktu nasprotuje, navede razloge za to. ê 1103/2008 člen 1 in Priloga, točka 2 Člen 75 1. Komisiji pomaga odbor. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. ò novo Člen 92 1. Ta uredba razveljavlja Uredbo (ES) št. 44/2001. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X. 2. Razen glede sodnih odločb iz člena 37(3) ta uredba nadomesti Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. ê 44/2001 (prilagojeno) Člen 7693 Ta uredba začne veljati 1. marca 2002 √ dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Õ Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Uporablja se od [24 mesecev od začetka veljavnosti], razen člena 87, ki se uporablja od [12 mesecev od začetka veljavnosti]. V […] Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik ò novo PRILOGA I POTRDILO O SODNI ODLOČBI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH, GLEDE KATERE SE ZAHTEVA RAZGLASITEV IZVRŠLJIVOSTI Člen 42(1)(b) in (2)(b) Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah 1. SODIščE IZVORA 1.1. Ime: 1.2 Naslov: 1.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 1.2.2. Kraj in poštna številka: 1.2.3. Država članica AT □ BE □ BU □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □ 1.3. Telefon/Telefaks/E-naslov: 2. Tožnik(-i) [29] 2.1. PRIIMEK IN IME(-NA) / IME PODJETJA ALI ORGANIZACIJE: 2.2. Naslov: 2.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 2.2.2. Kraj in poštna številka: 2.2.3. Država: 3. Toženec(Toženci) [30] 3.1. PRIIMEK IN IME(-NA) / IME PODJETJA ALI ORGANIZACIJE: 3.2. Naslov: 3.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 3.2.2. Kraj in poštna številka: 3.2.3. Država: 4. Sodna odločba 4.1. Datum in opravilna številka sodne odločbe 4.2. Izvršljivost sodne odločbe Ali je sodna odločba izvršljiva v državi članici izvora □ Da □ Da, vendar le zoper naslednje tožence (navedite): 4.3. Vrsta sodne odločbe □ sodna odločba o denarnem zahtevku (pojdi na 4.4.1) □ ugotovitvena sodna odločba (pojdi na 4.4.2) □ začasni ukrep in ukrep zavarovanja (pojdi na 4.4.3) □ drugo (pojdi na 4.4.4) 4.4. Pogoji v sodni odločbi in interes 4.4.1. Sodna odločba o denarnem zahtevku 4.4.1.1. Sodišče je odredilo, da … (priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije) plača … (priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije). 4.4.1.2. Valuta □ evro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ drugo (navedite oznako ISO): 4.4.1.3. Glavnica: - □ izplačilo v enkratnem znesku: - □ izplačilo v večkratnem znesku (navedite): 4.4.1.4. Obresti (po potrebi) □ obresti, določene v sodni odločbi: - znesek:_____ ali - stopnja … %. obresti morajo teči od … (dd. mm. llll) do … (dd. mm. llll). □ obresti začnejo teči na dan izdaje sodne odločbe: - stopnja … %. 4.4.2. Ugotovitvena sodna odločba Kratek opis dejanskega stanja zadeve in sodne odločbe sodišča[31] 4.4.3. Začasni ukrep in ukrep zavarovanja 4.4.3.1. Kratek opis odrejenega ukrepa 4.4.3.2. Ukrep je odredilo sodišče, ki je stvarno pristojno za spor □ da, po členu __Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000. 4.4.3.3. Ali je bil ukrep zavarovanja odrejen, ne da bi bil toženec pozvan k udeležbi v postopku? □ Ne. □ Da, in toženec ima pravico izpodbijati ukrep na podlagi nacionalnega prava. 4.4.4. Druga vrsta sodne odločbe Kratek opis dejanskega stanja zadeve in sodne odločbe sodišča[32] 4.5. Stroški 4.5.1.1. Valuta □ evro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ drugo (navedite oznako ISO): 4.5.1.2. Ali mora toženec nositi stroške postopka v celoti ali delno? □ Da. Navedite katere stroške in znesek (zahtevani znesek ali znesek nastalih stroškov). □ sodne takse: … □ nagrada in izdatki odvetnika: …. □ stroški vročanja pisanj: … □ drugo: … □ Ne. Če so bili priloženi dodatni listi, navedite število strani: … V … Podpis in/ali žig sodišča izvora: ò novo PRILOGA II VLOGA ZA PREIZKUS Člen 45(2) Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah 1. VLAGATELJ 1.1. Priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije: 1.2. Naslov: 1.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 1.2.2. Kraj in poštna številka: 1.2.3. Država: 2. Sodišče izvora 2.1. Ime: 2.2 Naslov: 2.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 2.2.2. Kraj in poštna številka: 2.2.3. Država članica AT □ BE □ BU □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □ 2.3. Telefon/Telefaks/E-naslov: 3. Sodna odločba 3.1. Datum in opravilna številka sodne odločbe: 4. TOžNIK(-I) V POSTOPKU PRED SODIščEM IZVORA[33] 4.1. PRIIMEK IN IME(-NA) / IME PODJETJA ALI ORGANIZACIJE: 4.2. Naslov: 4.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 4.2.2. Kraj in poštna številka: 4.2.3. Država: 5. Toženec (Toženci), ki ni vlagatelj, v postopku pred sodiščem izvora [34] 5.1. PRIIMEK IN IME(-NA) / IME PODJETJA ALI ORGANIZACIJE: 5.2. Naslov: 5.