[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.10.2008

COM(2008) 612 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Končna ocena programa Carina 2007 v skladu s členom 19 Odločbe 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2007)

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Končna ocena programa Carina 2007 v skladu s členom 19 Odločbe 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2007)

PROGRAM CARINA 2007

Program Carina 2007 je bil uveden z Odločbo 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003. To je bil tretji akcijski program Skupnosti za carino in je zajemal obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2007. V Carini 2007 je lahko sodelovalo vseh 27 držav članic EU ter Hrvaška in Turčija. Stroške programa so si delile Evropska skupnost in sodelujoče države.

Osnovni cilj programa Carina 2007 je bila podpora nacionalnim carinskim upravam držav članic, ki so bile glavne upravičenke iz programa, ter pospeševanje sodelovanja in koordinacije med njimi. Za doseganje ciljev programa (ki so bili podrobneje razloženi v akcijskem načrtu Carina 2007, del I) se je ta opiral zlasti na:

- skupne ukrepe, vključno s seminarji, delavnicami in projektnimi skupinami, izmenjavami uradnikov, usposabljanjem, primerjalnimi analizami in drugimi ukrepi. Taki skupni ukrepi so znašali približno 20 % proračuna programa.

- sisteme informacijske tehnologije (IT), vključno z novim računalniško podprtim tranzitnim sistemom (NCTS), številne sisteme, povezane s tarifami (vključno z informacijskim sistemom za integrirano tarifo Skupnosti – TARIC), ter sisteme obvladovanja tveganj in informacijske sisteme (vključno z elektronskim sistemom obrazca za podatke o tveganjih – RIF). Skoraj 80 % proračuna programa je bilo namenjenih za sisteme IT.

Finančni okvir za petletno izvajanje programa je bil določen pri 165,55 milijona EUR.

NAMEN KONČNE OCENE

Člen 19 Odločbe 253/2003/ES določa, da „Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami program [Carina 2007] stalno ocenjuje[1]“. Končno ocenjevanje se je začelo novembra 2007 in končalo maja 2008. Pokrivalo je celotno intervencijo (2003–2007). Formalni pogoji za končno ocenjevanje določajo, da je njen glavni cilj oceniti,

- kakšni učinki (rezultati in vplivi) so bili doseženi;

- kako so prispevali k doseganju ciljev (uspešnost);

- in ali so bili ti učinki doseženi z razumnimi stroški (učinkovitost).

Med končnim ocenjevanjem so bili zbrani odzivi in podatki vseh interesnih skupin v programu: Komisije, carinskih uprav sodelujočih držav in trgovcev (imenovanih tudi gospodarski subjekti). Glede na to, kako težko je najti jasne kazalce za izmero uspeha programa Carina 2007 (zaradi kompleksne in večplastne narave programa ter njegovega širokega niza ciljev), so bili pri vrednotenju ocenjeni učinki programa Carina 2007 v širšem smislu, pri čemer je bila uporabljena mešanica kvalitativnih informacij in kvantitativnih podatkov (če so bili na voljo) za presojo njegovih učinkov in uspešnosti.

METODOLOGIJA

Metodologija za zbiranje podatkov in informacij je zajemala naslednje:

- ocenjevalni vprašalnik za nacionalne carinske uprave: nacionalnim kontaktnim osebam vseh 29 sodelujočih držav je bil poslan podroben vprašalnik za program Carina 2007, s prošnjo, da izrazijo svoja mnenja o programu ter jih podkrepijo s podatki in dejanskimi informacijami;

- informacijski vprašalnik za Evropsko komisijo: Generalni direktorat Komisije za obdavčenje in carinsko unijo (DG TAXUD) je zagotovil dodatne podatke (po večini kvantitativne) o vložkih in rezultatih programa Carina 2007;

