[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 26.2.2009 COM(2009) 83 konč. 2009/0035 (COD) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Sveta 78/660/ES o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti {SEC(2009) 206}{SEC(2009) 207} (Besedilo velja za EGP) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Ozadje predloga 1.1. Cilji predloga Cilj tega predloga spremembe Direktive 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (četrta direktiva o pravu družb)[1] je poenostaviti poslovno okolje in zlasti zahteve za finančno poročanje za mikro subjekte, da bi povečali njihovo konkurenčnost in spodbudili njihov potencial rasti. Spremembe bi morale prispevati k zmanjšanju upravne obremenitve ter hkrati ohraniti ustrezno stopnjo zaščite in obveščenosti zainteresiranih strani ter omogočiti uskladitev zahtev za poročanje za mikro subjekte z dejanskimi potrebami uporabnikov in pripravljavcev. 1.2. Splošno ozadje Evropski svet je na zasedanju 8.–9. marca 2007 poudaril, da je zmanjšanje upravne obremenitve pomembno za spodbujanje evropskega gospodarstva, zlasti ob upoštevanju morebitnih pozitivnih učinkov za MSP. Poudaril je, da so za zmanjšanje upravne obremenitve v EU potrebna precejšnja skupna prizadevanja Evropske unije in držav članic[2]. Evropski svet je na zasedanju marca 2008 pozval Komisijo, naj za zmanjšanje upravne obremenitve opredeli nove zakonodajne predloge, ki se sprejmejo po hitrem postopku[3]. Računovodstvo in revidiranje sta bila določena kot ključni področji, na katerih se lahko zmanjša upravna obremenitev evropskih družb. V okviru odpravljanja posledic finančne krize je Komisija pripravila Evropski načrt za oživitev gospodarstva, da bi ponovno okrepila zaupanje potrošnikov in podjetij. Evropski načrt za oživitev gospodarstva vsebuje zavezo, da se zmanjšajo obremenitve malih in srednje velikih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) ter mikro subjektov, vključno z „odpravo zahteve, da mikro podjetja pripravljajo letne računovodske izkaze“[4]. Poleg tega Evropski parlament spodbuja „Komisijo, da nadaljuje svoje dejavnosti glede poenostavitve prava družb, računovodstva in revizij [...], zlasti četrte in sedme direktive o pravu družb“[5] in Komisijo izrecno poziva, naj pripravi zakonodajni predlog, ki bo državam članicam omogočal, da lokalna in regionalna podjetja izvzamejo s področja uporabe računovodskih direktiv[6]. Četrta direktiva o pravu družb je bila sprejeta leta 1978, da bi določili usklajen sklop zahtev za zunanje poročanje vseh družb z omejeno odgovornostjo v EU. Sedma direktiva o pravu družb je bila sprejeta leta 1983 in z njo je bil dodan splošen sklop zahtev za konsolidirane računovodske izkaze. Četrta in sedma direktiva o pravu družb (računovodski direktivi) skupaj tvorita jedro računovodskega pravnega reda Evropskih skupnosti. V zadnjih 30 letih sta bili računovodski direktivi večkrat spremenjeni. Po sprejetju Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (Uredba o MRS)[7] morajo družbe, ki kotirajo na borzi (in družbe z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi) predložiti računovodske izkaze v skladu z MSRP ter so zato izvzete iz večine zahtev iz četrte in sedme direktive o pravu družb. Vendar računovodstvo MSP v EU še vedno temelji na teh direktivah[8]. Računovodski direktivi sta omogočili izboljšanje okolja finančnega poročanja v EU. Vsak poznejši dodatek računovodskim direktivam pa je prinesel nove zahteve, ki so sicer kot take lahko bile upravičene, vendar je kljub temu zdaj treba ponovno pretehtati, ali ne bi morda manj koristnih zahtev odstranili ali nadomestili. Priporočilo Komisije 2003/361/ES[9] opredeljuje mikro, mala in srednje velika podjetja. Vendar so posvetovanja z državami članicami pokazala, da so mejne vrednosti za mikro