52008PC0311

Predlog uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov {SEC(2008) 1900} {SEC(2008) 1901} /* COM/2008/0311 konč. - COD 2008/0098 */


SL

Bruselj, 23.5.2008

COM(2008) 311 konč.

2008/0098 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

O DOLOČITVI USKLAJENIH POGOJEV ZA TRŽENJE GRADBENIH PROIZVODOV

(predložila Komisija)

{SEC(2008) 1900}

{SEC(2008) 1901}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Komisija predlaga na podlagi obsežnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocene učinka v okviru programa boljše pravne ureditve/poenostavitve nadomestitev Direktive Sveta 89/106/EGS z uredbo z namenom boljše opredelitve ciljev zakonodaje Skupnosti in lažjega izvajanja te zakonodaje, tako da se zagotovijo določeni poenostavljeni mehanizmi, posebej namenjeni zmanjšanju upravne obremenitve za podjetja in zlasti za MSP.

1. Ozadje predloga

1.1. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen Direktive o gradbenih proizvodih (89/106/EGS) [1], v nadaljevanju DGP, je zagotoviti prosti promet in uporabo gradbenih proizvodov na notranjem trgu.

Komisija je oktobra 2005 uvedla triletni tekoči program za poenostavitev kot del svoje strategije za boljšo pravno ureditev/poenostavitev [2]. Namen je oblikovati zakonodajo, ki bo manj obremenjujoča, enostavnejša za uporabo in zato bolj učinkovita, hkrati pa bo ohranila cilje politike EU. To pomeni, da je treba preučiti, ali je prvotno izbrani pristop najučinkovitejši za doseganje ciljev zakonodaje. Poenostavitev DGP je ena od pobud v okviru te strategije, da se „pojasni in zmanjša upravna obremenitev DGP, zlasti za MSP, z večjo prilagodljivostjo pri oblikovanju in uporabi tehničnih specifikacij, manj strogimi pravili za certificiranje ter odstranjevanjem ovir za izvajanje, ki so do zdaj ovirale vzpostavitev popolnega notranjega trga za gradbene proizvode“ [3].

Gradbeni proizvodi so vmesni proizvodi, namenjeni vgradnji v gradbene objekte. Pojma varnosti ali splošnega interesa se zato uporabljata za gradbene proizvode samo toliko, kolikor prispevata k izpolnjevanju zahtev objektov, v katere so ti proizvodi vgrajeni.

Novi pristop ni ustrezna zakonodajna tehnika za doseganje cilja zagotavljanja prostega pretoka in uporabe gradbenih proizvodov. Vendar se v predlagani uredbi nov pravni okvir, kakor je opredeljen s svežnjem notranjega trga za blago [4], uporablja na področjih, kot so merila za priglasitev organov, ki izvajajo naloge tretje stranke v procesu potrjevanja navedene zmogljivosti, ali določbe o nadzoru trga.

V tem okviru je pomen znaka CE, opredeljenega v tem predlogu, specifičen za gradbene proizvode: znak potrjuje, da so bile informacije, priložene proizvodu, pridobljene v skladu s predlagano uredbo in jih je treba zato obravnavati kot točne in zanesljive.

Druge posebnosti za gradbene proizvode, ki zahtevajo odstopanje od novega pravnega okvira, vključujejo sistem potrjevanja navedene zmogljivosti; modulov, predlaganih v novem pravnem okviru, ni mogoče uporabiti brez znatne prilagoditve za ta sektor. Vendar se predlagajo določene manjše spremembe sistema, ki je trenutno v veljavi v okviru DGP.

Skratka, cilj Uredbe ni opredeliti varnosti proizvoda, ampak zagotoviti, da so v zvezi z njegovo zmogljivostjo predložene zanesljive informacije. To se doseže z zagotavljanjem skupnega tehničnega jezika, ki ga uporabljajo proizvajalci pri dajanju proizvoda v promet in javni organi pri opredeljevanju tehničnih zahtev objektov, ki neposredno ali posredno vplivajo na proizvode, ki se uporabljajo v navedenih objektih. Ta skupni tehnični jezik je določen v usklajenih tehničnih specifikacijah (usklajenih evropskih standardih (hEN) in evropskih ocenjevalnih listih (EOL)), pripravljenih na podlagi te uredbe.

Predlaga se, da bi osnovne zahteve objektov vsebovale nacionalne in evropske zakonodajne zahteve za gradbene objekte. Skupni tehnični jezik usklajenih tehničnih specifikacij naj bi zagotavljal potrebna orodja za opis in oceno zahtevanih značilnosti gradbenih proizvodov; njegova uporaba bi morala zato nacionalnim organom omogočiti izvajanje vseh potrebnih kontrol zadevnih proizvodov, gradbenikom pa njihovo uporabo na najustreznejši in najučinkovitejši način. Kadar zmogljivosti proizvodov določijo organi držav članic ali jo navedejo proizvajalci, je treba to izvesti prek tega skupnega tehničnega jezika.

1.2. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Splošni cilj politike in bolj specifični/operativni cilji pregleda DGP niso samo popolnoma skladni z več osnovnimi politikami Skupnosti, kot so lizbonska strategija ter politike za boljšo in enostavnejšo pravno ureditev, ampak so celo njihov neposreden in nujen rezultat.

Zlasti je treba upoštevati strategije v zvezi s trajnostnim razvojem, in sicer prek izvajanja bistvenih zahtev objektov, ki služijo kot podlaga za oblikovanje tehničnih specifikacij za gradbene proizvode.

Skupni tehnični jezik, potreben za pravilno delovanje notranjega trga, je zato mogoče uporabiti kot močno orodje pri izvajanju okoljskih politik Unije in držav članic na tem področju.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

2.1. Metode posvetovanja in splošen profil vprašancev

Javno posvetovanje je potekalo prek spleta v obdobju med 17. marcem in 15. junijem 2006. Prejetih je bilo 319 odgovorov, kar pomeni dober odziv. Odgovore so poslali vsi pomembni udeleženci, ki jih zadeva DGP, vključno z industrijo, javnimi upravami in drugimi zainteresiranimi strankami, posamezno ali v skupini. Odgovore je poslalo visoko število predstavnikov industrije: na vprašalnik je odgovorilo 94 sektorskih združenj na evropski in nacionalni ravni ter 102 posamezna proizvajalca.

– Zbirno poročilo prejetih odgovorov je na voljo na:

http://ec.europa.eu/enterprise/construction/cpdrevision/consultation_results_en.pdf http://ec.europa.eu/enterprise/construction/cpdrevision/consultation_statistics_en.pdf

– Glavne ugotovitve vključujejo naslednje:

· skoraj vsi odgovori potrjujejo potrebo po usklajenem zakonodajnem okviru. Vzajemno priznavanje se običajno ne obravnava kot zadostno za doseganje prostega pretoka;

· potrjena je bila tudi neomejena potreba po pojasnitvi temeljnih elementov DGP: splošen pristop (pristop na podlagi zmogljivosti v primerjavi s pristopom na podlagi predpisov), pomen in status (obvezen ali neobvezen) znaka CE, sprejemljivost znaka CE pri nacionalnih organih in uporabniki gradbenih proizvodov kot zanesljive oznake pa tudi vloga standardov in evropskih tehničnih soglasij;

· DGP zagotavlja jasne možnosti za poenostavitev. Sisteme potrjevanja skladnosti bi bilo treba poenostaviti in zmanjšati njihovo število. Pridobitev znaka CE na podlagi ETS se zdi potrebna, vendar je treba upravne postopke za njegovo pridobitev poenostaviti, smernice za ETS pa bi bilo treba ukiniti. Možnost „zmogljivost ni določena“ bi bilo treba ohraniti, vendar jo je treba bolje opredeliti kot sredstvo poenostavitve uporabe DGP in preprečitve nepotrebnih stroškov za podjetja;

· obstaja dokazana zaskrbljenost glede možnih posebnih učinkov DGP na mala in srednja podjetja (MSP). Posebni poudarek je namenjen potrebi po ustrezni obravnavi zlasti neserijskih proizvodov. Poleg tega nobena sprememba DGP ne bi smela povzročati nepotrebnega bremena za poslovno dejavnost MSP;

· nazadnje je bil izražen soglasni zahtevek za povečanje verodostojnosti celotnega sistema, in sicer s poostritvijo meril za imenovanje in priglasitev organov ter z boljšim usklajevanjem nadzora trga.

2.2. Ocena učinka drugih možnosti politike

Komisija je kot del politike boljše pravne ureditve izvedla oceno učinka drugih možnosti politike: obravnavane so bile tri možnosti: Možnost 1 – neukrepanje EU: brez sprememb; Možnost 2 – brez zakonodaje; Možnost 3 – pregled DGP.

Možnost 1 – neukrepanje EU: brez sprememb

Osnovna možnost je nadaljnja uporaba DGP v sedanji obliki. Njene zahteve bi se pojasnile ali poenostavile na enak način kot spremembe, povezane z naravnim razvojem zakonodaje v sedanji obliki in z zakonodajo, ki se uporablja za to področje poleg DGP.

Vendar bi se lahko nekatere obstoječe razlike v nacionalnih zahtevah ter sistemih preskušanja in certificiranja zmanjšale prek že vzpostavljenega upravnega sodelovanja med nacionalnimi organi.

Vseeno poglobljena analiza te možnosti kaže, da bodo številne sedanje težave, kot so nejasen pomen znaka CE, različni pristopi k znaku CE (obvezen, neobvezen), zapletenost sistema, nezadostna sprejemljivost znaka CE in razširjanje nacionalnih oznak, še naprej obstajale. To so potrdili najnovejši podatki o pritožbah in kršitvah na področjih, ki so že zajeta v usklajenih tehničnih specifikacijah. Zato DGP še naprej ne bi dosegala svojega cilja prostega pretoka in uporabe gradbenih proizvodov na notranjem trgu.

Možnost 2 – brez zakonodaje

Ta možnost bi pomenila razveljavitev DGP brez nadomestnega akta ter vrnitev k vzajemnem priznavanju ob upoštevanju novega pravnega okvira.

V praksi bi notranji trg temeljil izključno na načelu, da se lahko proizvod, ki je zakonito dan v promet v eni državi članici, daje v promet v kateri koli drugi državi članici, tudi če ni popolnoma v skladu s tehničnimi predpisi namembne države članice, dokler država članica ni navedla zadostnih utemeljenih razlogov za prepoved proizvoda na njenem trgu.

COM(1999) 299 konč. o izboljšanju uporabe načela vzajemnega priznavanja na enotnem trgu je na podlagi člena 28 (prejšnji člen 30) Pogodbe uvrstila gradbeništvo med prvih pet sektorjev zaradi kršitve vzajemnega priznavanja v obdobju 1996–1998. Do sprejetja COM(2002) 419 konč. se je število kršitev v gradbeništvu nekoliko povečalo v obdobju 1998–2001, ki se je tako uvrstilo med prve štiri industrijske sektorje. Najnovejši podatki potrjujejo ta gibanja in kažejo, da vzajemno priznavanje ni zadostno za zagotavljanje učinkovitega delovanja notranjega trga za gradbene proizvode.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi maja 2006 so pokazala, da proizvajalci skoraj soglašajo s tem, da z vzajemnim priznavanjem ne bi bilo mogoče doseči prostega pretoka in uporabe gradbenih proizvodov na notranjem trgu.

Na podlagi zunanje študije [5], naročene za pripravo ocene učinka za revizijo DGP, je bila izvedena analiza, ali bi možnost „brez zakonodaje“ obravnavala težave, ugotovljene v zvezi z DGP, ali ne. Glede na zgoraj navedeno ni presenetljiv sklep, da ta možnost ne bi izpolnila cilja prostega pretoka gradbenih proizvodov na notranjem trgu.

Možnost 3 – pregled DGP: najprimernejša možnost

Možnost 3, revizija zakonodaje Skupnosti, je najprimernejša. Sestavljena je iz svežnja, ki odraža obstoječo potrebo in je dobil najvišjo oceno v oceni učinka. Je edina možnost, ki v celoti ustreza vprašanjem in težavam, za katere so potrebni ukrepi, pa tudi ugotovitvam iz posvetovanj zainteresiranih strani, ki so bila v zvezi s tem izvedena. Na najboljši način obravnava glavne ugotovljene razloge za težave in omogoča najboljše možne izboljšave glede tistih, ki so prizadeti. Prav tako varuje splošni pravni red Skupnosti in tehnične specifikacije, določene v okviru sedanje DGP. Nazadnje, strogo upošteva uravnoteženo subsidiarnost, doseženo na področju gradbeništva, tj. države članice so pristojne za pravila glede načrtovanja in gradnje objektov, medtem ko zakonodaja EU zagotavlja notranji trg za proizvode, ki se uporabljajo v takšnih objektih.

3. Obravnava ugotovljenih težav

3.1. Potrebe po pojasnitvi

Predlagana uredba vsebuje jasno opredelitev predmeta pa tudi opredelitve najprimernejših pojmov na področju notranjega trga za gradbene proizvode. Še pomembneje pa je, da je poseben pomen znaka CE za gradbene proizvode jasno določen: to bo pomagalo preprečiti zmedo z drugimi deli zakonodaje, ki predvidevajo njegovo namestitev.

Znak CE za gradbene proizvode vsebuje izjavo o ustreznih podatkih glede zmogljivosti proizvoda, ki spremljajo dajanje navedenega proizvoda v promet; poleg tega je treba te podatke pridobiti na podlagi določb Uredbe.