- študije primerov: opravljene so bile štiri študije primerov, od katerih se je vsaka osredotočila na eno od prednostnih nalog programa. V okviru študij primerov je bilo v vzorcu skupnih ukrepov s sodelujočimi opravljenih več kot 80 razgovorov, vključno s carinskimi uradniki iz 23 različnih sodelujočih držav, gospodarskimi subjekti in uradniki DG TAXUD;

- spletne raziskave: opravljeni sta bili dve ločeni raziskavi – ena je bila usmerjena v carinske uradnike, ki so sodelovali v skupnih ukrepih v okviru programa Carina 2007 in/ali uporabljali sisteme IT (ta raziskava je pritegnila 1243 odzivov), druga pa v gospodarske subjekte, ki so bili vključeni v dejavnosti programa Carina 2007 (133 odzivov);

- teoretično raziskavo: kabinetna raziskava je uporabila obstoječe vire dokazov, vključno s podatkovnima zbirkama ART in CIRCA, in druge dokumente, ki so bodisi v javni rabi bodisi so jih na voljo dale zainteresirane strani.

Analizo informacij, zbranih s temi orodji in metodami, je usmerjal analitični okvir meril in kazalcev presoje, oblikovan v začetni fazi ocenjevanja. Večji del tega okvira je temeljil na intervencijski logiki programa (izpeljani iz strukture ciljev, prioritet in podprioritet v akcijskem načrtu Carina 2007). Kadar je bilo to primerno in izvedljivo, so bili uporabljeni tudi kvantitativni kazalci, oblikovani leta 2003 za oceno programa.

REZULTATI IN UČINKI/USPEŠNOST

Program Carina 2007 je sledil naslednjim štirim glavnim ciljem (glej Odločbo o programu Carina 2007 in akcijski načrt Carina 2007, del I):

- zaščita interesov Skupnosti: zlasti zagotavljati potrebno zaščito finančnih interesov Evropske unije in nuditi varno okolje za njene državljane;

- olajševanje trgovine: upravam držav članic omogočati izpolnjevanje zahtev, ki so posledica globalizacije in vedno večjega obsega trgovine, ter prispevati h krepitvi konkurenčnega okolja Evropske unije;

- enakovredni rezultati/infrastruktura: upravam držav članic omogočati vzajemno delovanje in izvajati svoje naloge tako učinkovito, kakor da bi bile ena sama uprava, ter dosegati enakovredne rezultate na vsaki točki carinskega območja Skupnosti;

- širitev: sprejemati potrebne ukrepe za pripravo na širitev in v podporo vključevanju novih držav članic ter zagotoviti varnost prihodnje zunanje meje EU.

Na podlagi namena ocenjevanja in programskih ciljev je bilo oblikovanih osem ocenjevalnih vprašanj. Prva štiri vprašanja so zadevala obseg, v katerem je program Carina 2007 prispeval k dosegi teh ciljev. Peto vprašanje je bilo namenjeno ločeni oceni obsega, v katerem so sistemi IT prispevali k dosegi teh ciljev. Glavni sklepi v zvezi s temi elementi so povzeti v naslednjih odstavkih.

Ali je Carina 2007 prispevala k zagotovitvi varnega okolja za državljane in k zaščiti finančnih interesov Skupnosti?

Iz informacij, zbranih med ocenjevanjem, je mogoče skleniti, da je program Carina 2007 pomembno prispeval k zaščiti zadevnih interesov Skupnosti. Več kot 80 % vseh nacionalnih carinskih uprav je navedlo, da je Carina 2007 prispevala „nekoliko“ oziroma „veliko“ k zagotavljanju varnega okolja za državljane in zaščiti finančnih interesov Skupnosti. To je bilo doseženo s številnimi programskimi ukrepi v zvezi s poenostavitvijo, racionalizacijo, standardizacijo in/ali splošnim izboljšanjem carinske zakonodaje in postopkov ter tudi z ukrepi za povečanje sodelovanja med carinskimi organi nasploh.