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 5.2.2. Kraj in poštna številka: 5.2.3. Država: 6. Zahteva za preizkus sodne odločbe 6.1. Vlagam vlogo za preizkus sodne odločbe, ker je bila izdana v moji odsotnosti in ( označite ustrezen kvadratek) □ mi ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali drugo ustrezno pisanje; ali □ mi je bilo vročeno zgoraj navedeno pisanje, vendar ne pravočasno in na način, ki bi mi omogočil pripravo obrambe (pojasnite); ali □ mi je bilo zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez moje krivde, preprečeno izpodbijanje zahteve (pojasnite): 6.2. Izpodbijanje sodne odločbe mi ni bilo omogočeno □ Da V … Datum (dd. mm. ll): I me vlagatelja ali pooblaščenega zastopnika Podpis: ê 416/2010 člen 1 in Priloga III PRILOGA III Sodišča, pri katerih je mogoče vložiti vloge pravna sredstva iz člena 4643(2), so naslednja: - v Belgiji: (a) pravno sredstvo toženca: tribunal de première instance ali rechtbank van eerste aanleg ali erstinstanzliches Gericht; (b) pravno sredstvo vlagatelja zahteve: Cour d’appel ali hof van beroep , - v Bolgariji: Апелативен съд — София , - na Češkem: pritožbeno sodišče preko okrožnega sodišča, - v Nemčiji: Oberlandesgericht , - v Estoniji: ringkonnakohus , - v Grčiji: Εφετείο , - v Španiji: Juzgado de Primera Instancia, ki je izdalo odločbo, ki se izpodbija s pravnim sredstvom, o katerem mora odločiti Audiencia Provincial , - v Franciji: (a) cour d’appel glede odločb, s katerimi se zahtevi ugodi; (b) predsedujoči sodnik tribunal de grande instance glede odločb, s katerimi se zahteva zavrne, - na Irskem: High Court , - na Islandiji: heradsdomur , - v Italiji: corte d'appello , - na Cipru: Επαρχιακό Δικαστήριο ali v primeru preživninske sodbe Οικογενειακό Δικαστήριο, - v Latviji: Apgabaltiesa preko rajona (pilsētas) tiesa , - v Litvi: Lietuvos apeliacinis teismas , - v Luxembourgu: Cour supérieure de Justice , ki zaseda kot pritožbeno sodišče za civilne zadeve, - na Madžarskem: okrajno sodišče na območju sedeža okrožnega sodišča (v Budimpešti Osrednje okrožno sodišče Budima), o pravnem sredstvu razsodi okrožno sodišče (v Budimpešti Glavno sodišče), - na Malti: Qorti ta′ l-Appell v skladu s postopkom za vložitev pravnih sredstev, določenim v Kodiċi ta′ Organizzazzjoni u Proċedura Ċivili – Kap.12 , ali v primeru preživninske sodbe ċitazzjoni pred Prim′ Awla tal-Qorti ivili jew il-Qorti tal-Maġistrati ta′ Għawdex fil-ġurisdizzjoni superjuri tagħha′, - na Nizozemskem: rechtbank , - v Avstriji: Landesgericht preko Bezirksgericht, - na Poljskem: sąd apelacyjny preko sąd okręgowy, - na Portugalskem: je pristojno sodišče Tribunal da Relação . Pravna sredstva se vložijo v skladu z veljavno zakonodajo s predložitvijo zahtevka sodišču, ki je izdalo sporno odločbo, - v Romuniji: Curte de Apel , - v Sloveniji: okrožno sodišče, - na Slovaškem: pritožbeno sodišče preko okrožnega sodišča, katerega odločba je predmet pritožbe, - na Finskem: hovioikeus/hovrätt , - na Švedskem: Svea hovrätt , - v Združenem kraljestvu: (a) v Angliji in Walesu: High Court of Justice ali v primeru preživninske sodbe Magistrates′ Court; (b) na Škotskem: Court of Session ali v primeru preživninske sodbe Sheriff Court; (c) na Severnem Irskem: High Court of Justice ali v primeru preživninske sodbe Magistrates′ Court; (d) v Gibraltarju: Supreme Court of Gibraltar ali v primeru preživninske sodbe Magistrates′ Court. ê 280/2009 člen 1 in Priloga IV PRILOGA IV Pravna sredstva, ki jih je mogoče vložiti v skladu s členom 46(6)44, so naslednja: - v Belgiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu in na Nizozemskem: kasacijska pritožba, - v Bolgariji: „ обжалване пред Върховния касационен съд “, - na Češkem: „ dovolání “ in „ žaloba pro zmatečnost “, - v Nemčiji: „ Rechtsbeschwerde “, - v Estoniji: „ kassatsioonikaebus “, - na Irskem: pravno sredstvo v zvezi s pravnim vprašanjem, o katerem odloča na vrhovno sodišče, - na Islandiji: pravno sredstvo na „ Hæstiréttur “, - na Cipru: pravno sredstvo, o katerem odloča na vrhovno sodišče, - v Latviji: pravno sredstvo, o katerem odloča na „ Augstākās tiesas Senāts “ preko „ Apgabaltiesa “, - v Litvi: pravno sredstvo, o katerem odloča na „ Lietuvos Aukščiausiasis Teismas “, - na Madžarskem: „ felülvizsgálati kérelem “, - na Malti ni možnosti dodatnega pravnega sredstva;v primeru preživninske sodbe „ Qorti ta’ l-Appell “ v skladu s postopkom, določenim za pravno sredstvo v „ kodiċi ta’ Organizzazzjoni u Procedura Ċivili - Kap. 12 “, - v Avstriji: „ Revisionsrekurs “, - na Poljskem: „ skarga kasacyjna “, - na