Za zmanjšanje obremenitev MSP so predvidene posebne določbe za mikro podjetja in posamezne proizvode.

Poleg tega sta pojasnjena posebna vloga in pomen usklajenih tehničnih specifikacij, tj. usklajenih standardov in EOL: ti bi morali temeljiti na pojmu zmogljivosti. Zato je vloga usklajenih tehničnih specifikacij zagotoviti preskusne metode ali metode izračuna, ki bi morale biti najprimernejše za oceno zmogljivosti zadevnih proizvodov.

Nazadnje, znak CE bo obvezen za navajanje zmogljivosti proizvoda, ki ga zajemajo usklajeni standardi. Predlog še vedno ohranja prostovoljni značaj usklajenih standardov, tako da zagotavlja proizvajalcem alternativni način pridobitve znaka CE v okviru evropske tehnične ocene (ETO).

3.2. Povečanje verodostojnosti sistema

Predlog na podlagi novega pravnega okvira uvaja nova in strožja merila za priglasitev organov, ki izvajajo naloge tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti. Sočasno predlog opredeljuje strožja merila tudi za imenovanje tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti (Technical Assessment Bodies – TAB). Zato lahko pričakujemo večjo sprejemljivost znaka CE pri organih držav članic in strankah (načrtovalcih, izvajalcih in lastnikih) kot edine oznake, ki potrjuje skladnost gradbenih proizvodov z navedenimi zmogljivostmi.

Poleg tega so v ta predlog vključene določbe o zaščitnem postopku novega pravnega okvira: tudi to bo povečalo verodostojnost celotnega sistema.

3.3. Potrebe po poenostavitvi

Poenostavitev je glavni cilj tega predloga. Sočasno z izkušnjami, pridobljenimi pri uporabi DGP, in na podlagi poenostavitev, ki so posledica pojasnitve, vključuje predlog tudi pomembno število ukrepov, namenjenih poenostavitvi načina pridobitve znaka CE, s čimer se zmanjša upravna obremenitev podjetij in zlasti mikro podjetij. Nekateri od teh ukrepov se uporabljajo neposredno, kot tisti glede mikro podjetij, katerim bo zagotovljen poenostavljen dostop do znaka CE, kadar proizvodi, ki jih dajejo v promet, ne povzročajo znatnih pomislekov glede varnosti. Posebni poenostavljeni ukrepi so predvideni tudi za obravnavo posameznih in neserijskih proizvodov.

Postopke za pridobitev ETO je prav tako treba poenostaviti in pojasniti. Poleg tega se evropske organe za standardizacijo in tehnične organe za ugotavljanje skladnosti spodbuja k nadomestitvi preskušanja v usklajenih tehničnih specifikacijah z manj zapletenimi metodami, kot so opisne metode, in uvedbi razredov, kolikor je to mogoče, v usklajenih standardih za lažjo uporabo pojmov „brez preskušanja“ ali „brez nadaljnjega preskušanja“.

Nazadnje bo uvedba posebne tehnične dokumentacije olajšala izmenjavo rezultatov preskusov, ki jih je izvedla tretja stranka, pa tudi razširjanje preskušanja, tj. prenos rezultatov preskusa od zgornjih do spodnjih proizvodnih faz ali od ponudnika sistemov ali oblikovalca modelov do sestavljavca takšnih sistemov ali modelov.

Pričakuje se, da bodo ti ukrepi znatno znižali upravne stroške dajanja gradbenih proizvodov v promet v Evropi, ne da bi znižali ravni varnosti gradbenih objektov. Najpomembnejše ukrepe poenostavitve, predvidene v predlogu, je mogoče razvrstiti v skupine na naslednji način:

3.3.1. Ukrepi splošne uporabe

Sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti

– Sprememba s 6 na 5 sistemov z odpravo prejšnjega sistema 2;

– Poenostavitev prejšnjega sistema 1+ z odpravo kontrolnega preskušanja na gradbišču in na trgu. Ta sistem, ki je v skladu z DGP najzahtevnejši, zahteva poleg izvedenih preskusov v proizvodnem obratu pred dajanjem proizvoda v promet tudi niz preskusov, ki jih je mogoče izvesti na proizvodu, ki je že v prometu ali na gradbišču. Zahteva za takšne preskuse je bila odpravljena.

– Uvedba „preskusov prič“, tj. možnosti izvedbe preskusov v proizvodnem obratu proizvajalca, da se prepreči prenašanje vzorcev proizvodov v laboratorij priglašenega organa.

Metode, namenjene znižanju stroškov preskušanja

– Uvedba mehkega sistema, kadar je izjava proizvajalca o zmogljivostih podprta samo s posebno tehnično dokumentacijo, ki jo proizvajalec hrani v svoji tovarni, tako da je na voljo organom za nadzor trga.

S posebno tehnično dokumentacijo se oblikujejo naslednja orodja:

– Brez preskušanja: pod določenimi pogoji, ki so določeni v usklajenih tehničnih specifikacijah ali z odločbo Komisije, je treba proizvod brez preskušanja obravnavati kot ustreznega za posebno uporabo ali sposobnega doseči posamezno raven ali razred zmogljivosti;

– Brez nadaljnjega preskušanja: na enak način in na podlagi številnih preskusov, ki jih je izvedla tretja stranka, ter pod določenimi pogoji, ki so določeni v usklajenih tehničnih specifikacijah ali z odločbo Komisije, je treba proizvod brez preskušanja obravnavati kot ustreznega za posebno uporabo ali sposobnega doseči posamezno raven ali razred zmogljivosti;

– Izmenjava rezultatov tipskega preskušanja: proizvajalec bo lahko uporabil rezultate preskusov, ki jih je izvedla tretja stranka, dokler ima njegov proizvod enake dejavnike, ki določajo ta tip proizvoda, tj. uporablja enake osnovne materiale in se proizvaja z uporabo podobnih proizvodnih sistemov;

– Razširjanje rezultatov tipskega preskušanja: proizvajalci, ki sestavljajo sklope proizvodov ali sisteme, lahko uporabljajo rezultate preskusov, ki so jih izvedli ponudniki takšnih sklopov ali sistemov, na podlagi njihovega nadzora in navodil. Poleg tega se preskusov, izvedenih na zgornjih stopnjah proizvodnega procesa, ne bi smelo ponavljati na spodnjih stopnjah, pod pogojem, da značilnosti zmogljivosti niso spremenjene. Ti ukrepi bodo pomembno vplivali na znižanje stroškov proizvodov, ki se dajejo v promet, ne da bi zmanjšali varnosti objektov, ki se gradijo. Zlasti bodo koristili MSP.

Poleg zgoraj navedenih konkretnih ukrepov se od avtorjev tehničnih specifikacij uradno zahteva, da v svojih tehničnih specifikacijah po možnosti uporabljajo metode vrednotenja, ki so manj zapletene od preskušanja.

3.3.2. Ukrepi splošne uporabe

Obravnava individualno proizvedenih proizvodov

Obravnava individualno proizvedenih proizvodov je prav tako poenostavljena z uporabo nove posebne tehnične dokumentacije. Ta ukrep poenostavitve se uporablja za vsa podjetja, ki proizvajajo takšne proizvode, vendar je posebej pomemben za MSP ter zlasti za obrtnike in mikro podjetja.

Obravnava mikro podjetij

Poleg tega predlog predvideva posebno obravnavo za mikro podjetja, ki imajo možnost nadomestiti veljaven sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti s posebno tehnično dokumentacijo, brez posredovanja tretje stranke, razen za proizvode, ki imajo zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti objektov.

3.3.3. Sistem evropske tehnične ocene (ETO)

V skladu z DGP je sistem evropskih tehničnih soglasij način pridobitve znaka CE, namenjenega proizvodom, ki jih ne zajemajo nobeni usklajeni standardi. Ta sistem so pogosto kritizirali v glavnem zaradi njegove zapletenosti, stroškov in pomanjkanja preglednosti.

Najprej je treba upoštevati, da je ob odsotnosti usklajenih standardov izdaja evropskih tehničnih soglasij dejansko sestavljena iz oblikovanja nove tehnične specifikacije, tj. določitve preskusov ali drugih metod ocenjevanja, ki jih je treba uporabiti pri vrednotenju zmogljivosti proizvoda. To je dejansko zapletena in težavna naloga, ki je potrebna, da se lahko daje proizvod v promet z znakom CE. Ta praksa v državah članicah obstaja več let, kar pojasni obstoj zanesljivih nacionalnih organov na tem področju.

Rezultati posvetovanja z zainteresiranimi stranmi so pokazali, da je ta način pridobitve znaka CE še vedno potreben in veljaven, vendar so potrebne izboljšave. Cilj revizije je zato čim večja poenostavitev sistema, in sicer s poenostavitvijo postopkov, kar bo povečalo preglednost sistema, in z večjo vlogo proizvajalcev pri odločanju o vsebini ocene.

Glavne predlagane spremembe sistema je mogoče povzeti na naslednji način:

1. ETO bodo še naprej prostovoljna možnost za pridobitev znaka CE, in sicer namesto uporabe usklajenih standardov. ETO bi bilo mogoče izvesti tudi, kadar obstajajo usklajeni standardi za isti proizvod, s čimer bi se zagotovila večja prožnost in izbira za proizvajalca.

2. Trenutno DGP ne vsebuje meril v zvezi s sektorskimi pristojnostmi tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti. Nasprotno predlog jasno določa stroga merila za te organe, vključno tiste v zvezi s sektorskimi pristojnostmi pa tudi v zvezi s tehničnimi pristojnostmi na enem ali več od opredeljenih enajstih sektorskih področjih.

3. Sedanji sistem priznava dva načina za evropska tehnična soglasja, in sicer smernice (ETOG) in postopek za ugotavljanje skupnega razumevanja. Ta dva načina bo nadomestil poenostavljen način, evropski ocenjevalni list (EOL).

4. Proizvajalec ima ključno vlogo pri pripravi EOL, saj odloča, katere značilnosti je treba obravnavati; posega v postopek in podpiše dokončno pogodbo samo, kadar pozna natančen delovni program, časovni razpored in stroške postopka.

5. Kar zadeva časovni okvir, sta v predlaganem postopku predvidena naslednja cilja: 4,5 mesece za pripravo EOL v primerjavi z ocenjenimi povprečji (ki niso predvideni v DGP) 14,5 mesecev za postopek za ugotavljanje skupnega razumevanja in več kot 24 mesecev za pripravo ETOG.

4. Pravni elementi predloga

4.1. Povzetek predlaganih ukrepov

Predlagana uredba predvideva razveljavitev DGP. Na splošno se ob razveljavitvi akta uporabi načelo „vzporednih oblik“, kar pomeni, da razveljavljeni direktivi sledi direktiva, ki jo nadomešča. Vendar veljajo za ta primer posebne okoliščine, in sicer:

· premisleki, povezani z učinkovitostjo Uredbe, kar zadeva izpolnitev ciljev notranjega trga;

· izkušnje s sedanjo DGP, ki kažejo na pomembne razlike pri vsebini in časovnem okviru prenosov v državah članicah, kar negativno vpliva na delovanje notranjega trga za gradbene proizvode;

· praktične težave zaradi različnih prenosov, kar zelo dobro ponazarja trenutno stanje na področju znaka CE. DGP je bila prenesena tako, da se znak CE v štirih državah članicah obravnava kot prostovoljen, v ostalih pa kot obvezen. Industrija je s tem položajem zelo nezadovoljna; vendar ta težava do zdaj še ni bila rešena.

Zato se zdi, da je najučinkovitejši način nadomestiti DGP z instrumentom, ki se neposredno uporablja. Zato se kot najustreznejši akt predlaga uredba, ki se neposredno uporablja. Pričakuje se, da do težav zaradi različnih razlag in izvajanj v državah članicah ne bo prišlo.

4.2. Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 95 Pogodbe.

4.3. Subsidiarnost

Predlog temelji na jasnem načelu porazdelitve pristojnosti in odgovornosti med Unijo in državami članicami na področju gradbeništva.

Države članice morajo zagotoviti, da so stavbe visokih in nizkih gradenj na njihovem ozemlju načrtovane in zgrajene tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in imetja, hkrati pa upoštevajo druge osnovne zahteve v interesu splošne blaginje.

Na drugi strani je namen tega akta zakonodaje Skupnosti zagotoviti okvir za vzpostavitev notranjega trga za gradbene proizvode, za katere je v skladu s Pogodbo odgovorna Unija.

Odprava tehničnih ovir na področju gradbeništva, v kolikor tega ni mogoče zagotoviti že z vzajemnim priznavanjem enakovrednosti med vsemi državami članicami, se lahko doseže samo z oblikovanjem skupnega tehničnega jezika, s katerim bodo proizvajalci izrazili zmogljivost glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, ki jih dajejo v promet. Namen predlagane zakonodaje je v glavnem zagotoviti potrebne zahteve za oblikovanje tega usklajenega tehničnega jezika.

4.4. Načelo sorazmernosti

Predlog v veliki meri temelji na obstoječih praksah, postopkih in infrastrukturi, ki jih združuje, pojasnjuje in poenostavlja, namesto da ustvarja nove ukrepe in infrastrukture.