Gledano v celoti, odzivi zainteresiranih strani kažejo, da program Carina 2007 na splošno štejejo kot življenjsko pomemben pospeševalec in katalizator pragmatičnega in plodnega sodelovanja med vsemi zadevnimi akterji na področju carinske zakonodaje, postopkov in formalnosti (vključno s preprečevanjem goljufij in bojem proti ponarejanju). Konkretni rezultati različnih delovnih skupin, ki so (bile) dejavne na tem področju, širši učinek boljših stikov med nacionalnimi upravami (npr. z izmenjavami) ter sistemi IT in sistemi za izmenjavo informacij, oblikovanimi v okviru programa Carina 2007, so prispevali k na splošno pozitivni oceni učinka programa Carina 2007 v zvezi z zaščito interesov Skupnosti.

Ali je Carina 2007 prispevala k olajševanju trgovine?

Gledano v celoti, ocena kaže, da je bila vloga programa Carina 2007 pri olajševanju trgovine mešana. Obstaja jasna težnja (zlasti v zadnjih treh do štirih letih), da bi gospodarskim subjektom zagotovili možnost, da sodelujejo v delovnih skupinah, na seminarjih in drugih skupnih ukrepih ter s tem sodelujejo v celotnem procesu priprave novih pravil, postopkov, specifikacij itd. Gospodarski subjekti so zelo cenili pripravljenost in prizadevanja Komisije (in v določeni meri tudi držav članic), da jih vključi in resno prisluhne njihovim težavam. Velika večina carinskih uradnikov je pozdravila tudi okrepljeno sodelovanje gospodarskih subjektov, čeprav jih je nekaj izrazilo zaskrbljenost, da je lahko „prekomerna“ vključenost gospodarskih subjektov včasih ovira za načrtno in učinkovito odločanje.

Na drugi strani so bili gospodarski subjekti nekoliko manj navdušeni, kar zadeva dejanske učinke sodelovanja na zmanjšanje obremenitve zakonite trgovine ter na poenostavitev in modernizacijo carinskih postopkov in formalnosti. Medtem ko je nekaj ukrepov, izvedenih v okviru programa Carina 2007, pripomoglo k zmanjšanju bremen za trgovce (npr. izvajanje novega računalniško podprtega tranzitnega sistema), so bile tudi pritožbe, da se večina novih ukrepov in pobud, ki se izvajajo v Evropi vse od terorističnih napadov 9/11, osredotoča zlasti na varnostno problematiko, kar pogosto privede do dodatnih obremenitev za trgovanje. Razmeroma majhno število skupnih ukrepov, ki so se osredotočili eksplicitno na programski cilj olajševanja trgovine, je dodaten znak določenega neravnovesja (čeprav je treba opozoriti, da so verjetno tudi številni drugi ukrepi, ki niso eksplicitno povezani s tem ciljem, posredno prispevali k olajševanju trgovine).

Ali je Carina 2007 pomagala posameznim nacionalnim carinskim upravam delati kot ena sama uprava?

Ocenjevanje je pokazalo, da je program Carina 2007 pomembno prispeval k temu cilju z omogočanjem enotnega izvajanja carinskega prava kot tudi z usklajevanjem delovnih metod na mnogo različnih področjih. To se nanaša na zagotavljanje enakih rezultatov v vseh točkah carinskega območja, in odzivi trgovcev na raziskavo potrjujejo, da so carinske uprave držav članic EU dosegle pomemben napredek v smeri poslovanja, kot bi bile ena sama uprava.

Carina 2007 je nedvoumno prispevala k zbliževanju nacionalnih carinskih uprav ter k usklajevanju in standardizaciji procesov in pristopov. Konkretni primeri obsegajo skupne sisteme IT, oblikovane v okviru Carine 2007, ter skupni pristop usposabljanja in orodja e-učenja. Na mehkejši, bolj „človeški“ ravni, ukrepi programa Carina 2007 olajšujejo izmenjavo znanja, izkušenj, najboljših praks in preprosto osebnih stikov preko državnih meja ter tako prispevajo tudi k večji usklajenosti dela carinskih uprav po Evropi.