Portugalskem: pravno sredstvo v zvezi s pravnim vprašanjem, - v Romuniji: „ contestatie in anulare “ ali „ revizuire “, - v Sloveniji: s pravnoim sredstvom, o katerem odloča na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, - na Slovaškem: „ dovolanie “, - na Finskem: pravno sredstvo, o katerem odloča na „ korkein oikeus/högsta domstolen “, - na Švedskem: pravno sredstvo, o katerem odloča na „ Högsta domstolen “, - v Združenem kraljestvu: eno samo pravno sredstvo, ki je omejeno na pravna vprašanja. ò novo PRILOGA V POTRDILO O JAVNI LISTINI ALI SODNI PORAVNAVI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH, GLEDE KATERE SE NE ZAHTEVA RAZGLASITEV IZVRŠLJIVOSTI Člena 70 in 71 Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah 1. SODIščE ALI PRISTOJNI ORGAN, KI JE IZDAL POTRDILO 1.1. Ime: 1.2. Naslov: 1.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 1.2.2. Kraj in poštna številka: 1.2.3. Država članica AT □ BE □ BU □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □ 1.3. Telefon/Telefaks/E-naslov: 2. Javna listina / Sodna poravnava 2.1. Datum in opravilna številka: 2.2. Stranki javne listine / sodne poravnave [35]: 2.2.1. Ime(-na) upnika(-ov) (priimek, ime / ime podjetja ali organizacije): 2.2.2. Ime(-na) dolžnika(-ov) (priimek, ime / ime podjetja ali organizacije): 2.2.3. Ime(-na) druge stranke (drugih strank) (priimek, ime / ime podjetja ali organizacije): 2.3. Besedilo izvršljive obveznosti iz javne listine / sodne poravnave [36]: Spodaj podpisani(-a) potrjujem, da je javna listina / sodna poravnava zoper stranke iz točke 2.2.2 izvršljiva v državi članici izvora. Če so bili priloženi dodatni listi, navedite število strani: … V … Podpis in/ali žig sodišča izvora ali pristojnega organa: ò novo PRILOGA VI POTRDILO O SODNI ODLOČBI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH, GLEDE KATERE SE ZAHTEVA RAZGLASITEV IZVRŠLJIVOSTI Člen 52(2)(b) Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah 1. SODIščE IZVORA 1.1. Ime: 1.2 Naslov: 1.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 1.2.2. Kraj in poštna številka: 1.2.3. Država članica AT □ BE □ BU □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □ 1.3. Telefon/Telefaks/E-naslov: 2. Tožnik(-i) [37] 2.1. PRIIMEK IN IME(-NA) / IME PODJETJA ALI ORGANIZACIJE: 2.2. Naslov: 2.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 2.2.2. Kraj in poštna številka: 2.2.3. Država: 3. Toženec(Toženci) [38] 3.1. PRIIMEK IN IME(-NA) / IME PODJETJA ALI ORGANIZACIJE: 3.2. Naslov: 3.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 3.2.2. Kraj in poštna številka: 3.2.3. Država: 4. Sodna odločba 4.1. Datum in opravilna številka sodne odločbe 4.2. Izvršljivost sodne odločbe Ali je sodna odločba izvršljiva v državi članici izvora □ Da □ Da, vendar le zoper naslednje tožence (navedite): 4.3. Vrsta sodne odločbe □ sodna odločba o denarnem zahtevku (pojdi na 4.4.1) □ ugotovitvena sodna odločba (pojdi na 4.4.2) □ začasni ukrep in ukrep zavarovanja (pojdi na 4.4.3) □ drugo (pojdi na 4.4.4) 4.4. Pogoji v sodni odločbi in interes 4.4.1. Sodna odločba o denarnem zahtevku 4.4.1.1. Sodišče je odredilo, da … (priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije) plača … (priimek in ime(-na) / ime podjetja ali organizacije). 4.4.1.2. Valuta □ evro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ drugo (navedite oznako ISO): 4.4.1.3. Glavnica: - □ izplačilo v enkratnem znesku: - □ izplačilo v večkratnem znesku (navedite): 4.4.1.4. Obresti (po potrebi) □ obresti, določene v sodni odločbi: - znesek:_____ ali - stopnja … %. obresti morajo teči od … (dd. mm. llll) do … (dd. mm. llll). □ obresti začnejo teči na dan izdaje sodne odločbe: - stopnja … %. 4.4.2. Ugotovitvena sodna odločba Kratek opis dejanskega stanja zadeve in sodne odločbe sodišča[39] 4.4.3. Začasni ukrep in ukrep zavarovanja 4.4.3.1. Kratek opis odrejenega ukrepa 4.4.3.2. Ukrep je odredilo sodišče, ki je stvarno pristojno za spor □ da, po členu __Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000. 4.4.3.3. Ali je bil ukrep zavarovanja odrejen, ne da bi bil toženec pozvan k udeležbi v postopku? □ Ne. □ Da, in toženec ima pravico izpodbijati ukrep na podlagi nacionalnega prava. 