Kar zadeva poostritev meril za priglasitev organov, ki izvajajo naloge tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, pa tudi določbe o zaščitni klavzuli, predlog natančno sledi novemu pravnemu okviru.

Merila za imenovanje in priglasitev tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti so podobna, vsebujejo pa nekatere prilagoditve, ki upoštevajo posebne naloge, ki jih bodo ti organi izvajali.

2008/0098 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

O DOLOČITVI USKLAJENIH POGOJEV ZA TRŽENJE GRADBENIH PROIZVODOV

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [6],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [7],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [8],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [9],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pravila držav članic zahtevajo, da so gradbeni objekti načrtovani in zgrajeni tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in imetja.

(2) Ta pravila neposredno vplivajo na zahteve glede gradbenih proizvodov. Navedene zahteve se odražajo v nacionalnih standardih glede proizvodov, nacionalnih tehničnih soglasjih ter drugih nacionalnih tehničnih specifikacijah in določbah, povezanih z gradbenimi proizvodi. Razlike v navedenih zahtevah ovirajo trgovino znotraj Skupnosti.

(3) Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode [10], je namenjena odpravi tehničnih ovir v trgovini na področju gradbenih proizvodov, da se poveča njihov prosti pretok na notranjem trgu.

(4) Za doseganje navedenega cilja je Direktiva 89/106/EGS predvideva oblikovanje usklajenih standardov za gradbene proizvode ter dodelitev evropskih tehničnih soglasij.

(5) Direktivo 89/106/EGS je treba nadomestiti, da se poenostavi in pojasni obstoječi okvir ter izboljša preglednost in učinkovitost obstoječih ukrepov.

(6) Treba je zagotoviti poenostavljene postopke za pripravo izjav o zmogljivosti, da se zmanjša finančna obremenitev MSP in zlasti mikro podjetij.

(7) Uredba […] Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter Odločba […] Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem okviru za trženje proizvodov zagotavljata horizontalen pravni okvir za trženje proizvodov na notranjem trgu. Zato mora ta uredba upoštevati navedeni pravni okvir.

(8) Odprava tehničnih ovir na področju gradbeništva se lahko doseže samo z oblikovanjem usklajenih tehničnih specifikacij za oceno zmogljivosti gradbenih proizvodov.

(9) Navedene usklajene tehnične specifikacije bi morale vključevati preskušanje, izračun in druge načine, opredeljene v usklajenih standardih in evropskih ocenjevalnih listih (EOL) za oceno zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov.

(10) Metode, ki jih države članice uporabljajo v svojih zahtevah za gradbene objekte, pa tudi druga nacionalna pravila v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov bi morala biti v skladu z usklajenimi tehničnimi specifikacijami.

(11) Treba je določiti bistvene zahteve objektov, da se zagotovi podlaga za pripravo mandatov in usklajenih standardov ter za oblikovanje EOL za gradbene proizvode.

(12) Kadar je to primerno, bi bilo treba ravni zmogljivosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni proizvodi v državah članicah, določiti v usklajenih tehničnih specifikacijah, tako da se upoštevajo različne ravni osnovnih zahtev objektov za določene objekte pa tudi razlike v podnebju, geologiji in geografiji ter ostali drugačni pogoji, ki prevladujejo v državah članicah.

(13) Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) sta priznana kot pristojni organizaciji za sprejemanje usklajenih standardov v skladu s splošnimi smernicami glede sodelovanja med Komisijo in navedenima dvema organizacijama, podpisanimi 28. marca 2003.

(14) Navedeni usklajeni standardi bi morali zagotoviti ustrezna orodja za usklajeno oceno zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov. Usklajene standarde bi bilo treba določiti na podlagi mandatov, ki jih sprejme Komisija in zajemajo ustrezne družine gradbenih proizvodov, v skladu s členom 6 Direktive 98/34/ES.

(15) Postopke na podlagi Direktive 89/106/EGS za oceno zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, ki niso zajeti v usklajenih standardih, bi bilo treba poenostaviti, tako da postanejo preglednejši in da se znižajo stroški za proizvajalce gradbenih proizvodov.

(16) Da se proizvajalcem in uvoznikom gradbenih proizvodov omogoči priprava izjave o zmogljivosti za gradbene proizvode, ki niso zajeti v usklajenem standardu, je treba zagotoviti evropsko tehnično oceno.

(17) Da bi se proizvajalcu in uvozniku omogočila dodatna prožnost za oceno zmogljivosti gradbenega proizvoda, ki ga daje v promet, mora imeti pravico do zahtevka za evropsko tehnično oceno tudi v primeru, kadar je proizvod zajet v usklajenem standardu.

(18) Proizvajalci in uvozniki gradbenih proizvodov bi morali imeti možnost zahtevati izvedbo evropskih tehničnih ocen za svoje proizvode na podlagi smernic evropskih tehničnih soglasij, določenih v skladu z Direktivo 89/106/EGS. Zato bi bilo treba zagotoviti stalno veljavnost teh smernic kot EOL.

(19) Priprava osnutkov EOL in izdaja evropskih tehničnih ocen bi morala biti naloga tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti (TAB), ki jih imenujejo države članice. Da bi TAB imeli potrebne pristojnosti za izvajanje navedenih nalog, bi bilo treba na ravni Skupnosti določiti zahteve za njihovo imenovanje. Zato je treba zagotoviti tudi redna vrednotenja TAB, ki jih bodo izvajali TAB iz drugih držav članic.

(20) TAB bi morali ustanoviti organizacijo za usklajevanje postopkov za pripravo osnutkov EOL in za izdajo evropskih tehničnih ocen.

(21) Dajanje v promet gradbenih proizvodov, ki so zajeti v usklajenem standardu ali za katere je bila izdana evropska tehnična ocena, bi morala spremljati izjava o zmogljivosti glede bistvenih značilnosti proizvoda v skladu z ustreznimi usklajenimi tehničnimi specifikacijami.

(22) Proizvajalec bi moral imeti pravico, da tam, kjer namerava dati proizvod v promet, zavrne izjavo o zmogljivosti za tiste bistvene značilnosti gradbenih proizvodov, za katere zahteve tam ne obstajajo.

(23) Kadar tam, kjer namerava proizvajalec dati proizvod v promet, ne veljajo nobene zahteve v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, bi moral imeti proizvajalec pravico dati proizvod v promet brez izjave o zmogljivosti.

(24) Treba je zagotoviti poenostavljene postopke za pripravo izjav o zmogljivosti, da se zmanjša finančna obremenitev MSP in zlasti mikro podjetij.

(25) Za zagotavljanje točne in zanesljive izjave o zmogljivosti bi bilo treba oceniti zmogljivost gradbenega proizvoda, proizvodnjo v tovarni pa nadzirati v skladu z ustreznim sistemom ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti gradbenega proizvoda.

(26) Glede na posebnost gradbenih proizvodov in poseben poudarek sistema za njihovo oceno postopki za ugotavljanje skladnosti, predvideni v Odločbi (ES) ….., in moduli iz navedene odločbe niso ustrezni za navedene proizvode. Zato bi bilo treba oblikovati posebne metode za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov.

(27) Zaradi razlik v pomenu znaka CE za gradbene proizvode, kadar ga primerjamo s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) …, bi bilo treba določiti posebne določbe, da se zagotovijo jasnost obveznosti za namestitev znaka CE na gradbene proizvode in posledice navedene namestitve.

(28) Kadar proizvajalec namesti ali da namestiti znak CE na gradbeni proizvod, bi moral prevzeti odgovornost za skladnost navedenega proizvoda z njegovo navedeno zmogljivostjo.

(29) Znak CE bi bilo treba namestiti na vse gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s to uredbo. Če izjava o zmogljivosti še ni pripravljena, se znak CE ne namesti.

(30) Znak CE je edini znak, ki potrjuje skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo in veljavnimi zahtevami. Zato države članice, javni organi ali zasebna telesa, ki delujejo kot javno podjetje ali kot javni organ na podlagi monopolnega položaja ali javnega pooblastila, ne bi smeli uvesti nobenih dodatnih oznak za gradbene proizvode z znakom CE, kadar zahteve za to uporabo v navedeni državi članici ustrezajo navedeni zmogljivosti.

(31) Da bi se izognili nepotrebnim preskusom gradbenih proizvodov, katerih zmogljivost je bila že v zadostni meri dokazana z nespremenljivimi rezultati prejšnjih preskusov ali drugimi obstoječimi podatki, bi moralo biti proizvajalcu omogočeno, da pod pogoji iz usklajenih tehničnih specifikacij ali odločbe Komisije navede določeno raven ali razred zmogljivosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja.

(32) Da bi se izognili podvajanju preskusov, ki so že bili izvedeni, bi morala biti proizvajalcu gradbenih proizvodov omogočena uporaba rezultatov preskusa, ki jih je pridobila tretja stranka.

(33) Za znižanje stroškov dajanja proizvodov v promet za mikro podjetja je treba zagotoviti poenostavljene postopke za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti, kadar zadevni proizvod ne povzroča znatnih pomislekov glede varnosti.

(34) Za individualno oblikovane in proizvedene gradbene proizvode bi morala biti proizvajalcu omogočena uporaba poenostavljenih postopkov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti, kadar se lahko dokaže skladnost proizvoda, ki se daje v promet, z veljavnimi zakonodajnimi določbami.

(35) Pomembno je zagotoviti dostopnost nacionalnih tehničnih predpisov, da lahko podjetja, zlasti MSP, pridobijo zanesljive in točne informacije o veljavni zakonodaji v državi članici, v kateri nameravajo dati svoje proizvode v promet. Kontaktne točke za proizvode, vzpostavljene z Uredbo (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne [… 2008] o določitvi postopkov v zvezi z uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri proizvodih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES, bi morale zato zagotoviti informacije tudi o pravilih, ki veljajo za vgradnjo, sestavljanje in montažo posebnih tipov gradbenih proizvodov.

(36) Za zagotavljanje enakega in skladnega izvrševanja zakonodaje Skupnosti o usklajevanju bi morale države članice izvajati učinkovit nadzor trga. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne [… 2008] o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov predvideva temeljne pogoje za izvajanje takšnega nadzora trga.

(37) Odgovornost držav članic za varnost, zdravje in druga področja, zajeta v osnovnih zahtevah objektov na njihovem ozemlju, bi morala biti priznana v zaščitni klavzuli, v kateri so predvideni ustrezni zaščitni ukrepi.

(38) Ker je treba po vsej Skupnosti zagotoviti enako stopnjo učinkovitosti organov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti gradbenih proizvodov in ker morajo vsi takšni organi izvajati svoje funkcije v enaki meri in pod pogoji poštene konkurence, je treba določiti zahteve za organe za oceno zmogljivosti, ki želijo biti priglašeni za namene te uredbe. Prav tako je treba sprejeti določbe za razpoložljivost ustreznih informacij o takšnih organih in za njihov nadzor.

(39) Za zagotavljanje dosledne ravni kakovosti pri ocenjevanju in preverjanju nespremenljivosti zmogljivosti gradbenih proizvodov je treba določiti tudi zahteve, ki veljajo za organe, pristojne za priglasitev organov, ki izvajajo takšne naloge, Komisiji in drugim državam članicam.

(40) Ker ciljev predlaganega ukrepa, to je zagotavljanja ustreznega delovanja notranjega trga za gradbene proizvode z določitvijo usklajenih tehničnih specifikacij za navedeno zmogljivost gradbenih proizvodov, države članice ne morejo doseči v zadostni meri, lahko pa se zaradi njihovega obsega in učinkov dosežejo bolje na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta uredba ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev.

(41) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [11].