podjetja v navedenem Priporočilu morda previsoke za namene računovodstva in revidiranja. Po tem predlogu bi bila lahko v zakonodajni okvir EU uvedena kategorija mikro subjektov kot najmanjših podjetij[10]. Družbe, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo omejitev dveh od spodnjih kriterijev: bilančna vsota 500 000 EUR, čisti prihodki od prodaje 1 000 000 EUR in/ali povprečno število zaposlenih med poslovnim letom 10 oseb, se štejejo za mikro subjekte. Za mikro subjekte pogosto veljajo enaka pravila kot za večje družbe, vendar je bilo sčasoma ugotovljeno, da obširna pravila o poročanju, ki se uporabljajo zanje, niso sorazmerna z njihovimi posebnimi računovodskimi potrebami ter da povzročajo stroškovno obremenitev in lahko ovirajo učinkovito uporabo kapitala za proizvodne namene. Cilj predlagane spremembe četrte direktive o pravu družb[11] je kratkoročno omogočiti bistveno poenostavitev zakonodaje. Ta predlog je del tekočega programa Komisije za poenostavitev, ki je ključna prednostna naloga načrta za boljše oblikovanje predpisov. Poleg tega je treba ta predlog razumeti tudi kot del širše prenove četrte in sedme direktive o pravu družb, ki je predvidena v zakonodajnem in delovnem programu Komisije za tretje četrtletje leta 2009. V okviru te načrtovane posodobitve/spremembe računovodskega okvira EU se bo kmalu začelo tudi javno posvetovanje. 2. Rezultati posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka 2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi Službe Komisije so izvedle raziskavo za opredelitev zahtev iz računovodskih direktiv, ki so lahko najbolj obremenjujoče[12]. Po prvih ugotovitvah bi lahko sprejeli več sprememb, s katerimi bi jih poenostavili. Te prve zamisli in predlogi so bili obravnavani z državami članicami na več srečanjih Računovodskega regulativnega odbora, ki so potekala od decembra 2006. Po teh razpravah je Komisija julija 2007 objavila sporočilo[13], v katerem je določila možne spremembe računovodskih direktiv. Službe Komisije so preverile, katere politične možnosti bi se lahko proučile, in med drugim predlagale, da se v četrto direktivo o pravu družb uvede nova kategorija tako imenovanih „mikro subjektov“, ki bi jih države članice lahko po lastni presoji izvzele iz njenega področja uporabe. Večina zainteresiranih strani, ki so se odzvale na javno posvetovanje, je podprla izvzetje mikro subjektov iz zahtev računovodskih direktiv, ker bi to močno zmanjšalo upravno obremenitev teh gospodarskih subjektov in spodbudilo nove ustanovitve. Skupina visokih predstavnikov neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve (v nadaljnjem besedilu: Skupina visokih predstavnikov)[14] je razpravljala o možnostih za zmanjšanje obremenitev na področjih prava družb in računovodstva ter ugotovila, da je več računovodskih obveznosti iz računovodskih direktiv nepotrebnih. Zato Skupina visokih predstavnikov v svojem poročilu[15] poziva k hitri uveljavitvi možnosti držav članic za izvzetje mikro subjektov. 2.2. Ocena učinka Službe Komisije so odboru za oceno učinka predstavile oceno učinka svojega predloga in ta jo je odobril 28. januarja 2009. Pripombe odbora so bile upoštevane. V skladu s to oceno učinka naj bi imelo predlagano izvzetje mikro subjektov s področja uporabe četrte direktive o pravu družb pozitiven učinek na zmanjšanje njihove obremenitve glede administrativnega poročanja ter naj bi omogočilo pripravo ustreznejših in bolj razumljivih informacij za glavne uporabnike, upnike in za upravo, hkrati pa ne bi imelo pomembnih negativnih učinkov na obveščenost zunanjih zainteresiranih strani, zaščito upnikov in čezmejno trgovanje. To bo vplivalo na dostopnost statističnih podatkov v nekaterih državah članicah, zaradi česar bo morda treba spremeniti zbiranje statističnih podatkov. To težavo bi bilo na primer mogoče premagati z dodatnimi statističnimi raziskavami. Ta predlog bo tudi nekoliko zmanjšal javno dostopnost informacij. Vendar je pomen objavljenih računovodskih izkazov za mikro subjekte omejen, saj imajo na primer zaposleni v takšnih družbah običajno neposreden stik z upravo in lastnikom ali lastniki. Zanimanje širše javnosti za informacije o mikro subjektih pa je na splošno zelo majhno[16]. 