4.4.4. Druga vrsta sodne odločbe Kratek opis dejanskega stanja zadeve in sodne odločbe sodišča[40] 4.5. Stroški 4.5.1.1. Valuta □ evro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ drugo (navedite oznako ISO): 4.5.1.2. Ali mora toženec nositi stroške postopka v celoti ali delno? □ Da. Navedite katere stroške in znesek (zahtevani znesek ali znesek nastalih stroškov). □ sodne takse: … □ nagrada in izdatki odvetnika: …. □ stroški vročanja pisanj: … □ drugo: … □ Ne. Če so bili priloženi dodatni listi, navedite število strani: … V … Podpis in/ali žig sodišča izvora: PRILOGA VII POTRDILO O JAVNI LISTINI ALI SODNI PORAVNAVI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH, GLEDE KATERE SE ZAHTEVA RAZGLASITEV IZVRŠLJIVOSTI Člena 70 in 71 Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah 1. SODIščE ALI PRISTOJNI ORGAN, KI JE IZDAL POTRDILO 1.1. Ime: 1.2 Naslov: 1.2.1. Ulica in številka / poštni predal: 1.2.2. Kraj in poštna številka: 1.2.3. Država članica AT □ BE □ BU □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □ 1.3. Telefon/Telefaks/E-naslov: 2. Javna listina / Sodna poravnava 2.1. Datum in opravilna številka: 2.2. Stranki javne listine / sodne poravnave [41]: 2.2.1. Ime(-na) upnika(-ov) (priimek, ime / ime podjetja ali organizacije): 2.2.2. Ime(-na) dolžnika(-ov) (priimek, ime / ime podjetja ali organizacije): 2.2.3. Ime(-na) druge stranke (drugih strank) (priimek, ime / ime podjetja ali organizacije): 2.3. Besedilo izvršljive obveznosti iz javne listine / sodne poravnave [42]: Spodaj podpisani(-a) potrjujem, da je javna listina / sodna poravnava zoper stranke iz točke 2.2.2 izvršljiva v državi članici izvora. . Če so bili priloženi dodatni listi, navedite število strani: … V … Podpis in/ali žig sodišča izvora ali pristojnega organa: PRILOGA VIII Države članice in pravila iz člena 76 Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah Države članice in pravila iz člena 76 so naslednje: Nemčija: členi 68, 72, 73 in 74 zakonika o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi,— Estonija: člen 214(3) in (4) ter člen 216 zakonika o pravdnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik) o obvestitvi drugega o pravdi,— Latvija: členi 78, 79, 80 in 81 zakona o pravdnem postopku (Civilprocesa likums) o obvestitvi drugega o pravdi,— Litva: člen 47 zakonika o civilnem postopku (Civilinio proceso kodeksas),— Madžarska: členi 58 do 60 zakonika o pravdnem postopku (Polgári perrendtartás) o obvestitvi drugega o pravdi,— Avstrija: člen 21 zakonika o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi,— Poljska: členi 84 do 85 zakonika o pravdnem postopku (Kodeks postępowania cywilnego) o obvestitvi drugega o pravdi (przypozwanie),— Slovenija: člen 204 Zakona o pravdnem postopku o obvestitvi drugega o pravdi. ê 44/2001 (prilagojeno) PRILOGA V [pic] PRILOGA VI [pic] √ PRILOGA IX Õ √ Konvencije iz člena 80 Uredbe ___ Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah Õ √ Konvencije, nadomeščene po členu 80, so naslednje: Õ - Konvencija med Belgijo in Francijo o pristojnosti in veljavnosti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 8. julija 1899 v Parizu, - Konvencija med Belgijo in Nizozemsko o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 28. marca 1925 v Bruslju, - Konvencija med Francijo in Italijo o izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 3. junija 1930 v Rimu, ê Popravek, UL L 307, 24.11.2001, str. 28 - Konvencija med Združenim kraljestvom in Francosko republiko o vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 18. januarja 1934 v Parizu, - Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Belgijo o vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 2. maja 1934 v Bruslju, ê 44/2001 - Konvencija med Nemčijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 9. marca 1936 v Rimu, - Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvršitvi sodnih odločb terin javnih listin v zvezi s preživninskimi obveznostmi, podpisana 25. oktobra 1957 na Dunaju, - Konvencija med Nemčijo in Belgijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. junija 1958 v Bonnu, - Konvencija med Nizozemsko in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. aprila 1959 v Rimu, - Konvencija med Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. junija 1959 na Dunaju, - Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 16. junija 1959 na Dunaju, ê Popravek, UL L 307, 24.11.2001, str. 28 - Konvencija med Združenim kraljestvom in Zvezno republiko Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1960 v Bonnu, - Konvencija med Združenim kraljestvom in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1961 na Dunaju, s Protokolom o spremembah, podpisanim 6. marca 1970 v Londonu, ê 44/2001 - Konvencija med Grčijo in Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav inter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 4. novembra 1961 v Atenah, - Konvencija med Belgijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb inter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. aprila 1962 v Rimu, - Konvencija med Nizozemsko in Nemčijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb inter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. avgusta 1962 v Haagu, - Konvencija med Nizozemsko in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb inter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. februarja 1963 v Haagu, ê Popravek, UL L 307, 24.11.2001, str. 28 - Konvencija med Združenim kraljestvom in Italijansko republiko o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 7. februarja 1964 v Rimu, s Protokolom o spremembah, podpisanim 14. julija 1970 v Rimu, ê 44/2001 - Konvencija med Francijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb inter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 15. julija 1966 na Dunaju, ê Popravek, UL L 307, 24.11.2001, str. 28 - Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Nizozemsko o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. novembra 1967 v Haagu, ê 44/2001 - Konvencija med Španijo in Francijo o priznavanju in izvrševanju sodnih inter arbitražnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 28. maja 1969 v Parizu, - Konvencija med Luksemburgom in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb inter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 29. julija 1971 v Luxembourgu, - Konvencija med Italijo in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, sodnih poravnav inter javnih listin, podpisana 16. novembra 1971 v Rimu, - Konvencija med Španijo in Italijo o pravni pomoči ter o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 22. maja 1973 v Madridu, - Konvencija med Finsko, Islandijo, Norveško, Švedsko in Dansko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 11. oktobra 1977 v Kopenhagnu, - Konvencija med Avstrijo in Švedsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 16. septembra 1982 v Stockholmu, - Konvencija med Španijo in Zvezno republiko Nemčijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav inter izvršljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. novembra 1983 v Bonnu, - Konvencija med Avstrijo in Španijo o priznavanju in izvršitvievanju sodnih odločb, poravnav inter izvrševanjuljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 17. februarja 1984 na Dunaju, - Konvencija med Finsko in Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana 17. novembra 1986 na Dunaju, - Pogodba med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvršljivosti sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana 24. novembra 1961 v Bruslju, v kolikor velja, ê Akt o pristopu iz leta 2003, člen 20 in Priloga II, str. 715 - Konvencija med Češkoslovaško in Portugalsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisana v Lizboni dne 23. novembra 1927 in še vedno veljavna med Češko in Portugalsko, - Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometusodelovanju, podpisana na Dunaju dne 16. decembra 1954, - Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti dne 6. marca 1959, - Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisan v Atenah dne 18. junija 1959, - Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometusodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi dne 6. februarja 1960 in sedaj veljavna med Slovenijo in Poljsko, - Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju arbitražnih sodb in arbitražnih poravnav v trgovinskih zadevah, podpisan v Beogradu dne 18. marca 1960, - Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju preživninskih odločb, podpisan na Dunaju dne 10. oktobra 1961, - Konvencija med Poljsko in Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju dne 11. decembra 1963, - Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško socialistično republiko o ureditvi pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Beogradu dne 20. januarja 1964 in še vedno veljavna med Slovenijo, Češko in Slovaško, - Konvencija med Poljsko in Francijo o pravu, ki se uporablja, pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb na področju osebnostnega in družinskega prava, podpisana v Varšavi dne 5. aprila 1967, - Konvencija med vladama Jugoslavije in Francije o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovskih stvareh, podpisana v Parizu dne 18. maja 1971, - Konvencija med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb o preživljanju, podpisana v Beogradu dne 12. decembra 1973, - Konvencija med Madžarsko in Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti dne 8. oktobra 1979, - Konvencija med Poljsko in Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 24. oktobra 1979, - Konvencija med Madžarsko in Francijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu, o priznavanju in izvrševanju odločb ter o pravni pomoči v kazenskih zadevah in izročitvi, podpisana v Budimpešti dne 