(42) Komisijo bi bilo treba zlasti pooblastiti za določitev pogojev, pod katerimi je lahko izjava o zmogljivosti na voljo na spletni strani, za določitev obdobja, v katerem morajo proizvajalci, uvozniki in distributerji hraniti tehnično dokumentacijo in izjavo o zmogljivosti ter jo imeti na voljo, za določitev razredov zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, za vzpostavitev sistema ocene zmogljivosti in preverjanja nespremenljivosti navedene zmogljivosti, ki se uporablja za zadevni gradbeni proizvod ali družino gradbenih proizvodov, za določitev oblike evropske tehnične ocene, za določitev postopkov za izvedbo vrednotenja tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti (TAB) in za spremembo prilog I do V. Navedeni ukrepi so splošne narave in so namenjeni spremembi bistvenih elementov te uredbe, med drugim z njeno nadomestitvijo z dodajanjem novih nebistvenih elementov, zato jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

(43) Ker je potrebno določeno obdobje, da se omogoči vzpostavitev okvira za ustrezno delovanje te uredbe, bi bilo treba njeno uporabo odložiti, z izjemo določb glede imenovanja TAB, priglasitvenih in priglašenih organov, ustanovitve organizacije TAB in ustanovitve stalnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne Določbe

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pravila o načinu navajanja zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti in o uporabi znaka CE na navedenih proizvodih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „gradbeni proizvod“ pomeni vsak proizvod ali komplet, ki je proizveden in dan v promet za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele, tako da razstavitev proizvoda zmanjša zmogljivost gradbenih objektov, razstavitev ali zamenjava proizvoda pa pomeni postopke gradnje;

2. „objekti“ pomeni gradbene objekte visoke in nizke gradnje;

3. „bistvene značilnosti“ pomeni tiste značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na osnovne zahteve objektov;

4. „usklajene tehnične specifikacije“ pomeni usklajene standarde in evropske ocenjevalne liste;

5. „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo gradbenega proizvoda za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

6. „dajanje v promet“ pomeni, da je gradbeni proizvod prvič na voljo na trgu Skupnosti;

7. „proizvajalec“ pomeni vsaka fizična ali pravna oseba, ki načrtuje ali proizvaja gradbeni proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali proizvaja pod njegovim imenom ali blagovno znamko,

8. „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost gradbenega proizvoda na trgu;

9. „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ustanovljeno v Skupnosti, ki da gradbeni proizvod iz tretje države v promet v Skupnosti;

10. „gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalca, uvoznika, distributerja in pooblaščenega zastopnika;

11. „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pooblastil, da v njegovem imenu izvaja posebne naloge;

12. „usklajeni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden izmed evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na zahtevo Komisije v skladu s členom 6 navedene Direktive;

13. „evropski ocenjevalni list“ pomeni dokument, ki ga sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti;

14. „akreditacija“ ima pomen, dodeljen z Uredbo (ES) št. […];

15. „umik“ je vsak ukrep za preprečitev dostopnosti gradbenega proizvoda iz dobavne verige na trgu;

16. „odpoklic“ je vsak ukrep za vrnitev gradbenega proizvoda, ki je bil že na voljo na trgu;

17. „tip proizvoda“ pomeni zmogljivost gradbenega proizvoda, proizvedenega z uporabo dane kombinacije surovin ali drugih prvin v posameznem proizvodnem procesu;

18. „kontrola tovarniške proizvodnje“ pomeni stalno notranjo kontrolo proizvodnje v tovarni;

19. „mikro podjetje“ pomeni mikro podjetje, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij [12];

20. „življenjski cikel“ pomeni zaporedne in medsebojno povezane faze življenja proizvoda, od nabave surovin ali pridobitve iz naravnih virov do končne odstranitve.

Člen 3

Osnovne zahteve objektov in bistvene značilnosti proizvoda

1. Bistvene značilnosti gradbenih proizvodov se določijo v usklajenih tehničnih specifikacijah v zvezi z osnovnimi zahtevami objektov, ki so navedene v Prilogi I.

POGLAVJE II

Izjava o zmogljivosti

in znak CE

Člen 4

Pogoji za pripravo izjave o zmogljivosti

1. Proizvajalec ali uvoznik pri dajanju gradbenega proizvoda v promet pripravi izjavo o zmogljivosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) gradbeni proizvod je zajet v usklajenem standardu ali pa je bila za navedeni proizvod izdana evropska tehnična ocena; in

(b) zahteve glede bistvenih značilnosti navedenega proizvoda obstajajo tam, kjer namerava proizvajalec ali uvoznik dati proizvod v promet.

Proizvajalec ali uvoznik lahko pripravi izjavo o zmogljivosti, kadar zahteve iz točke (b) ne obstajajo.

2. Izjava o zmogljivosti iz odstavka 1 zajema vsaj bistvene značilnosti, za katere obstajajo zahteve iz odstavka 1 točke (b).

3. Države članice predpostavljajo, da je izjava o zmogljivosti, ki jo pripravi proizvajalec ali uvoznik, točna in zanesljiva.

Člen 5

Vsebina izjave o zmogljivosti

1. Izjava o zmogljivosti izraža zmogljivost gradbenih proizvodov v zvezi z bistvenimi značilnostmi navedenih proizvodov v skladu z ustreznimi usklajenimi tehničnimi specifikacijami.

2. Izjava o zmogljivosti vsebuje naslednje podatke:

(a) tip proizvoda, za katerega je bila pripravljena;

(b) seznam bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, za katerega je bila zmogljivost navedena, ter ravni ali razrede navedene zmogljivosti;

(c) referenčno številko usklajenega standarda, evropskega ocenjevalnega lista ali posebne tehnične dokumentacije, ki se je uporabila za oceno posamezne bistvene značilnosti.

Člen 6

Oblika izjave o zmogljivosti

1. Izvod izjave o zmogljivosti se predloži vsakemu proizvodu, ki je dostopen na trgu.

Kadar pa je serija istega proizvoda dostavljena enemu uporabniku, ji je lahko priložen en izvod izjave o zmogljivosti.

2. Izvod izjave o zmogljivosti se lahko priloži v elektronski obliki samo z izrecnim soglasjem prejemnika.

3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 je lahko vsebina izjave o zmogljivosti na voljo na spletni strani v skladu s pogoji, ki jih določi Komisija.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

4. Izjava o zmogljivostih se pripravi z uporabo modela iz Priloge III.

Člen 7

Uporaba znaka CE

1. Znak CE se namesti samo na tiste gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4, 5 in 6.

Če proizvajalec izjave o zmogljivosti ni pripravil v skladu s členi 4, 5 in 6, se znak CE ne sme namestiti na gradbene proizvode.

Kadar proizvajalec namesti ali da namestiti znak CE na gradbeni proizvod, prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo.

2. Znak CE je edini znak, ki potrjuje, da je gradbeni proizvod skladen z navedeno zmogljivostjo.

Države članice ne uvajajo nacionalnih ukrepov ali umaknejo vsako sklicevanje na oznako skladnosti, ki ni znak CE.

3. Države članice na svojem ozemlju ali pod svojo pristojnostjo ne prepovejo ali ovirajo dostopnost gradbenih proizvodov z znakom CE na trgu ali njihovo uporabo, kadar zahteve za to uporabo v navedeni državi članici ustrezajo navedeni zmogljivosti.

4. Države članice zagotovijo, da pravila ali pogoji, ki jih postavljajo javni organi ali zasebna telesa, ki delujejo kot javno podjetje ali kot javni organ na podlagi monopolnega položaja ali javnega pooblastila, ne ovirajo uporabe gradbenih proizvodov z znakom CE, kadar zahteve za to uporabo v navedeni državi članici ustrezajo navedeni zmogljivosti.

Člen 8

Pravila in pogoji za namestitev znaka CE

1. Za znak CE veljajo splošna načela, določena v členu 26a Uredbe (ES) št. ...

2. Znak CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščen na gradbeni proizvod ali njegovo tablico s podatki. Kadar pa to ni mogoče ali ni upravičeno zaradi narave proizvoda, se namesti na embalažo ali na priložene dokumente.

3. Znaku CE sledita zadnji dve števki leta njegove namestitve, ime ali identifikacijska oznaka proizvajalca, enotna identifikacijska oznaka gradbenega proizvoda in številka izjave o zmogljivosti.

4. Znak CE se namesti preden je gradbeni proizvod dan v promet. Lahko mu sledi piktogram ali kateri koli drug znak, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.

Člen 9

Kontaktne točke za proizvod

Vsaka država članica zagotovi, da kontaktne točke za proizvod, vzpostavljene v skladu z Uredbo (ES) št. …, zagotavljajo tudi informacije o katerem koli tehničnem pravilu ali zakonodajnih določbah, ki se uporabljajo za vgradnjo, sestavljanje ali montažo posebnega tipa gradbenega proizvoda na ozemlju navedene države članice.

POGLAVJE III

Obveznost gospodarskih subjektov

Člen 10

Obveznosti proizvajalcev

1. Proizvajalci pripravijo potrebno tehnično dokumentacijo, ki opisuje vse ustrezne prvine v zvezi z veljavnim potrjevanjem navedene zmogljivosti.

Proizvajalci pripravijo izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4, 5 in 6 ter namestijo znak CE v skladu s členoma 7 in 8.

2. Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo o zmogljivosti za obdobje, ki ga določi Komisija, za vsako družino gradbenih proizvodov na podlagi pričakovane življenjske dobe in vloge gradbenega proizvoda v objektih.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

3. Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za ohranitev navedene zmogljivosti proizvodne serije. Spremembe tipa proizvoda in spremembe veljavnih usklajenih tehničnih specifikacij se ustrezno upoštevajo.

Proizvajalci, kadar je to ustrezno, pregledujejo vzorce trženih gradbenih proizvodov, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb ter o tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

4. Proizvajalci zagotovijo, da je na njihovih gradbenih proizvodih označena vrsta, serija ali serijska številka ali kateri koli drugi identifikacijski element; kadar pa velikost ali narava proizvoda tega ne dopušča, zagotovijo, da so podatki navedeni na embalaži ali spremni listini.

5. Proizvajalci navedejo ime, registrirano tovarniško ali blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o gradbenem proizvodu, na proizvodu ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali spremni listini gradbenega proizvoda.

6. Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, ki so ga dali v promet, ni v skladu z navedeno zmogljivostjo, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost gradbenega proizvoda, ali pa po potrebi umaknejo proizvod s trga in ga odpokličejo od končnih uporabnikov. Takoj obvestijo nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov gradbeni proizvod, in jim predložijo informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih popravnih ukrepih.

7. Proizvajalci na utemeljeno zahtevo pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo. S temi organi na njihovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo gradbeni proizvodi, ki so jih dali v promet.

Člen 11

Pooblaščeni zastopniki

1. Proizvajalci lahko s pisnim pooblastilom imenujejo pooblaščenega zastopnika.

Priprava tehnične dokumentacije ne sme biti del pooblastil pooblaščenega zastopnika.

2. Kadar je proizvajalec določil pooblaščenega zastopnika, mora slednji opraviti vsaj naslednje naloge:

(a) za nacionalne nadzorne organe imeti na voljo izjavo o zmogljivosti in tehnično dokumentacijo za obdobje iz člena 10(2);

(b) na zahtevo pristojnih nacionalnih organov zagotoviti vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvoda z navedeno zmogljivostjo;

(c) na zahtevo pristojnih organov sodelovati pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo gradbeni proizvodi v okviru njihovih mandatov.

Člen 12

Obveznosti uvoznikov

1. Uvozniki delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost vseh gradbenih proizvodov, ki jih dajo v promet Skupnosti, z veljavnimi zahtevami iz te uredbe.

2. Pred dajanjem gradbenega proizvoda v promet uvozniki zagotovijo, da proizvajalec oceni in preveri nespremenljivost navedene zmogljivosti. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo iz prvega pododstavka člena 10(1). Pripravijo izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4, 5 in 6. Prav tako zagotovijo, da imajo proizvodi zahtevan znak CE, da so opremljeni z zahtevanimi dokumenti ter da je proizvajalec upošteval zahteve iz člena 10(4) in (5).

Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da gradbeni proizvod ni v skladu z izjavo o zmogljivosti, gradbenega proizvoda ne sme dajati v promet, dokler ta ni v skladu s spremno izjavo o zmogljivosti ali dokler izjava o zmogljivosti ni popravljena.

3. Uvozniki navedejo svoje ime, registrirano tovarniško ali blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o gradbenem proizvodu, na proizvodu ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali spremni listini proizvoda.

4. Uvozniki zagotovijo, da, medtem ko so odgovorni za gradbeni proizvod, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z navedeno zmogljivostjo.

5. Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, ki so ga dali v promet, ni v skladu z izjavo o zmogljivosti, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost gradbenega proizvoda, ali pa po potrebi umaknejo proizvod s trga in ga odpokličejo od končnih uporabnikov. Takoj obvestijo nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov gradbeni proizvod, in jim predložijo informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih popravnih ukrepih.

6. Uvozniki imajo za obdobje iz člena 10(2) na vpogled izvod izjave o zmogljivosti ter jo na zahtevo predložijo organom za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo navedenim organom.

7. Uvozniki na utemeljeno zahtevo pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo. S temi organi na njihovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo gradbeni proizvodi, ki so jih dali v promet.

Člen 13

Obveznosti distributerjev

1. Distributerji delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost vseh proizvodov, katerih dostopnost na trgu omogočijo, z veljavnimi zahtevami iz te uredbe.

2. Preden omogočijo dostopnost gradbenega proizvoda na trgu, distributerji zagotovijo, da ima proizvod zahtevan znak CE in je opremljen z dokumenti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, ter navodili in informacijami o varnosti proizvoda v jeziku, ki je za uporabnike v državi članici, kjer se omogoča dostopnost proizvoda na trgu, razumljiv, ter da sta proizvajalec in uvoznik upoštevala zahteve iz člena 10(4) in (5) oziroma člena 12(3).

Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da gradbeni proizvod ni v skladu z izjavo o zmogljivosti, lahko omogoči dostopnost gradbenega proizvoda na trgu potem, ko je ta v skladu s spremno izjavo o zmogljivosti ali ko je bila izjava o zmogljivosti popravljena. Distributer mora o tem obvestiti proizvajalca ali uvoznika pa tudi organe za nadzor trga, kadar je proizvod povezan s tveganjem.

3. Distributer zagotovi, da, medtem ko je odgovoren za gradbeni proizvod, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z navedeno zmogljivostjo.

4. Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni v skladu z izjavo o zmogljivosti, nemudoma zagotovijo sprejetje popravnih ukrepov, da se omogoči skladnost navedenega proizvoda ali pa po potrebi umik proizvoda s trga in njegov odpoklic od končnih uporabnikov. Takoj obvestijo nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov proizvod, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neizpolnjevanju in sprejetih popravnih ukrepih.

5. Distributerji na utemeljeno zahtevo pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo. S temi organi na njihovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo gradbeni proizvodi, katerih dostopnost na trgu so zagotovili.