Ali je Carina 2007 zagotovila podporo novim državam članice in države kandidatke pri njihovem vključevanju in pripravi na pristop?

Glede na odzive carinskih uprav novih držav članic in držav kandidatk je program Carina 2007 zelo koristil pri vključevanju in pripravi na pristop k EU (večina jih je izjavila, da je program „veliko“ prispeval k temu cilju). Študija primerov je potrdila, da carinski uradniki v novih državah članicah zelo cenijo program Carina 2007, in so poudarili njegovo vrednost za souporabo znanja, izmenjavo izkušenj in pristopov ter mrežno povezovanje na splošno.

Podpora, ki jo je program Carina 2007 zagotovil za pristop in vključevanje novih držav članic, izhaja predvsem iz treh vrst pobud.

- Bilo je kar nekaj ukrepov, ki so bili usmerjeni konkretno v nove države članice in/ali države kandidatke (vključno s primerjalnimi projekti in tehnično podporo). Ti so pogosto pozitivno vplivali na krepitev usposobljenosti ter sprejemanje učinkovitejših pristopov in postopkov.

- Države kandidatke imajo možnost sodelovanja v programu ter njegovih različnih delovnih in projektnih skupinah (ki niso usmerjene v širitev), seminarjih, itn. že od zgodnje faze pristopnega procesa. Tako imajo prihodnje države članice že kmalu vpogled v zakonodajo, postopke in formalnosti EU ter izvajanje le-teh, pa tudi možnost, da začnejo posodabljati in prilagajati lastna pravila in procese, še preden uradno vstopijo v EU.

- Različni sistemi IT, razviti s podporo programa Carina 2007, ter dejavnosti za podporo njihovemu izvajanji in usposabljanju uporabnikov so prav tako prispevali k nemotenemu povezovanju carinskih uprav novih držav članic.

V kolikšni meri so sistemi IT pomagali doseči cilje programa?

V okviru programa Carina 2007 so bili storjeni veliki koraki, da bi se zagotovila (med)obratovalnost številnih sistemov IT. Kot kaže, od danes vsi sistemi, ki so bili ocenjeni, delujejo nemoteno, in visoke ravni zadovoljstva uporabnikov so očiten znak njihove uporabnosti. To pa ne pomeni, da se nekatere težave ne nadaljujejo; med ocenjevanjem so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti konkretnih sistemov IT, ki bi se jih bilo treba lotiti.

Gledano v celoti, rezultati ocenjevanja kažejo, da so sistemi IT pomembno pripomogli k napredovanju v smeri ciljev II (olajševanje trgovine) in III (enakovredni rezultati/infrastruktura) programa. Kar zadeva prve, se zdi, da je nov računalniško podprt tranzitni sistem (NCTS) največ prispeval k poenostavitvi in pospešitvi tranzitnega postopka za trgovce in tudi za uprave v sodelujočih državah. Nekateri sistemi, povezani s tarifami – zlasti informacijski sistem za integrirano tarifo Skupnosti (TARIC) in sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij (EBTI) – so prav tako vplivali na olajševanje trgovine z izboljšanjem razpoložljivosti informacij in povečanjem pravne varnosti za trgovce.

Kar zadeva cilj I (zaščita interesov Skupnosti) programa, je obstajalo široko soglasje, da so sistemi IT (zlasti sistemi, povezani s tarifami) izboljšali razpoložljivost podatkov in tako prispevali k zaščiti finančnih interesov Skupnosti. Na drugi strani se sistemi IT niso osredotočali na boj proti goljufiji, saj razvoj in vzdrževanje sistemov IT, namenjenih boju proti goljufiji, pokrivajo drugi pravni instrumenti[2]. Toda pričakuje se, da bo elektronski sistem obrazca za podatke o tveganjih (RIF) postajal vse uporabnejši za izboljšanje carinskih kontrol in s tem preprečevanje goljufij v prihodnosti, z napredkom razvoja skupnega okvira za obvladovanje tveganj.