31. julija 1980, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 22. oktobra 1980 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Grčijo, - Konvencija med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 30. novembra 1981, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 23. aprila 1982 in še vedno veljaven med Češko, Slovaško in Ciprom, - Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Grčijo o pravnem sodelovanju v civilnih, družinskopravnih, trgovinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 5. marca 1984, - Pogodba med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado Francoske republike o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih, družinskopravnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Parizu dne 10. maja 1984 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Francijo, - Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 19. septembra 1984 in sedaj veljavna med Slovenijo in Ciprom, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 6. decembra 1985 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Italijo, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Kraljevino Španijo o pravni pomoči, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Madridu dne 4. maja 1987 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Španijo, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi dne 21. decembra 1987 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Poljsko, - Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bratislavi dne 28. marca 1989 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Madžarsko, - Konvencija med Poljsko in Italijo o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih zadevah, podpisana v Varšavi dne 28. aprila 1989, - Pogodba med Češko republiko in Slovaško republiko o pravni pomoči pravosodnih organov in o ureditvi nekaterih pravnih razmerij v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 29. oktobra 1992, - Sporazum med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisana v Talinu dne 11. novembra 1992, - Sporazum med Republiko Poljsko in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi dne 26. januarja 1993, - Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Rigi dne 23. februarja 1994, - Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Poljsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 14. novembra 1996 in - Sporazum med Estonijo in Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu dne 27. novembra 1998, ê 1791/2006 člen 1(1) in Priloga, točka 11(A) - Konvencija med Bolgarijo in Belgijo o nekaterih pravnih zadevah, podpisana v Sofiji 2. julija 1930, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o vzajemni pravni pomoči, podpisan v Sofiji 23. marca 1956 in še vedno veljaven med Bolgarijo in Slovenijo, - Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukarešti 7. oktobra 1958, - Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Češkoslovaško republiko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi 25. oktobra 1958 in še vedno veljavna med Romunijo in Slovaško, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 3. decembra 1958, - Pogodba med Ljudsko republiko Romunijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o pravni pomoči, podpisana v Beogradu 18. oktobra 1960, in njen protokol, še vedno veljavna med Romunijo in Slovenijo, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi 4. decembra 1961, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Republiko Avstrijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu ter veljavnosti in vročitvi dokumentov, in njej priloženi protokol, podpisana na Dunaju 17. novembra 1965, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Sofiji 16. maja 1966, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah in njen protokol, podpisana v Bukarešti 19. oktobra 1972, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukarešti 11. novembra 1972, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Parizu 5. novembra 1974, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Bukarešti 30. oktobra 1975, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Atenah 10. aprila 1976, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Češkoslovaško socialistično republiko o pravni pomoči in ureditvi odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 25. novembra 1976, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana v Londonu 15. junija 1978, - Dodatni protokol h Konvenciji med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisan v Bukarešti 30. oktobra 1979, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o priznavanju in izvrševanju odločb o preživninskih obveznostih, podpisana