2.3. Spremljanje in vrednotenje Ta predlog je treba obravnavati v povezavi z drugimi poenostavitvenimi ukrepi glede četrte in sedme direktive o pravu družb in njihov učinek oceniti skupaj. Komisija bo skupaj z državami članicami spremljala izvajanje in organizirala delavnico o izvajanju. Vrednotenje učinkov in delovanja izvzetja mikro subjektov bo vključevalo oceno na podlagi ključnih ciljev boljše usklajenosti računovodskih predpisov s potrebami uporabnikov in pripravljavcev finančnih poročil ter splošnega zmanjšanja upravne obremenitve. Ob splošni prenovi četrte in sedme direktive o pravu družb, ki je predvidena v zakonodajnem in delovnem programu Komisije za tretje četrtletje leta 2009, bo podrobneje obdelano tudi vprašanje spremljanja. 3. Pravni elementi predloga 3.1. Pravna podlaga Člen 44(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti[17]. 3.2. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti Predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. Ukrepi na ravni EU so potrebni, saj obveznost finančnega poročanja za mikro subjekte izhaja iz direktive EU. Da bi državam članicam omogočili izvzetje mikro subjektov iz teh zahtev, je treba četrto direktivo o pravu družb spremeniti; zato so ukrepi na ravni EU upravičeni. Predlagane spremembe so sorazmerne cilju odprave nepotrebnega upravnega bremena za mikro subjekte. V predlogu je za urejanje na področju računovodstva EU uporabljen pristop Skupnosti na podlagi načel. Poleg tega računovodske direktive predstavljajo „minimalno uskladitev“[18]. To zagotavlja sorazmernost in omogoča državam članicam prožnost glede tega, kako izpolniti cilje in hkrati čim bolj zmanjšati finančno in upravno obremenitev mikro subjektov. Zato bi morale države članice pri izvajanju te direktive analizirati in upoštevati tudi nacionalno zakonodajo, priporočljivi pa bi lahko bili tudi dodatni poenostavitveni ukrepi na nacionalni ravni. S tem v zvezi je treba pripomniti, da se Komisija zaveda, da so države članice tiste, ki bodo imele pristojnost preverjanja in spremljanja, ali družbe, izvzete s področja uporabe četrte direktive o pravu družb, še vedno izpolnjujejo merila za mikro subjekte. Države članice bodo namreč imele na voljo potrebne informacije (statistične podatke, podatke s socialnega področja itn.). Komisija se je v skladu z načelom subsidiarnosti namerno odločila za to možnost. 3.3. Izbira instrumenta Predlagani instrument spreminja sedanje direktive in je zato direktiva. 4. Poenostavitev Oktobra 2005 je Komisija po svojem sporočilu „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v EU[19]“ začela novo fazo programa za poenostavitev obstoječega prava EU z vzpostavitvijo tekočega programa[20], ki je sprva zajemal leta 2005–2008. Januarja 2009 je Komisija predstavila svoj tretji strateški pregled o boljšem oblikovanju predpisov in posodobila svoj tekoči program poenostavitve[21]. Ta predlog je del tekočega programa poenostavitve in naj bi ga Komisija sprejela v letu 2009[22] v okviru spreminjanja računovodskih direktiv zaradi upoštevanja interesov malih podjetij in zmanjšanja upravnih bremen. Za pripravo tega širšega predloga je potrebnega več časa. Komisija zato meni, da so v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva ti ukrepi potrebni že kratkoročno, da bi se zmanjšala obremenitev mikro subjektov. Pripravljeni predlog naj bi prinesel