UČINKOVITOST, KORISTNOST IN TRAJNOST

Sklepna tri vprašanja v oceni so obravnavala učinkovitost, koristnost in trajnost programa Carina 2007. Glavni sklepi v zvezi s temi vidiki so povzeti v naslednjih odstavkih.

Ali bi Carina 2007 lahko bila učinkovitejša ter dosegla enake rezultate in učinek z nižjimi stroški?

Na splošno rezultati ocenjevanja kažejo, da je program Carina 2007 učinkovit. Na ravni skupnih ukrepov so orodja, ki so po mnenju upravičencev (zlasti delovnih skupin, projektnih skupin in izmenjav) najučinkovitejša, tista, ki se največ uporabljajo in za katere se porabi največji del proračuna. Študije primerov so nakazale, da je malo možnosti za zmanjšanje stroškov pri vzorcu 20 ukrepov, ki so bili podrobno ocenjeni. Stroškovno učinkovitost razvoja in podpore prek programa Carina 2007 za različne carinske sisteme IT je težje oceniti; vendar odzivi uporabnikov in upravičencev kažejo na splošno zadovoljstvo s sistemi IT ter na zadovoljstvo, da njihovi učinki upravičujejo njihove stroške.

Za strukture in postopke upravljanja programa so upravičenci programa prav tako presodili, da delujejo dobro. Toda pri več sodelujočih državah se je obseg virov (zlasti človeških virov), ki je bil na voljo na nacionalni ravni za vodenje in usklajevanje, zdel nezadosten za to, da se zagotovi, da se v celoti požanje možne sadove programa Carina 2007.

In končno, le okrog 60 % proračuna, namenjenega za program Carina 2007, je bilo do konca leta 2007 tudi dejansko porabljenega. Čeprav je za leti 2008 in 2009 načrtovano nekaj dodatne porabe sredstev, dodeljenih v okviru programa Carina 2007 (na podlagi dolgoročnejših pogodb, sklenjenih v okviru programa Carina 2007, zlasti za storitve, povezane z IT), bo skupni znesek ostal bistveno nižji od najvišjih razpoložljivih proračunskih sredstev. To je predvsem posledica dejstva, da je bila poraba za razvoj in podporo sistemov IT bistveno nižja od pričakovane. Razlogi za to so verjetno v spletu več dejavnikov, zaradi česar je težko sprejeti jasne sklepe glede učinkovitosti programa. Kljub temu je treba upoštevati, da je Carina 2007 svoje učinke dosegla ne s stroškom 165,55 milijona EUR, pač pa s stroškom okrog 95 milijonov EUR do danes, k čemur je treba prišteti še dodatno porabo, ki je po približnih ocenah v območju 10–15 milijonov EUR, kolikor je načrtovanih za prihodnja leta.

Ali so učinki ustrezali opredeljenim potrebam in težavam, ki jih je treba rešiti?

Med ocenjevanjem je bilo ugotovljeno, da učinki, ki jih je dosegel program, v veliki meri ustrezajo opredeljenim potrebam in težavam, ki jih je treba rešiti, in sicer zato, ker:

a) so vsi štirje glavni cilji programa Carina 2007 pomembni in se osredotočajo na pomembne potrebe in prednostne naloge nacionalnih carinskih uprav sodelujočih držav; zdi se, da ni nobenih drugih bistvenih potreb sodelujočih držav, ki bi jih program moral zajemati;

b) so učinki programa Carina 2007 (v določeni meri) prispevali k dosegi vseh štirih programskih ciljev (glej zgoraj).