v Bukarešti 30. oktobra 1979, - Konvencija med Socialistično republiko Romunijo in Kraljevino Belgijo o priznavanju in izvrševanju odločb o razvezi zakonske zveze, podpisana v Bukarešti 6. novembra 1980, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji 29. aprila 1983, - Sporazum med vlado Ljudske republike Bolgarije in vlado Francoske republike o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 18. januarja 1989, - Sporazum med Ljudsko republiko Bolgarijo in Italijansko republiko o pravni pomoči in izvrševanju odločb v civilnih zadevah, podpisan v Rimu 18. maja 1990, - Sporazum med Republiko Bolgarijo in Kraljevino Španijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisan v Sofiji 23. maja 1993, - Pogodba med Romunijo in Češko o pravni pomoči v civilnih zadevah, podpisana v Bukarešti 11. julija 1994, - Konvencija med Romunijo in Kraljevino Španijo o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v civilnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Bukarešti 17. novembra 1997, - Konvencija med Romunijo in Kraljevino Španijo — dopolnitvena konvencija k Haški konvenciji v zvezi z zakonom o pravdnem postopku (Haag, 1. marca 1954), podpisana v Bukarešti 17. novembra 1997, - Pogodba med Romunijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih zadevah, podpisana v Bukarešti 15. maja 1999. é PRILOGA X Razveljavljena uredba in njene zaporedne spremembe Uredba Sveta (ES) št. 44/2001, UL L 12, 16.1.2001 | Uredba Komisije (ES) št. 1496/2002 (UL L 225, 22.8.2002, str. 13) | Točka 18(A)(3) Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 561) | Uredba Komisije (ES) št. 1937/2004 (UL L 334, 10.11.2004, str. 3) | Uredba Komisije (ES) št. 2245/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 10) | Uredba Komisije (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1) | samo točka 11(A)(2) Priloge | Uredba (ES) št. 1103/2008 (UL L 304, 14.11.2008, str. 80) | samo točka 1 Priloge | Uredba Komisije (ES) št. 280/2009 (UL L 93, 7.4.2009, str. 13) | Uredba Komisije (ES) št. 416/2010 (UL L 119, 13.5.2010, str. 7) | _____________ PRILOGA XI KORELACIJSKA TABELA Uredba (ES) št. 44/2001 | Ta uredba | člen 1(1) | člen 1(1) | člen 1(2), uvodno besedilo | člen 1(2), uvodno besedilo | člen 1(2)(a) do (d) | člen 1(2)(a) do (d) | ________ | člen 1(2)(e) | člen 1(3) | člen 1(3) | ________ | člen 2 | člen 2 | člen 3 | člen 3(1) | člen 4(1) | člen 3(2) | ________ | ________ | člen 4(2) | člen 4 | ________ | člen 5, uvodno besedilo | člen 5, uvodno besedilo | člen 5(1) | člen 5(1) | člen 5(2) | ________ | člen 5(3) | člen 5(2) | ________ | člen 5(3) | člen 5(4) do (7) | člen 5(4) do (7) | člen 6 | člen 6 | člen 7 | člen 7 | člen 8 | člen 8 | člen 9 | člen 9 | člen 10 | člen 10 | člen 11 | člen 11 | člen 12 | člen 12 | člen 13 | člen 13 | člen 14 | člen 14 | člen 15 | člen 15 | člen 16 | člen 16 | člen 17 | člen 17 | člen 18 | člen 18 | člen 19 | člen 19 | člen 20 | člen 20 | člen 21 | člen 21 | člen 22, uvodno besedilo | člen 22, uvodno besedilo | člen 22(1) | člen 22(1)(a) | ________ | člen 22(1)(b) | člen 22(2) do (5) | člen 22(2) do (5) | člen 23(1) do (2) | člen 23(1) do (2) | člen 23(3) | ________ | člen 23(4) do (5) | člen 23(3) do (4) | člen 24 | člen 24 (1) | ________ | člen 24 (2) | ________ | člen 25 | ________ | člen 26 | člen 25 | člen 27 | člen 26(1) do (2) | člen 28(1) | člen 26(3) do (4) | člen 28(2) do (3) | člen 27(1) | člen 29(1) | ________ | člen 29(2) | člen 27(2) | člen 29(3) | ________ | člen 29(4) | člen 28 | člen 30 | ________ | člen 31 | člen 29 | člen 32(1) | ________ | člen 32(2) | člen 30 | člen 33(1)(a) in (b) | ________ | člen 33(1), drugi pododstavek | ________ | člen 33(2) do (3) | ________ | člen 34 | ________ | člen 35 | člen 31 | člen 36 | člen 32 | člen 2(a) | ________ | člen 37 | ________ | člen 38 | ________ | člen 39 | ________ | člen 40 | ________ | člen 41 | ________ | člen 42 | ________ | člen 43 | ________ | člen 44 | ________ | člen 45 | ________ | člen 46 | člen 33 | člen 47 | člen 34 | člen 48 | člen 35 | ________ | člen 36 | člen 64 | člen 37(1) | člen 49 | člen 37(2) | ________ | člen 38(1) | člen 50 | člen 38(2) | ________ | člen 39 | člen 51 | člen 40(1) | člen 52(1) | člen 40(2) | člen 65 | člen 40(3) | člen 52(2) | člen 41 | člen 54 | člen 42 | člen 55 | člen 43 | člen 56 | člen 44 | člen 57 | člen 45(1) | člen 58(1) in (3) | člen 45(2) | člen 64 | ________ | člen 58(2) | člen 46(1) | člen 59 | člen 46(2) do (3) | ________ | člen 47 | člen 60 | člen 48 | člen 61 | člen 49 | člen 67 | člen 50 | člen 62 | člen 51 | člen 68 | člen 52 | člen 63 | _______ | člen 66 | _______ | člen 69 | člen 53 | člen 52(2)(a) | člen 54 | člen 52(2)(b) | člen 