Člen 14

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec, kadar daje proizvod v promet pod svojo trgovsko ali blagovno znamko ali spreminja gradbeni proizvod, ki je že bil dan v promet, tako, da lahko vpliva na skladnost z navedeno zmogljivostjo, zato veljajo zanj obveznosti proizvajalca iz člena 10.

Člen 15

Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti morajo na zahtevo organov za nadzor trga za obdobje iz člena 10(2) identificirati naslednje:

(a) vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil proizvod;

(b) vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili proizvod.

POGLAVJE IV

Usklajene Tehnične Specifikacije

Člen 16

Usklajeni standardi

1. Usklajene standarde določijo evropski organi za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na podlagi mandatov, ki jih je sprejela Komisija v skladu s členom 6 navedene direktive.

2. Usklajeni standardi zagotovijo metode in merila za oceno zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti.

Usklajeni standardi, kadar je to primerno, zagotovijo metode, ki so manj zapletene od preskušanja, za oceno zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti.

3. Evropski organi za standardizacijo določijo v usklajenih standardih veljavno kontrolo tovarniške proizvodnje, ki lahko upošteva posebne pogoje proizvodnega procesa zadevnega gradbenega proizvoda.

4. Komisija oceni skladnost usklajenih standardov, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, z ustreznim mandatom.

Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije seznam sklicevanj usklajenih standardov, ki so v skladu z ustreznimi mandati, ter določi datum začetka uporabe navedenih standardov.

Komisija objavi kakršne koli posodobitve navedenega seznama.

Člen 17

Uradno nasprotovanje usklajenim standardom

1. Kadar država članica ali Komisija meni, da usklajeni standard v celoti ne izpolnjuje zahtev iz ustreznega mandata, Komisija ali zadevna država članica zadevo predloži odboru, ustanovljenemu s členom 5 Direktive 98/34/ES, ter predloži svoje argumente. Odbor po posvetovanju z ustreznimi evropskimi organi za standardizacijo nemudoma poda svoje mnenje.

2. Glede na mnenje odbora se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklicevanja na zadevni standard v Uradnem listu Evropske unije.

3. Komisija obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo in, če je to potrebno, zahteva spremembo zadevnih usklajenih standardov.

Člen 18 [17]

Ravni ali razredi zmogljivosti

1. Komisija lahko določi razrede zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

2. Kadar Komisija ne določi razredov zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, jih lahko določijo evropski organi za standardizacijo v usklajenih standardih.

Kadar je Komisija določila razrede zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, evropski organi za standardizacijo navedene razrede uporabijo v usklajenih standardih.

3. Evropski organi za standardizacijo lahko v usklajenih tehničnih specifikacijah določijo pogoje, pod katerimi za proizvod velja, da izpolnjuje določeno raven ali določen razred zmogljivosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja.

4. Države članice lahko določijo ravni ali razrede zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov samo v skladu s sistemom razvrščanja, ki so ga vzpostavili evropski organi za standardizacijo v usklajenih standardih, ali Komisija.

Člen 19 [18]

Ocena in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti

1. Ocena in preverjanje nespremenljivosti navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti se izvede v skladu z enim od sistemov iz Priloge V.

2. Komisija določi, kateri sistem se uporablja za zadevni gradbeni proizvod ali družino gradbenih proizvodov v skladu z naslednjimi merili:

(a) pomen proizvoda glede na osnovne zahteve objektov;

(b) naravo proizvoda;

(c) učinek sprememb bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda med obdobjem uporabe proizvoda;

(d) dovzetnost za napake v proizvodnji.

Komisija vedno izbere najmanj zapleten sistem, ki je skladen z varnostnimi zahtevami.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

3. Tako določen sistem je naveden v mandatih za usklajene standarde in v usklajenih tehničnih specifikacijah.

Člen 20 [19]

Evropski ocenjevalni list

1. Evropski ocenjevalni list (EOL) sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) na podlagi zahtevka proizvajalca ali uvoznika za evropsko tehnično oceno v skladu s postopkom iz Priloge II.

2. Organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) določi v EOL metode in merila za oceno zmogljivosti glede navedenih bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na uporabo, ki jo predvideva proizvajalec.

3. Organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) določi v EOL posebno kontrolo tovarniške proizvodnje, ki se uporablja, ob upoštevanju posebnih pogojev proizvodnega procesa zadevnega gradbenega proizvoda.

Člen 21 [20]

Evropska tehnična ocena

1. Evropsko tehnično oceno (ETO) izda tehnični organ za ugotavljanje skladnosti, in sicer za vsak gradbeni proizvod, na zahtevo proizvajalca ali uvoznika na podlagi EOL v skladu s postopkom iz Priloge II.

2. Komisija določi obliko ETO.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

POGLAVJE V

Tehnični Organi za Ugotavljanje Skladnosti

Člen 22[21]

Imenovanje tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti

1. Države članice lahko imenujejo tehnične organe za ugotavljanje skladnosti (TAB) za področja proizvodov iz razpredelnice 1 Priloge IV.

Države članice, ki so imenovale TAB, sporočijo drugim državam članicam in Komisiji ime, naslov navedenega organa in področja proizvodov, za katera je bil navedeni organ imenovan.

2. Komisija javno objavi seznam TAB z navedbo področij proizvodov, za katere so imenovani.

Komisija javno objavi kakršne koli posodobitve navedenega seznama.

Člen 23 [22]

Zahteve za TAB

1. TAB izpolnjujejo zahteve iz razpredelnice 2 Priloge IV.

2. Kadar TAB ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 1, država članica umakne imenovanje navedenega organa.

3. Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o svojih nacionalnih postopkih za ocenjevanje TAB, spremljanje njihove dejavnosti ter o kakršni koli spremembi navedenih informacij. Komisija zagotovi, da so informacije javno dostopne.

Člen 24[23]

Vrednotenje TAB

1. TAB preverijo, ali drugi takšni organi izpolnjujejo zadevna merila iz razpredelnice 2 Priloge IV.

Vrednotenje organizira organizacija iz člena 25(1) in poteka enkrat na štiri leta, in sicer znotraj področij proizvodov iz razpredelnice 1 Priloge IV, za katera so bili imenovani TAB.

2. Komisija določi postopke za izvedbo vrednotenja, vključno z ustreznimi postopki za pritožbe zoper odločitve, sprejete na podlagi vrednotenja.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

Vrednotenja TAB ne smejo izvajati TAB iz iste države članice.

3. Organizacija iz člena 25(1) posreduje rezultate vrednotenj TAB vsem državam članicam in Komisiji.

Komisija v sodelovanju z državami članicami spremlja spoštovanje pravil in ustrezno izvajanje vrednotenja TAB.

Člen 25 [24]

Usklajevanje TAB

1. TAB ustanovijo organizacijo za tehnično oceno, v nadaljnjem besedilu „organizacija TAB“.

2. Organizacija TAB opravlja naslednje naloge:

(a) usklajuje uporabo pravil in postopkov iz člena 19 in Priloge II ter zagotavlja podporo, potrebno za ta namen;

(b) Komisijo dvakrat letno obvešča o vsakem vprašanju v zvezi s pripravo EOL ter vsakem vidiku, povezanem z razlago pravil in postopkov iz člena 19 in Priloge II;

(c) sprejme EOL;

(d) organizira vrednotenje TAB;

(e) zagotavlja usklajevanje TAB.

3. Komisija lahko organizaciji TAB pomaga pri izvajanju nalog iz točke (e) odstavka 2. Komisija lahko v ta namen z organizacijo TAB sklene okvirni partnerski sporazum.

4. Države članice zagotovijo, da TAB prispevajo finančne in človeške vire k organizaciji TAB.

POGLAVJE VI

POENOSTAVLJENI POSTOPKI

Člen 26 [25]

Uporaba posebne tehnične dokumentacije

1. Kadar proizvajalec določi tip proizvoda, lahko nadomesti tipsko preskušanje ali tipski izračun s posebno tehnično dokumentacijo, ki kaže, da:

(a) za eno ali več bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki ga proizvajalec daje v promet, velja, da navedeni proizvod dosega določeno raven ali razred zmogljivosti brez preskušanja ali izračuna ali brez nadaljnjega preskušanja ali izračuna v skladu s pogoji iz ustrezne usklajene tehnične specifikacije ali odločbe Komisije;

(b) gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, predstavlja enak tip proizvoda kot drugi gradbeni proizvod, ki ga je proizvedel drug proizvajalec in je že bil preskušen v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa tega drugega proizvoda;

(c) je gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, sistem, sestavljen iz sestavnih delov, ki jih ustrezno sestavi na podlagi natančnih navodil ponudnika takšnega sistema ali njegovega sestavnega dela, ki je navedeni sistem ali sestavni del že preskusil z vidika ene ali več njegovih bistvenih značilnosti v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa za sistem ali sestavni del, ki mu je zagotovljen.

Proizvajalec lahko uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drug proizvajalec, po tem, ko je pridobil dovoljenje navedenega proizvajalca, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa.

2. Če spada gradbeni proizvod iz odstavka 1 v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1 ali 2, kakor je določeno v Prilogi V, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo.

Člen 27 [26]

Uporaba posebne tehnične dokumentacije v mikro podjetjih

1. Mikro podjetja lahko nadomestijo veljavni sistem za oceno navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov s posebno tehnično dokumentacijo. Posebna tehnična dokumentacija kaže skladnost gradbenega proizvoda z veljavnimi zahtevami.

2. Če spada gradbeni proizvod v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1 ali 2, kakor je določeno v Prilogi V, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo.

Člen 28 [27]

Uporaba posebne tehnične dokumentacije za individualno proizvedene proizvode

1. Za gradbeni proizvod, oblikovan in proizveden v neindustrijskem proizvodnem procesu na podlagi posebnega naročila ter vgrajen v posamezen določen objekt, lahko proizvajalec nadomesti veljaven sistem za oceno zmogljivosti s posebno tehnično dokumentacijo, ki kaže skladnost navedenega proizvoda z veljavnimi zahtevami.

2. Če spada gradbeni proizvod v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1 ali 2, kakor je določeno v Prilogi V, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo.

POGLAVJE VII

Priglasitveni in Priglašeni Organi

Člen 29 [28]

Priglasitev

Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o organih, pristojnih za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti na podlagi te uredbe.

Člen 30 [29]

Priglasitveni organi

1. Države članice določijo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov, pooblaščenih za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanje in preverjanja nespremenljivosti navedene zmogljivosti za namene te uredbe, ter spremljanje priglašenih organov, vključno s skladnostjo z določbami iz člena 33.

2. Kadar priglasitev temelji na potrdilu o akreditaciji, lahko države članice določijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvajajo njihovi akreditacijski organi v smislu Uredbe (ES) št. … in v skladu z njo.

3. Kadar priglasitveni organ izda pooblastilo, sklene pogodbo s podizvajalci ali drugače zaupa ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 organu, ki ni vladni organ, je pooblaščeni organ ali drugače zadolženi organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 30. Poleg tega ima takšen organ urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4. Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja pooblaščeni ali drugače zadolženi organ.

Člen 31 [30]

Zahteve za priglasitvene organe

1. Priglasitveni organ je ustanovljen tako, da ne pride do navzkrižja interesov s priglašenimi organi.

2. Priglasitveni organ s svojo organizacijo in delovanjem zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3. Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ocenjevanje zmogljivosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje.

4. Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo priglašeni organi, ali svetovalnih storitev na tržni ali konkurenčni osnovi.

5. Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij.

6. Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 32 [31]

Obveznost informiranja priglasitvenih organov

Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o svojih nacionalnih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ocenjevanje zmogljivosti in spremljanje priglašenih organov ter o kakršni koli spremembi navedenih informacij.

Komisija zagotovi, da so informacije javno dostopne.

Člen 33 [32]

Zahteve za priglašene organe

1. Za namene priglasitve organ za ocenjevanje zmogljivosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2. Organ za ocenjevanje zmogljivosti je ustanovljen v skladu z nacionalno zakonodajo in ima status pravne osebe.

3. Organ za ocenjevanje zmogljivosti je organ tretje stranke, neodvisen od organizacije ali gradbenega proizvoda, ki ga ocenjuje.

Organ, ki je član poslovnega združenja ali poklicnega združenja, ki zastopa podjetja, vključena v oblikovanje, proizvodnjo, ponudbo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje gradbenih proizvodov, ki jih ta organ ocenjuje, se lahko pod pogojem, da sta dokazana njegova neodvisnost in odsotnost vsakega navzkrižja interesov, obravnava kot takšen organ.

4. Organ za ocenjevanje zmogljivosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, pristojno za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti navedene zmogljivosti, ni oblikovalec, proizvajalec, dobavitelj, monter, kupec, lastnik, uporabnik ali vzdrževalec gradbenega proizvoda, ki ga ocenjuje, ali pooblaščeni zastopnik katere koli od navedenih strani. To ne onemogoča uporabe ocenjenih proizvodov, ki so nujni za delovanje priglašenega organa, ali uporabe proizvodov za osebne namene.

Prav tako ne sodelujejo neposredno pri oblikovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju navedenih gradbenih proizvodov ter ne zastopajo strani, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi. Ne izvajajo nobene dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njihovo neodvisnostjo, presojo in neoporečnostjo v zvezi z dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Priglašeni organ zagotovi, da dejavnosti hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja.