veliko koristi. V skladu z ocenami, ki so na voljo Komisiji, naj bi bilo v EU približno 5,3 milijona družb, ki izpolnjujejo vsaj dve merili iz opredelitve mikro subjektov[23]. Stroški, ki jih ima posamezna družba zaradi izpolnjevanja obveznosti poročanja v skladu z računovodskima direktivama, v povprečju znašajo 1 558 EUR. Ocenjeno je bilo, da bi družbe še vedno porabile približno 25 % tega zneska za izpolnjevanje vodstvenih in zunanjih informacijskih potreb, če teh pravnih obveznosti ne bi bilo. Preostalih 75 % ali 1 169 EUR je torej približni strošek, ki ga imajo te družbe zaradi upravne obremenitve. V celoti znaša torej strošek upravnih obremenitev 6,3 milijard EUR. Po scenariju najvišje možne stopnje izvajanja, po katerem vse države članice izvzamejo mikro subjekte in ne postavljajo dodatnih zahtev, znaša po najboljši oceni višina možnih prihrankov, ki izhajajo iz predloga, 6,3 milijarde EUR (z odstopanjem do 5,9 milijarde EUR oziroma do 6,9 milijarde EUR). 5. Razlaga predloga Komisija predlaga možnost, po kateri bi lahko države članice izvzele mikro subjekte s področja uporabe četrte direktive o pravu družb in jih tako oprostile od obveznosti priprave letnih računovodskih izkazov. V skladu s tem Komisija predlaga, da bi četrti direktivi o pravu družb dodali člen 1a, ki bi razširil diskrecijo držav članic, da ta podjetja izvzamejo iz področja uporabe četrte direktive o pravu družb. Treba pa je opozoriti, da morajo družbe, vključno z mikro subjekti, za namene upravljanja in zaradi davčne napovedi voditi evidenco prodaje in transakcij. Direktiva bo državam članicam omogočila, da finančno poročanje uskladijo s drugimi zahtevami po poročanju in tako preprečijo nepotrebno upravno breme. Mikro subjekti lahko še vedno prostovoljno pripravljajo letne računovodske izkaze, jih predložijo v revizijo in pošljejo v nacionalni register. 6. Proračunske posledice Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. 2009/0035 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Sveta 78/660/ES o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA — ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[24], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[25], v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Evropski svet je na zasedanju 8.–9. marca 2007 v svojih sklepih poudaril, da je zmanjšanje upravne obremenitve pomembno za spodbujanje evropskega gospodarstva in da so za zmanjšanje upravnih obremenitev v EU potrebna precejšnja skupna prizadevanja. (2) Računovodstvo je bilo opredeljeno kot eno od ključnih področij, na katerem se lahko zmanjša upravna obremenitev podjetij v Skupnosti. (3) Komisija je v svojem Sporočilu o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja[26] opredelila možne spremembe četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe[27], vključno z možnostjo, po kateri lahko države članice mikro subjekte oprostijo obveznosti priprave letnih računovodskih izkazov v skladu z navedeno direktivo. (4) Priporočilo Komisije 2003/361/ES[28] opredeljuje mikro, mala in srednje velika podjetja. Vendar so posvetovanja z državami članicami pokazala, da so mejne vrednosti za mikro podjetja v navedenem Priporočilu morda previsoke za namene računovodstva in revidiranja. Zato je treba uvesti podskupino mikro podjetij, tako imenovane mikro subjekte, katerih mejne vrednosti glede bilančne vsote in čistih prihodkov iz prodaje so manjše od tistih, določenih za mikro podjetja. (5) Mikro subjekti so večinoma poslovno dejavni na lokalni ali regionalni ravni, njihova čezmejna dejavnost je omejena, prav tako pa tudi njihovi viri, ki so potrebni za izpolnjevanje strogih predpisanih zahtev. Mikro subjekti imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju raziskav in razvoja ter ustvarjanju novih gospodarskih