55 | člen 53 | člen 56 | člen 72 | člen 57(1) | člen 70(1) | člen 57(2) | ________ | člen 57(3) | člen 70(2) | člen 57(4) | člen 70(3) | člen 58 | člen 71 | člen 59(1) | člen 73 | člen 59(2) | _______ | člen 60 | člen 74 | člen 61 | člen 75 | člen 62 | _______ | člen 63 | _______ | člen 64 | _______ | člen 65(1) | člen 76(1) | _______ | člen 76(1), drugi pododstavek | člen 65(2) | člen 76(2) | člen 66 | člen 77 | člen 67 | člen 78 | člen 68 | člen 79 | člen 69 | člen 80 | člen 70 | člen 81 | člen 71 | člen 82 | člen 72 | člen 83 | _______ | člen 84 | člen 73 | _______ | _______ | člen 85 | _______ | člen 86 | _______ | člen 87 | člen 74(1) | člen 88(1) | člen 74(2) | člen 88(2) | _______ | člen 89 | _______ | člen 90 | _______ | člen 91 | _______ | člen 92 | člen 75 | _______ | člen 76 | člen 93 | Priloge I do III | _______ | Priloga IV | _______ | _______ | Priloge I do IV | Priloga V | Priloga VI | Priloga VI | Priloga VII | ________ | Priloge VIII do XI | [1] Program je bil sprejet na zasedanju Evropskega sveta 10. in 11. decembra 2009. [2] Študijo je izvedel profesor Burkhard Hess iz Univerze v Heidelbergu. Na voljo je na strani http://ec.europa.eu/justice_home/doc_centre/civil/studies/doc_civil_studies_en.htm. [3] Študijo je izvedel profesor Arnaud Nuyts iz Univerze v Bruslju. Na voljo je na strani http://ec.europa.eu/justice_home/doc_centre/civil/studies/doc_civil_studies_en.htm. [4] Študija o zbiranju podatkov in analizi učinkov nekaterih vidikov morebitnega pregleda Uredbe Sveta št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jo je leta 2010 izvedel Centre for Strategy & Evaluation Services (CSES) in ki je na voljo na strani http://ec.europa.eu/justice/doc_centre/civil/studies/doc_civil_studies_en.htm; študija za oceno učinka morebitne ratifikacije Haaške konvencije iz leta 2005 o sporazumih o pristojnosti s strani Evropske unije, ki jo je leta 2007 izvedel GHK in je na voljo na strani http://ec.europa.eu/dgs/justice_home/evaluation/dg_coordination_evaluation_annexe_en.htm. [5] Konferenca je bila organizirana v sodelovanju z Univerzo v Heidelbergu in strokovno revijo o mednarodnem zasebnem pravu. [6] Konferenca je bila organizirana v sodelovanju s španskim predsedstvom. [7] UL L 199, 31.7.2007, str. 40. [8] Sporočilo Komisije, COM(2010) 573 konč., z dne 19. oktobra 2010. [9] UL C 376, 28.12.1999, str. 1. [10] Mnenje, podano 21. septembra 2000 (še neobjavljeno v Uradnem listu). [11] UL C 117, 26.4.2000, str. 6. UL C […], […], str. […]. [12] UL L 12, 16.1.2001, str. 1. [13] Glej Prilogo VII. [14] UL L 299, 31.12.1972, str. 32. UL L 304, 30.10.1978, str. 1. UL L 388, 31.12.1982, str. 1. UL L 285, 3.10.1989, str. 1. UL C 15, 15.1.1997, str. 1. Za prečiščeno različico glej UL C 27, 26.1.1998, str. 1. [15] UL L 339, 21.12.2007, str. 1. [16] Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, COM(2009) 174 konč. [17] UL L 157, 30.4.2004, str. 45. [18] UL L 204, 2.8.1975, str. 28. UL L 304, 30.10.1978, str. 1. UL L 388, 31.12.1982, str. 1. UL L 285, 3.10.1989, str. 1. UL C 15, 15.1.1997, str. 1. Za prečiščeno različico glej UL C 27, 26.1.1998, str. 28. [19] UL L 299, 16.11.2005, str. 62. [20] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. [21] UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 20.7.2000, str. 65). [22] UL L 335, 17.12.2009, str. 1. [23] UL L 172, 4.7.1988, str. 1. Direktive, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/26/ES. [24] UL L 330, 29.11.1990, str. 44. [25] Opomba za prevajalce: v prevodih, zlasti v nemškem in francoskem prevodu se uporabi besedilo ustreznih prevodov sodne odločbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi GAT proti LuK (C-4/03) z dne 13. julija 2006 (povzetek). [26] UL L 160, 30.6.2000, str. 37. [27] UL L 324, 10.12.2007, str. 79. [28] UL L 174, 27.6.2001, str. 25. [29] Če se sodna odločba nanaša na več kot enega tožnika ali toženca, priložite dodaten list. [30] Če se sodna odločba nanaša na več kot enega tožnika ali toženca, priložite dodaten list. [31] Po potrebi priložite dodaten list. [32] Po potrebi priložite dodaten list. [33] Če se sodna odločba nanaša na več kot enega tožnika ali toženca, priložite dodaten list. [34] Če se sodna odločba nanaša na več kot enega tožnika ali toženca, priložite dodaten list. [35] Neustrezno prečrtajte. [36] Po potrebi priložite dodatne liste. [37] Če se sodna odločba nanaša na več kot enega tožnika ali toženca, priložite dodaten list. [38] Če se sodna odločba nanaša na več kot enega tožnika ali toženca, priložite dodaten list. [39] Po potrebi priložite dodaten list. [40] Po potrebi priložite dodaten list. [41] Neustrezno prečrtajte. [42] Po potrebi priložite dodatne liste.