5. Priglašeni organ in njegovo osebje izvajata naloge tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate njunih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja, zlasti od oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6. Priglašeni organ je sposoben izvajati vse naloge tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, ki so dodeljene takšnemu organu v skladu s Prilogo V in za katere je bil priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja priglašeni organ sam ali se izvajajo v njegovem imenu in pod njegovo pristojnostjo.

Vedno in za vsak sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti ter vsako vrsto ali kategorijo gradbenih proizvodov, značilnosti in nalog, za katere je organ priglašen, ima priglašeni organ na voljo naslednje:

(a) osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti;

(b) opis postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ocena zmogljivosti, kar zagotavlja preglednost in možnost ponovne izvedbe teh postopkov. Razpolaga z ustrezno politiko in postopki, ki razlikujejo med nalogami, ki jih izvede kot priglašeni organ, in katero koli drugo dejavnostjo;

(c) postopke za izvajanje svojih dejavnosti ob upoštevanju velikosti, sektorja, strukture podjetja, stopnje zapletenosti zadevne tehnologije proizvoda ter mase in podatka, ali gre za posamično ali serijsko proizvodnjo.

Ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi, za katere je priglašen, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7. Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti, za katere je bil priglašen organ:

(a) je dobro tehnično in poklicno usposobljeno ter vključuje vse naloge tretje stranke za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti navedene zmogljivosti na zadevnem področju, za katerega je bil organ priglašen;

(b) ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj in preverjanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo takšnih dejavnosti;

(c) ima ustrezno znanje in razumevanje veljavnih usklajenih standardov in ustreznih določb Uredbe;

(d) ima sposobnost, ki je potrebna za pripravo potrdil, zapisov in poročil kot dokaz, da so bila ocenjevanja in preverjanja izvedena.

8. Zagotovljena je nepristranskost priglašenega organa, njegovega najvišjega vodstva in osebja za ocenjevanje.

Plačilo najvišjega vodstva priglašenega organa in njegovega osebja za ocenjevanje ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali od rezultatov takšnih ocenjevanj.

9. Priglašeni organ sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno pristojna za ocenjevanje in/ali preverjanje.

10. Osebje priglašenega organa je zavezano k varovanju poklicnih skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s Prilogo V, razen v zvezi s pristojnimi upravnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

11. Priglašeni organ sodeluje v ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine priglašenega organa za usklajevanje, ustanovljene v skladu s to uredbo, ali zagotovi, da je njegovo osebje za ocenjevanje obveščeno o teh dejavnostih, ter uporablja upravne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela navedene skupine, kot splošne smernice.

Člen 34

Domneva o skladnosti

Kadar organ za ocenjevanje zmogljivosti lahko dokaže skladnost z merili, določenimi v ustreznih usklajenih standardih ali njihovih delih, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da je skladen z zahtevami iz člena 33, v kolikor veljavni usklajeni standardi zajemajo te zahteve.

Člen 35 [33]

Hčerinska podjetja in podizvajalci priglašenih organov

1. Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z nalogami tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 33, in obvesti priglasitveni organ.

2. Priglašeni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež podjetja.

3. Podizvajalec ali hčerinsko podjetje lahko izvaja dejavnosti samo s soglasjem stranke.

4. Priglašeni organ hrani za nacionalne organe zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali hčerinskega podjetja ter z delom, ki ga podizvajalec ali hčerinsko podjetje izvaja v skladu s Prilogo V.

Člen 36 [34]

Preskusi prič

1. Kadar je to upravičeno s tehničnimi, ekonomskimi ali logističnimi razlogi, lahko priglašeni organi izvedejo preskuse iz Priloge V ali jih dajo izvesti pod svojim nadzorom, bodisi v proizvodnih obratih z uporabo preskusne opreme notranjega laboratorija proizvajalca bodisi v zasebnem ali javnem laboratoriju s predhodnim strinjanjem proizvajalca in z uporabo preskusne opreme navedenega laboratorija.

2. Pred izvedbo navedenih preskusov priglašeni organ preveri, ali ima preskusna oprema ustrezen kalibracijski sistem in ali naveden sistem deluje.

Člen 37 [35]

Zahtevek za priglasitev

1. Organ, ki se ga pooblasti za izvajanje nalog tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, vloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v katerem ima sedež.

2. Zahtevku je priložen opis dejavnosti, ki bodo izvedene, postopki ocenjevanja in/ali preverjanja, za katere organ trdi, da je pristojen, ter potrdilo o akreditaciji, če obstaja, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. …, ki potrjuje, da organ izpolnjuje zahteve iz člena 33.

3. Kadar zadevni organ ne more zagotoviti potrdila o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vsa dokumentarna dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 33.

Člen 38 [36]

Priglasitveni postopek

1. Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 33.

2. Komisijo in druge države članice obvestijo z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.

Izjemoma se za horizontalne priglasitve iz drugega pododstavka odstavka 3, za katere ni ustreznega elektronskega orodja, sprejme priglasitev v tiskani obliki.

3. Priglasitev vključuje vse podrobnosti o nalogah, ki jih je treba opraviti, sklicevanje na ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo in za namene sistema iz točke 1.4 Priloge V bistvene značilnosti, za katere je organ pristojen.

Vendar se sklicevanje na ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo ne zahteva v naslednjih primerih bistvenih značilnosti:

(a) odziv na ogenj;

(b) odpornost proti ognju;

(c) obnašanje pri požarih z zunanje strani;

(d) absorpcija hrupa.

4. Kadar priglasitev ne temelji na potrdilu o akreditaciji, priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži vsa dokumentarna dokazila, ki potrjujejo usposobljenosti priglašenega organa in obstoječe ureditve, ki zagotavljajo, da bo organ redno spremljan in bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 33.

5. Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa samo, kadar Komisija in druge države članice temu niso nasprotovale v dveh tednih po priglasitvi v primeru uporabe potrdila o akreditaciji in v dveh mesecih po priglasitvi v primeru neuporabe akreditacije.

V tej uredbi se samo tak organ šteje za priglašeni organ.

6. Komisija in druge države članice se obvestijo o kakršnih koli nadaljnjih zadevnih spremembah priglasitve.

Člen 39 [37]

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1. Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli samo eno takšno številko, tudi kadar je organ priglašen v skladu z več akti Skupnosti.

2. Komisija zagotovi, da je seznam organov, priglašenih v skladu s to uredbo, javno dostopen, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se ta seznam posodablja.

Člen 40 [38]

Spremembe priglasitve

1. Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ več ne izpolnjuje zahtev iz člena 33 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali umakne priglasitev, kadar je to primerno, odvisno od resnosti razlogov za neizpolnjevanje navedenih zahtev ali navedenih obveznosti. O tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

2. V primeru umika, omejitve ali začasnega preklica priglasitve ali kadar priglašeni organ preneha z dejavnostjo, zadevna priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente obravnava drug priglašeni organ ali da so na zahtevo na voljo organom za priglasitve in nadzor trga.

Člen 41 [39]

Spodbijanje usposobljenosti priglašenih organov

1. Komisija preišče vse primere, pri katerih obstaja dvom ali pri katerih je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali glede stalnega izpolnjevanja zahtev in odgovornosti priglašenega organa.

2. Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije, povezane z osnovo za priglasitev ali vzdrževanje usposobljenosti zadevnega organa.

3. Komisija zagotovi, da so vse informacije, pridobljene med preiskavo, obravnavane zaupno.

4. Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da po potrebi sprejme korektivne ukrepe, vključno z razveljavitvijo priglasitve.

Člen 42 [40]

Operativne obveznosti priglašenih organov

1. Priglašeni organi izvedejo vse naloge tretje stranke v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti iz Priloge V.

2. Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti se izvaja sorazmerno, tako da se izogne nepotrebni obremenitvi gospodarskih subjektov. Priglašeni organi izvajajo svoje dejavnosti ob upoštevanju velikosti, sektorja, strukture vključenega podjetja, sorazmerne zapletenosti zadevne tehnologije proizvoda ter mase in podatka, ali gre za posamično ali serijsko proizvodnjo.

Pri tem pa vseeno spoštuje stopnjo natančnosti, ki se zahteva za proizvod na podlagi te uredbe, in vlogo proizvoda pri varnosti objektov.

3. Kadar priglašeni organ med spremljanjem, ki je namenjeno preverjanju nespremenljivosti zmogljivosti proizvedenega proizvoda, ugotovi, da gradbeni proizvod nima enake ravni zmogljivosti kot tip proizvoda, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe ter po potrebi začasno prekliče ali umakne potrdilo.

4. Kadar popravni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ omeji, začasno prekliče ali umakne vsakršna potrdila, kadar je to primerno.

Člen 43 [41]

Obveznost informiranja za priglašene organe

1. Priglašeni organi priglasitveni organ obvestijo o:

(a) vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnemu preklicu ali umiku potrdil;

(b) vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje za priglasitev;

(c) vsaki zahtevi po informacijah o ocenjevanju in/ali preverjanju nespremenljivosti zmogljivosti dejavnosti, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga;

(d) na zahtevo organa, o nalogah tretje stranke v skladu sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti, ki so bile izvedene v okviru njihove priglasitve, ter kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

2. Priglašeni organi zagotovijo drugim organom, priglašenim na podlagi te uredbe, ki izvajajo podobne naloge tretje stranke v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti in zajemajo enake gradbene proizvode, ustrezne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati teh ocenjevanj in/ali preverjanj.

Člen 44 [42]

Izmenjava izkušenj

Komisija zagotovi izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.

Člen 45 [43]

Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi ustrezno usklajevanje in sodelovanje med organi, priglašenimi v okviru člena 29, ter pravilno delovanje v obliki skupin priglašenih organov na sektorski in medsektorski ravni.

Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, sodelujejo pri delu navedenih skupin, neposredno ali prek pooblaščenih zastopnikov.

POGLAVJE VIII

Nadzor trga in zaščitni postopki

Člen 46 [44]

Postopek za obravnavo gradbenih proizvodov, ki predstavljajo tveganje, na nacionalni ravni

1. Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. … ali kadar utemeljeno menijo, da gradbeni proizvod ne dosega navedene zmogljivosti in/ali predstavlja tveganje za zdravje in varnost oseb ali za druge javne interese, ki jih zajema ta uredba, ovrednotijo, ali zadevni proizvod izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti sodelujejo z organi za nadzor trga na vse potrebne načine.

Kadar organi za nadzor trga med navedenim vrednotenjem ugotovijo, da gradbeni proizvod ni skladen z zahtevami iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne popravne ukrepe in proizvod uskladi z navedenimi zahtevami ali pa proizvod umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.

Organi za nadzor trga obvestijo ustrezen priglašeni organ.

Člen 19 Uredbe (ES) št. … se uporablja za zgoraj navedene ukrepe.

2. Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na ozemlje njihove države, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3. Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi gradbenimi proizvodi, ki jih je dal v promet po vsej Skupnosti.

4. Kadar ustrezni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dajanja gradbenega proizvoda v nacionalni promet ali njegov umik ali odpoklic s trga.

Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o takih ukrepih.

5. Informacije iz odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podatke, zlasti podatke, potrebne za opredelitev neskladnega gradbenega proizvoda, porekla gradbenega proizvoda, narave tveganja ter narave in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov pa tudi stališč, ki so jih predložili zadevni gospodarski subjekti. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica naslednjih trditev:

(a) proizvod ne izpolnjuje pogojev, ki so povezani z ogrožanjem zdravja ali varnosti oseb ali drugih javnih interesov in so določeni v tej uredbi;

(b) pomanjkljivosti v usklajenih tehničnih specifikacijah ali posebni tehnični dokumentaciji.

6. Države članice, razen držav članic, ki so začele postopek, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah v zvezi z neskladnostjo zadevnega gradbenega proizvoda, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7. Kadar države članice ali Komisija v petnajstih delovnih dneh po prejemu informacij iz odstavka 4 ne predložijo nobenega ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga sprejme država članica v zvezi z zadevnim gradbenim proizvodom, se šteje, da je ukrep upravičen.

8. Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim gradbenim proizvodom, kot je takojšen umik proizvoda s trga.

Člen 47 [45]

Zaščitni postopek Skupnosti

1. Kadar so po zaključku postopka iz člena 46(3) in (4) predloženi ugovori proti nacionalnemu ukrepu države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja sprejme odločbo, v kateri navede, ali je ukrep upravičen ali ne.

Komisija odločbo naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.

2. Če se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik neskladnega gradbenega proizvoda s svojih trgov. Države članice o tem obvestijo Komisijo. Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica umakne ukrep.

3. Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, in je neskladnost gradbenega proizvoda posledica pomanjkljivosti v usklajenih standardih iz člena 46(5)(b), Komisija obvesti ustrezen evropski organ (organe) za standardizacijo in zadevo predloži odboru, ustanovljenem v skladu s členom 5 Direktive 98/34/ES. Odbor se mora posvetovati z ustreznim evropskim organom za standardizacijo in nemudoma dati svoje mnenje.

Kadar za nacionalni ukrep velja, da je utemeljen, in je neskladnost gradbenega proizvoda posledica pomanjkljivosti v EOL ali posebni tehnični dokumentaciji, kakor je navedeno v členu 46(5)(b), Komisija sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 48 [46]

Skladni gradbeni proizvodi, ki vseeno predstavljajo tveganje za zdravje in varnost

1. Kadar država članica po vrednotenju na podlagi člena 46(1) ugotovi, da gradbeni proizvod kljub njegovi skladnosti s to uredbo predstavlja tveganje za zdravje ali varnost oseb ali za druge javne interese, zahteva od ustreznega gospodarskega subjekta, da sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotavljanje, da zadevni gradbeni proizvod pri dajanju v promet ne bo več predstavljal navedenega tveganja, ali pa proizvod umakne iz prometa ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga določi glede na naravo tveganja.

2. Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi gradbenimi proizvodi, ki jih je dal v promet po vsej Skupnosti.

3. Država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Informacije vključujejo vse razpoložljive podatke, zlasti podatke, potrebne za opredelitev neskladnega gradbenega proizvoda, porekla in dobavne verige proizvoda, narave tveganja ter narave in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov.

4. Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in ustreznimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja sprejme odločbo, v kateri navede, ali je ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

5. Komisija odločbo naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.

Člen 49 [47]

Formalna neskladnost

1. Brez poseganja v člen 46 država članica od gospodarskega subjekta zahteva, da neskladnost odpravi, kadar ugotovi enega od naslednjih dejstev:

(a) znak CE je nameščen v nasprotju s členom 7 ali 8;

(b) znak CE ni nameščen, kakor se to zahteva v skladu s členom 7(1);

(c) izjava o zmogljivosti ni pripravljena, kakor se to zahteva v skladu s členom 4;

(d) izjava o zmogljivosti ni pripravljena v skladu s členi 4, 5 in 6;

(e) tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna.

2. Kadar neskladnost iz odstavka 1 še naprej obstaja, država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dajanja gradbenega proizvoda v promet ali zagotovi odpoklic ali njegov umik s trga.

POGLAVJE IX

Končne določbe

Člen 50 [48 ]

Spremembe prilog

1. Komisija lahko spremeni priloge I do V.

2. Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).

Člen 51 [49]

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, imenovan stalni odbor za gradbeništvo.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 52 [50]

Razveljavitev

1. Direktiva 89/106/EGS se razveljavi.

2. Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se razume kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 53 [51]

Prehodne določbe

1. Gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet v skladu z Direktivo 89/106/EGS pred 1. julijem 2011, se štejejo kot skladni s to uredbo.

2. Proizvajalci in uvozniki lahko pripravijo izjavo o zmogljivosti na podlagi potrdila ali izjave o skladnosti, izdane pred 1. julijem 2011 v skladu z Direktivo 89/106/EGS.

3. Smernice za evropsko tehnično soglasje, ki so bile objavljene pred 1. julijem 2011 v skladu s členom 11 Direktive 89/106/EGS, se lahko uporabljajo kot EOL.

4. Proizvajalci in uvozniki lahko uporabljajo evropska tehnična soglasja, izdana v skladu s členom 9 Direktive 89/106/EGS pred 1. julijem 2011, v času obdobja veljavnosti navedenih soglasij.

Člen 54 [52]

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se členi 3 do 21, 26, 27 in 28, členi 46 do 50, 52 in 53 ter priloge I, II, III in V uporabljajo od 1. julija 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

PRILOGA 1

Osnovne zahteve objektov

Gradbeni objekti kot celote in njihovi posamezni deli morajo biti ustrezni za predvideno uporabo.

Osnovne zahteve objektov se morajo ob primernem vzdrževanju izpolnjevati ves čas ekonomsko sprejemljive življenjske dobe objekta.

1. Mehanska odpornost in stabilnost

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročile:

(a) porušitve celotnega objekta ali delov objekta;

(b) večjih deformacij od dopustnih;

(c) škode na drugih delih objekta ali na napeljavi ali vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije;

(d) glede na vzrok nesorazmerno velike škode zaradi nekega dogodka.

2. Varnost pri požaru

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je ob izbruhu požara:

(a) določen čas še ohranjena nosilnost konstrukcije;

(b) omejeno nastajanje in širjenje požara in dima v objektu;

(c) omejeno širjenje požara na sosednje gradbene objekte;

(d) upoštevana varnost reševalnih ekip.

3. Higiena, zdravje in okolje

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajen tako, da med gradnjo, uporabo in rušenjem ne bodo ogrožali higiene ali zdravja oseb v objektu in sosedov ali povzročali prekomernega vpliva na kakovost okolja ali podnebja skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem ne zaradi:

(a) oddajanja strupenih plinov;

(b) emisij nevarnih snovi, hlapnih organskih spojin (HOS), toplogrednih plinov ali nevarnih delcev v zraku v zaprtih prostorih ali zraku na prostem;

(c) emisij nevarnega sevanja;

(d) izpusta nevarnih snovi v pitno vodo, podzemno vodo, morske vode ali zemljo;

(e) napačnega izpusta odpadne vode, emisij izpušnih plinov ali napačnega izpusta trdnih ali tekočih odpadkov;

(f) vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta.

4. Varnost pri uporabi

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da pri uporabi ali obratovanju ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za nastanek nesreč, kakršne so zdrs, padec, trčenje, opekline, električni udarec in poškodbe zaradi eksplozije.

5. Zaščita pred hrupom

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da se hrup, ki ga zaznavajo osebe v objektu ali okolici, vzdržuje na ravni, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in delo.

6. Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote

Gradbeni objekti ter njihove naprave za ogrevanje, hlajenje in zračenje morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je količina energije, potrebne pri uporabi objekta in naprav, majhna, kadar se upoštevajo lokalne podnebne razmere in osebe v objektu.

7. Trajnostna raba naravnih virov

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se zagotovi naslednje:

(a) možnost recikliranja gradbenih objektov, njihovih materialov in delov po zrušenju;

(b) vzdržljivost gradbenih objektov;

(c) uporaba okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih.

PRILOGA II

Postopek za sprejetje evropskega ocenjevalnega lista in za izdajo evropske tehnične ocene

1. Tehnični organ za ugotavljanje skladnosti (TAB) izvede oceno in izda evropsko tehnično oceno (ETO) na področju proizvodov, za katerega je bil imenovan.

Določbe te priloge za proizvajalce se uporabljajo tudi za uvoznike.

2. Priprava in sprejetje evropskega ocenjevalnega lista se izvede v skladu s točkami 2.1 do 2.9.

2.1. TAB, ki prejme zahtevek za ETO (v nadaljnjem besedilu: pristojni TAB) za gradbeni proizvod, obvesti organizacijo TAB iz člena 25(1) in Komisijo o vsebini zahtevka ter sklicevanju na odločbo Komisije o ocenjevanju in preverjanju nespremenljivosti zmogljivosti, ki jo namerava TAB uporabiti za ta proizvod, ali o pomanjkanju takšne odločbe Komisije.

2.2. Pristojni TAB v sodelovanju s proizvajalcem pridobi ustrezne informacije o proizvodu in predvideni uporabi. Pristojni TAB proizvajalca obvesti, če je proizvod v celoti ali delno zajet v drugi usklajeni tehnični specifikaciji. Pristojni TAB nato pripravi osnutek prve pogodbe, ki bo sklenjena s proizvajalcem, v kateri opredeli pogoje priprave delovnega programa.

2.3. Proizvajalec v enem mesecu od sklenitve prve pogodbe predloži pristojnemu TAB tehnično dokumentacijo z opisom proizvoda, njegovo predvideno uporabo in podrobnostmi o kontroli tovarniške proizvodnje, ki jo izvaja.

2.4. Pristojni TAB v enem mesecu od prejetja tehnične dokumentacije pripravi in pošlje proizvajalcu osnutek druge pogodbe in osnutek delovnega programa s podrobnimi podatki in ukrepi, ki jih bo sprejel za oceno zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda glede na predvideno uporabo. Osnutek delovnega programa vključuje vsaj naslednje dele:

(a) del 1: program ocenjevanja z navedbo preskusnih metod, metod izračuna, opisnih metod, parametrov in vseh drugih načinov, vključno z merili ocenjevanja, ki se zdijo primerna za določitev proizvoda, za oceno zmogljivosti za njegove bistvene značilnosti glede predvidene uporabe in vzdržljivosti glede ustreznih osnovnih značilnosti;

(b) del 2: dejavnosti, povezane z začetnim pregledom obrata, v katerem se proizvod iz zahtevka proizvaja;

(c) del 3: mesta, na katerih bo izveden preskus;

(d) del 4: predvideni čas in stroški.

2.5. Pristojni TAB po sklenitvi druge pogodbe med pristojnim TAB in proizvajalcem, ki vključuje dogovorjeni delovni program, pošlje del 1 delovnega programa skupaj z delom tehnične dokumentacije, povezane z opisom proizvoda in njegove predvidene uporabe, vsem drugim TAB, imenovanim za isto področje gradbenih proizvodov iz razpredelnice 1 Priloge IV. Navedeni TAB sestavljajo delovno skupino, ki jo usklajuje pristojni TAB.

V dveh tednih od takrat, ko bodo vsi zadevni TAB prejeli navedene dokumente od pristojnega TAB, mora delovna skupina pripraviti osnutek EOL z metodami ocenjevanja in merili zmogljivosti za ustrezne bistvene značilnosti na podlagi dela 1 delovnega programa ter primernih in utemeljenih tehničnih prispevkih, ki jih zagotovijo njeni člani.

2.6. Pristojni TAB posreduje nato osnutek EOL skupaj z ustreznimi deli tehnične dokumentacije, ki vsebujejo opis proizvoda in njegovo predvideno uporabo, vsem drugim TAB.

Ti drugi TAB posredujejo v dveh tednih pristojnemu TAB ustrezne informacije, povezane z njihovimi nacionalnimi gradbenimi predpisi in drugimi pravnimi ali upravnimi določbami, ki se uporabljajo za proizvod in njegovo predvideno uporabo, če je to primerno. Pristojni TAB obvesti člane delovne skupine in proizvajalca o vsebini teh prispevkov.

2.7. Pristojni TAB vključi te prispevke po posvetovanju z delovno skupino v osnutek EOL, ki ga pošlje organizaciji TAB iz člena 25(1). Po posredovanju končnega osnutka EOL proizvajalcu, ki lahko v enem tednu sporoči svoje pripombe, organizacija TAB sprejme EOL kot začasni dokument. Organizacija TAB pošlje izvod sprejetega začasnega EOL proizvajalcu in Komisiji. Če Komisija v petnajstih dneh od prejema sporoči organizaciji TAB svoje pripombe o začasnem EOL, ga organizacija TAB ustrezno spremeni. Po tem obdobju začne pristojni TAB priprave za izvajanje ocene.

2.8. Pristojni TAB izvede oceno v skladu z določbami sprejetega začasnega EOL in izda naknadno ustrezno ETO.

2.9. Takoj po izdaji prve ETO na podlagi danega začasnega EOL, ki jo opravi pristojni TAB, organizacija TAB po potrebi ta EOL prilagodi na podlagi predloga pristojnega TAB. Organizacija TAB sprejme nato končni EOL in ga pošlje Komisiji. Komisija objavi sklicevanje na končni EOL v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3. Ko je bilo sklicevanje na končni EOL objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se v skladu s tem končnim EOL izvedejo priprave za ETO na podlagi kakršnih koli poznejših zahtevkov, ki zadevajo gradbene proizvode s podobnimi bistvenimi značilnostmi glede njihove predvidene uporabe, kot so navedene v prvem zahtevku.

4. Predstavnik Komisije lahko kot opazovalec sodeluje na vseh srečanjih delovne skupine iz točke 2.5.

5. Če se vsi TAB in proizvajalec niso dogovorili o EOL, organizacija TAB to zadevo predloži Komisiji, da sprejme ustrezno rešitev.

PRILOGA III

Izjava o zmogljivosti

Št. …………….

1. Št. ……………. (enotna identifikacijska oznaka proizvoda)

2. Ime ali identifikacijska oznaka in naslov (pooblaščenega zastopnika) proizvajalca:

.................................................................................................................................

.................................................................................................................................

3. Za izdajo te izjave o zmogljivosti je odgovoren izključno proizvajalec:

.................................................................................................................................

.................................................................................................................................

4. Identifikacija proizvoda (omogoča sledljivost):

.................................................................................................................................

.................................................................................................................................

5. Zmogljivost proizvoda, identificiranega zgoraj, je v skladu z navedeno zmogljivostjo iz točke 7.

6. Priglašeni organ ……………………. (ime in številka priglašenega organa, če je primerno)

je izvedel …………………………………………….(opis intervencije)

in izdal ……………………………… (certifikat o skladnosti proizvoda, certifikat o skladnosti kontrole tovarniške proizvodnje, poročila o preskusih – če je primerno):

........................................................................................................................

........................................................................................................................

7. Izjava o zmogljivosti (seznam, ravni ali razredi in sklicevanje na ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo/posebno tehnično dokumentacijo, uporabljeno za oceno zmogljivosti za navedene bistvene značilnosti)

Ime navedene bistvene značilnosti | Raven ali razred zmogljivosti za navedeno bistveno značilnost | Sklicevanje usklajene tehnične specifikacije/posebne tehnične dokumentacije |

| | |

| | |

| | |

Podpisano za in v imenu: ………………………….

............................................ ...............................................