dejavnosti. (6) Vendar za mikro subjekte pogosto veljajo ista pravila o poročanju kot za večje družbe. Ta pravila ustvarjajo breme, ki ni sorazmerno z njihovo velikostjo in je torej za najmanjša podjetja nesorazmerno v primerjavi z večjimi podjetji. Zato bi moralo biti mogoče mikro subjekte oprostiti od obveznosti priprave letnih računovodskih izkazov, čeprav se ti računovodski izkazi uporabljajo za zbiranje statističnih informacij. (7) Skupina visokih predstavnikov neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve je v svojem poročilu z dne 10. julija 2008 pozvala k hitri uveljavitvi možnosti držav članic za oprostitev mikro subjektov od obveznosti priprave letnih računovodskih izkazov v skladu z Direktivo 78/660/EGS. (8) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 18. decembra 2008 o računovodskih zahtevah za mala in srednje velika podjetja, zlasti mikro subjekte[29] Komisijo pozval, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bi državam članicam omogočal, da mikro subjekte izvzamejo iz področja uporabe Direktive 78/660/EGS. (9) Ker cilja te direktive, to je zmanjšanja upravne obremenitve mikro subjektov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi njegovega učinka laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. (10) V skladu s tem se spremeni Direktiva 78/660/EGS – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Sprememba Direktive 78/660/EGS V Direktivi 78/660/EGS se doda naslednji člen 1a: „ Člen 1a 1. Države članice lahko družbam, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo omejitev dveh od spodnjih kriterijev, dovolijo oprostitev obveznosti iz te direktive: (a) bilančna vsota: 500 000 EUR; (b) čisti prihodki od prodaje: 1 000 000 EUR; (c) povprečno število zaposlenih med poslovnim letom: 10. 2. Če družba na dan svoje bilance stanja v dveh zaporednih poslovnih letih preseže meje dveh kriterijev od treh, določenih v odstavku 1, potem družba ne more več izkoristiti možnosti oprostitve iz navedenega odstavka. Če družba na dan svoje bilance stanja ne presega več meja dveh kriterijev od treh, določenih v odstavku 1, potem lahko izkoristi možnost oprostitve iz navedenega odstavka, vendar pod pogojem, da teh meja ni presegla v dveh zaporednih poslovnih letih. 3. V državah članicah, ki niso uvedle eura, se znesek v nacionalni valuti, ki ustreza zneskom iz odstavka 1, izračuna po menjalnem tečaju, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije na dan začetka veljavnosti katere koli direktive, ki določa te zneske. 4. Bilančno vsoto iz odstavka 1(a) sestavljajo bodisi sredstva iz točk A do E pod „Sredstvi“ v členu 9 bodisi sredstva iz točk A do E v členu 10. Člen 2Prenos 1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, če in ko se odločijo uporabiti možnost iz člena 1a Direktive 78/660/EGS. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 3Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Člen 4Naslovljenci Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik [1] UL L 222, 14.8.1978, str. 11. [2] Sklepi predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Bruslju – dok. 7224/07, točka 24. [3] Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju – dok. 7652/08, točka 9. [4] Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu – Evropski načrt za oživitev gospodarstva – COM(2008) 800, 26.11.2008, točka 4, na voljo na spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/pdf/Comm_20081126.pdf [5] Poročilo o mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in vodenju Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) (2006/2248(INI)), Evropski parlament, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, poročevalec: Alexander Radwan, A6-0032/2008, 5.2.2008, str. 10. [6] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o računovodskih