(kraj in datum izdaje) (ime, dejavnost) (podpis)

PRILOGA IV

Področja proizvodov in zahteve za tehnične organe za ugotavljanje skladnosti

Razpredelnica 1 – področja proizvodov

Področna koda; | Področje proizvodov | Družine gradbenih proizvodov |

a | Gradbena dela | Geotekstil in povezani proizvodi – proizvodi za prometno ureditev – talne obloge, tlaki in zaključni tlaki – agregati – proizvodi za gradnjo cest – cevi, rezervoarji in pomožni proizvodi, ki niso v stiku z vodo za prehrano ljudi – talne podloge, vključno z obešenimi fasadami pritličij, cestami in drugimi prometnimi območji – zelo tanka plast asfaltnega betona – proizvodi za odvod in čiščenje odpadnih voda – proizvodi za zaščito pred padajočim kamenjem – proizvodi za hidroizolacijo mostov, ki se nanašajo v tekočem stanju – dilatacije za cestne mostove |

b | CELOTNE/DELNE MONTAŽNE STAVBNE ENOTE | Leseni okvir in sklopi polizdelkov iz hlodovine – sklopi za gradnjo hladilnic in sklopi za obloge hladilnic – montažne stavbne enote – sklopi proizvodov za montažne hiše z betonsko okvirno konstrukcijo – sklopi proizvodov za montažne hiše s kovinsko okvirno konstrukcijo |

c | NOSILNI MATERIALI IN SESTAVNI DELI | Leseni nosilni in vezni konstrukcijski elementi – cement, gradbeno apno in druga hidravlična veziva – jeklo za armiranje in prednapenjanje za beton – konstrukcijski kovinski elementi in pomožni proizvodi – proizvodi v zvezi z betonom, malto in injekcijsko maso – konstrukcijska ležišča – montažni betonski proizvodi – sklopi proizvodov za montažne stopnice – lahke sestavljene lesene grede in stebri – oprema za prednapenjanje konstrukcij – plastična sidra |

D | STREŠNIKI IN ovoj ZGRADBE | Sklopi proizvodov za predelne stene – strešne kritine, svetlobniki, strešna okna in pomožni proizvodi – proizvodi iz ravnega stekla, profiliranega stekla in steklenih zidakov – zunanja in notranja vrata in okna, strešne odprtine in svetlobniki – sistemi za zatesnitev streh s tekočimi snovmi – sklopi proizvodov za zunanje oblaganje sten – sistemi strukturne tesnjene zasteklitve – sklopi proizvodov mehansko pritrjenih elastičnih folij za zagotavljanje neprepustnosti streh za vodo – svetlobniki – prefabricirane panelne plošče iz stisnjenega lesa in lahke samonosilne sestavljene plošče |

E | NOTRANJI/ZUNANJI SESTAVNI DELI ZGRADB/SKLOPI PROIZVODOV | Sanitarne naprave – plošče na leseni podlagi – zidarski in sorodni proizvodi – notranje in zunanje stenske in stropne obloge – mavčni proizvodi – sklopi za predelne stene – sklopi proizvodov za vodotesno prekrivanje tal in sten v vlažnih prostorih – nenosilni trajni opažni sklopi, ki temeljijo na votlih blokih ali opažnih elementih iz izolacijskega materiala in/ali betona |

F | OGREVANJE/PREZRAČEVANJE/IZOLACIJA | Dimniki, zračniki in posebni proizvodi – naprave za prostorsko ogrevanje – proizvodi za toplotno izolacijo – zunanji toplotnoizolacijski sestavljeni sklopi – izolacijski sklopi za obrnjene strehe – toplotnoizolacijske plasti |

G | PRITRDILNI MATERIAL/TESNILA/LEPILA | Gradbena lepila – zatiči za stike nosilnih konstrukcij/spojke – tridimenzionalni žebljani mozniki – plastična sidra/vijaki – stenske plošče iz nerjavnega jekla – gotov vodonepropusten vložek v prezračevani fasadi – pritrdilni element za zaščitne izolacijske elemente zunanjih sten in ravne ali nagnjene strehe – spojka za sendvič elemente iz betona – tesnila za cevi v stenskih in talnih odprtinah, neprepustna za plin in vodo – sklopi proizvodov, profili in trakovi za tesnjenje – spojine za tesnjenje stikov – elastični pritrdilni material za viseče strope – nosilni drogovi – točkovna vez – zaščitna sredstva za tla in premazna sredstva – izravnalne vezi za strehe, stene in notranjo opremo – vodotesni proizvodi/postopki |

H | PROTIPOŽARNA ZAŠČITA IN POVEZANI PROIZVODI | Proizvodi za požarni alarm, odkrivanje požara, fiksne protipožarne naprave, sistemi za nadzor nad požarom in dimom, proizvodi za preprečevanje eksplozij – proizvodi za gašenje in dušenje požara ter protipožarno zaščito |

I | ELEKTRIČNa NAPELJAVa | Vsak gradbeni proizvod, povezan z električno napeljavo |

J | plinska napeljava | Vsak gradbeni proizvod, povezan s plinsko napeljavo |

K | OSKRBA Z VODO IN KANALIZACIJA | Sklop proizvodov, sestavljen iz lopute z delno mehansko zaporo, vgrajene v odtočni kanal brez lopute – sklop proizvodov za vstopni jašek, sestavljen iz zaščitnih in dodatnih obročev iz plastike za različne namene – sklopi cevi za hladno in toplo vodo, vključno s tistimi za prehrano ljudi – cevovodni sistemi za drenažo in kanalizacijo z ali brez pritiska – prožna spojka za gravitacijsko in tlačno kanalizacijo in drenažno cev – prenosna stranišča |

Razpredelnica 2 – Zahteve za tehnične organe za ugotavljanje skladnosti

Usposobljenost | Opis usposobljenosti | Zahteva |

1 Analiza tveganja | Ugotoviti možna tveganja in koristi za uporabo inovativnih gradbenih proizvodov ob odsotnosti uveljavljenih/zbirnih tehničnih informacij o njihovi zmogljivosti pri vgradnji v gradbene objekte. | TAB je neodvisen od zainteresiranih strani in kakršnih koli posameznih interesov.Poleg tega ima TAB osebje:(a) ki je objektivno in sposobno treznega tehničnega presojanja; (b) ki natančno pozna zakonodajne določbe in druge veljavne zahteve v državah članicah, ki zadevajo področja proizvodov, za katera bo imenovano;(c) ki ima splošno znanje o gradbenih postopkih in podrobno tehnično znanje področij proizvodov, za katera bo imenovano;(d) ki natančno pozna posebna tveganja in tehnične vidike gradbenega procesa;(e) ki natančno pozna obstoječe usklajene standarde in preskusne metode na področjih proizvodov, za katera bo imenovano;(f) ki ima ustrezna jezikovna znanja in spretnosti. |

2 Določitev tehničnih meril | Pretvoriti rezultat analize tveganja v tehnična merila za vrednotenje vedenja in zmogljivosti gradbenih proizvodov glede izpolnjevanja veljavnih nacionalnih zahtev;tehnične informacije, ki jih potrebujejo tisti, ki sodelujejo v procesu gradnje kot možni uporabniki gradbenih proizvodov (proizvajalci, načrtovalci, izvajalci in osebe, ki izvajajo vgradnjo). | |

3 Določitev metod ocenjevanja | Oblikovati in potrditi ustrezne metode (preskuse ali izračune) za oceno zmogljivosti za bistvene značilnosti gradbenih proizvodov, ob upoštevanju trenutnega stanja. | |

4 Določitev posebne kontrole tovarniške proizvodnje | Razumeti in vrednotiti proizvodni proces posebnega proizvoda za določitev ustreznih ukrepov za zagotavljanje nespremenljivost proizvoda skozi zadevni proizvodni proces. | TAB ima osebje z ustreznim znanjem o odnosu med proizvodnimi procesi in značilnostmi proizvoda, povezanimi s kontrolo tovarniške proizvodnje |

5 Ocena proizvoda | Oceniti zmogljivost za bistvene značilnosti gradbenih proizvodov na podlagi usklajenih metod v primerjavi z usklajenimi merili. | Poleg zahtev, navedenih v točkah 1, 2 in 3, ima TAB dostop do potrebnih sredstev in opreme za oceno zmogljivosti za bistvene značilnosti gradbenih proizvodov znotraj področij proizvodov, za katere bo imenovan. |

6 Splošno upravljanje | Zagotavljanje skladnosti, zanesljivosti, objektivnosti in sledljivosti prek stalne uporabe ustreznih metod upravljanja. | TAB ima: (a) dokazane izkušnje iz dobrega upravnega ravnanja;(b) politiko in podporne postopke za zagotavljanje zaupnosti občutljivih informacij znotraj TAB in vseh njegovih partnerjev;(c) sistem nadzora nad dokumenti za zagotavljanje registracije, sledljivosti, hranjenja in arhiviranja dokumentov;(d) mehanizem za notranjo revizijo in vodstveni pregled za zagotavljanje rednega spremljanja skladnosti z ustreznimi metodami upravljanja; (e) postopek za objektivno obravnavo ugovorov in pritožb. |

PRILOGA V

Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti

1. SISTEMI OCENJEVANJA IN PREVERJANJA NESPREMENLJIVOSTI ZMOGLJIVOSTI

1.1. Sistem 1 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk:

(a) Proizvajalec izvede:

(i) kontrolo tovarniške proizvodnje (KTP);

(ii) nadaljnje preskušanje vzorcev, odvzetih v proizvodnem obratu skladno s predpisanim programom preskušanja;

(b) Priglašeni organ izda izjavo o skladnosti proizvoda na podlagi:

(i) določitve tipa proizvoda na podlagi tipskega preskušanja (vključno z vzorčenjem), tipskega izračuna, vrednosti iz preglednice ali opisne dokumentacije proizvoda;

(ii) začetnega pregleda proizvodnega obrata in KTP;

(iii) stalnega nadzora, ocenjevanja in vrednotenja KTP;

(iv) kontrolnega preskušanja vzorcev, odvzetih v proizvodnem obratu.

1.2. Sistem 2 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk:

(a) Proizvajalec izvede:

(i) kontrolo tovarniške proizvodnje;

(ii) nadaljnje preskušanje vzorcev, ki jih proizvajalec odvzame v proizvodnem obratu skladno s predpisanim programom preskušanja;

(b) Priglašeni organ izda izjavo o skladnosti proizvoda na podlagi:

(i) določitve tipa proizvoda na podlagi tipskega preskušanja (vključno z vzorčenjem), tipskega izračuna, vrednosti iz preglednice ali opisne dokumentacije proizvoda;

(ii) začetnega pregleda proizvodnega obrata in KTP;

(iii) stalnega nadzora, ocenjevanja in vrednotenja KTP.

1.3. Sistem 3 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk:

(a) Proizvajalec izvede:

(i) določitev tipa proizvoda na podlagi tipskega preskušanja (vključno z vzorčenjem), tipskega izračuna, vrednosti iz preglednice ali opisne dokumentacije proizvoda;

(ii) kontrolo tovarniške proizvodnje;

(iii) preskušanje vzorcev, odvzetih v proizvodnem obratu skladno s predpisanim programom preskušanja;

(b) Priglašeni organ izda izjavo o skladnosti KTP na podlagi:

(i) začetnega pregleda proizvodnega obrata in KTP;

(ii) stalnega nadzora, ocenjevanja in vrednotenja KTP.

1.4. Sistem 4 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk:

(a) Proizvajalec izvede kontrolo tovarniške proizvodnje;

(b) Priglašeni organ izvede določitev tipa proizvoda na podlagi tipskega preskušanja (na podlagi vzorčenja, ki ga izvede proizvajalec), tipskega izračuna, vrednosti iz preglednice ali opisne dokumentacije proizvoda.

1.5. Sistem 5 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk:

(a) Proizvajalec izvede:

(i) določitev tipa proizvoda na podlagi tipskega preskušanja, tipskega izračuna, vrednosti iz preglednice ali opisne dokumentacije proizvoda;

(ii) kontrolo tovarniške proizvodnje;

(b) Priglašeni organ nima nalog.

2. ORGANI, VKLJUČENI V OCENJEVANJE IN PREVERJANJE NESPREMENLJIVOSTI ZMOGLJIVOSTI

Kar zadeva delovanje priglašenih organov, vključenih v ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti gradbenega proizvoda, je treba razlikovati med naslednjimi organi:

(1) certifikacijski organ: priglašeni organ, vladni ali nevladni, primerno usposobljen in pristojen za certificiranje v skladu z danimi pravili o postopku in vodenju;

(2) organ, ki opravlja preglede: priglašeni organ z organizacijo, osebjem, usposobljenostjo in neoporečnostjo, da lahko skladno z določenimi merili opravlja naslednje naloge: ocenjevanje, priporočanje za odobritev in naknadna presoja proizvajalčevih postopkov kontrole kakovosti ter izbira in vrednotenje gradbenih proizvodov v obratu v skladu s posebnimi merili;

(3) preskuševalni laboratorij: priglašeni laboratorij, ki meri, preučuje, preskuša, umerja ali drugače določa značilnosti ali zmogljivosti materialov ali gradbenih proizvodov.

[1] UL L 40, 11.2.1989, str. 12, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 93/68/EGS, UL L 220, 30.8.1993, str.1.

[2] Evropska komisija (2005): COM (2005) 535 konč. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja, Bruselj.

[3] ES MEMO/05/394 in MEMO/06/426

[4] COM(2007) 36 konč.

[5] Študijo je izvedel Risk and Policy Analysts Ltd (RPA), Združeno kraljestvo.

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL C […], […], str. […].

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL L 40, 11.2.1989, str. 12. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[11] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[12] UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

--------------------------------------------------