zahtevah za mala in srednje velika podjetja, zlasti mikro podjetja, P6_TA(2008)0635. [7] Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1). [8] Posebna direktiva določa zahteve za revizijo letnih računovodskih izkazov (Direktiva 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze – UL L 157, 9.6.2006, str. 87). [9] UL L 124, 20.5.2003, str. 36. [10] Ta nova skupina je prvič navedena v sporočilu Komisije iz julija 2007 (Sporočilo Komisije o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja – COM(2007) 394, 10.7.2007. Na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/internal_market/company/simplification/index_en.htm) [11] Sedme direktive o pravu družb ni treba spreminjati, saj obstoječe besedilo te direktive državam članicam že daje možnost, da iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov izvzamejo družbe, ki se bodo konsolidirale in ki skupaj ne presegajo omejitev za srednje veliko podjetje, kot je opredeljeno v četrti direktivi o pravu družb (člen 6(1) sedme direktive o pravu družb). [12] Vključno s študijo, ki jo je po naročilu Komisije pripravila družba Ramboll Management: Study on Administrative Costs of the EU Company Law Acquis (Študija o upravnih stroških pravnega reda EU na področju prava družb), julij 2007, na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/internal_market/company/docs/simplification/final_report_company_law_administrative_costs_en.pdf [13] Sporočilo Komisije o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja – COM(2007)394, 10.7.2007. Na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/internal_market/company/simplification/index_en.htm [14] Več podrobnosti o Skupini visokih predstavnikov neodvisnih zainteresiranih strani na spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/enterprise/regulation/better_regulation/high_level_group_is_en_version.htm [15] Poročilo Skupine visokih predstavnikov: http://ec.europa.eu/enterprise/admin-burdens-reduction/docs/080710_hlg_op_comp_law_final.pdf [16] V oceni učinka je opisanih več možnosti politike, ki so jih proučile službe Komisije: Po možnosti 0 se četrta direktiva o pravu družb ne bi spreminjala, možnost 1 države članice spodbuja k popolni uporabi obstoječih možnosti v četrti direktivi o pravu družb, možnost 2 predvideva obvezno izvzetje mikro subjektov s področja uporabe četrte direktive o pravu družb, možnost 3 državam članicam omogoča, da izvzamejo mikro subjekte s področja uporabe četrte direktive o pravu družb, možnost 4 uvaja poenostavljene obvezne računovodske ureditve za mikro subjekte, možnost 5 pa predvideva spremembe četrte direktive o pravu družb brez uvedbe nove kategorije mikro subjektov. Po primerjavi vseh navedenih možnosti je sklep ocene učinka, da bi možnost, po kateri bi države članice lahko izvzele mikro subjekte s področja uporabe četrte direktive o pravu družb (možnost 3), najbolj zmanjšala obremenitev in bi bila tudi izvedljiva v najkrajšem časovnem okviru, zato je najustreznejša za znatno zmanjšanje upravne obremenitve malih podjetij ter za uskladitev zahtev za poročanje s potrebami uporabnikov in pripravljavcev. [17] UL C 325, 24.12.2002, str. 35. [18] Države članice lahko na nacionalni ravni sprejmejo širše zahteve. Direktivi že vsebujeta veliko možnosti za MSP, vendar veliko od njih države članice niso sprejele. [19] COM(2005) 97, 16.3.2005. [20] COM(2005) 535, 25.10.2005. [21] COM(2009) 17, 28.1.2009. [22] V načrtovanju agende Komisije je naveden kot 2009/MARKT/051. [23] Bilančna vsota 500 000 EUR, čisti prihodki od prodaje 1 000 000 EUR in/ali povprečno število zaposlenih med poslovnim letom 10 oseb. [24] UL C […] […], str. […]. [25] UL C […] […], str. […]. [26] COM(2007) 394. [27] UL L 222, 14.8.1978, str. 11. [28] UL L 124, 20.5.2003, str. 36. [29] UL C […] […], str. […].