Posledično je bila koristnost programa visoka. Z mehanizmi, orodji in procesi za vse zadevne akterje po EU na področju carine in njihovo skupno obravnavo pomembnih problemov, povezanih s carinsko zakonodajo in postopki, razpravo o njih in njihovo reševanje, je Carina 2007 nedvoumno pripomogla k temu, da so nacionalne carinske uprave dosegle napredek v svojih prizadevanjih, da bi delovale, kot ena sama uprava. Program je poleg tega pomembno prispeval k pripravi na širitev in vključevanje novih držav članic, pa tudi k zaščiti interesov Skupnosti. In končno, čeprav ni jasno, ali so na splošno ukrepi, sprejeti v okviru programa Carina 2007, pripomogli k olajševanju trgovine, je jasno, da je bil program koristen pri zmanjševanju obremenitve zakonite trgovine na določenih področjih in pri omejevanju dodatnih obremenitev, ki so jih postavili nekateri novi ukrepi, katerih cilj je izboljšanje varnosti.

Ali bodo učinki, ki jih je dosegla Carina 2007, srednje- in dolgoročno trajali?

Program Carina 2007 je nedvomno prinesel številne konkretne rezultate, katerih učinki bodo trajali na srednji in dolgi rok. Ključni primeri takih trajnih učinkov zajemajo osnutke besedil, ki so jih oblikovale delovne skupine v okviru programa Carina 2007 in so postali del zakonodaje, ki je bila ali bo sprejeta, vrsto delujočih sistemov IT, k razvoju in izvajanju katerih so odločilno pripomogle dejavnosti v okviru Carine 2007, ter module e-učenja, ki so bili razviti in jih že uporabljajo v več državah članicah.

Kljub temu bo popolna uresničitev morebitnih pozitivnih učinkov odvisna od nadaljevanja programa. Program pomeni ključni mehanizem za spremljanje in razvoj obstoječih pa tudi novih pobud, ki bodo lansirane na področju carine (naj bodo pravne, postopkovne, tehnološke, politične ali druge narave), ter skupno razpravljanje o njih ter končno tudi za izboljšanje njihove kakovosti, uspešnosti, skladnosti in sprejemljivosti za sodelujoče države in gospodarske subjekte. Opustitev programa Carina bi med vsemi upravičenci in zainteresiranimi stranmi povzročila resno zaskrbljenost, da bosta sodelovanje in usklajevanje med njimi trpela, na škodo nadaljnjega napredka v smeri vseh ciljev programa Carina 2007.

PRIPOROČILA

Splošna priporočila

Končna ocena je potrdila, da je program Carina 2007 pozitivno vplival na delo carin v Evropi. Njegovi upravičenci in zainteresirane strani ga zelo cenijo, medtem ko učinkovito (v nekaterih primerih nadvse pomembno) prispeva k vsem njegovim glavnim ciljem. Končna ocena torej znova potrjuje, na kar je opozorila že vmesna ocena – potrebo po nadaljevanju programa Carina 2007. Da bi nasledniki programa delovali čim bolj nemoteno in čim bolj učinkovito, bi morali:

- ohraniti na cilju temelječ pristop vodenja in tako zagotoviti, da vse dejavnosti sledijo nizu jasno opredeljenih ciljev v skladu s splošnimi cilji programa, ter olajšati spremljanje in ocenjevanje;

- proučiti seznam prioritet in podprioritet, da bi se zagotovila stalna veljavnost na cilju temelječega pristopa na podlagi jasne hierarhije relevantnih in uresničljivih ciljev. Nekatere prednostne naloge programa Carina 2007 morda niso več ustrezne, medtem ko se druge zdijo preobsežne oziroma preveč specifične;

- izboljšati vidnost in uporabnost letnega programa dela, tako da se uporabi za določitev zelo jasnih ključnih prednostnih nalog za naslednje leto (namesto da se omeji tako, da se ujema z vsemi cilji in prednostnimi nalogami akcijskega načrta);

- še naprej izdatno uporabljati projektne/delovne skupine in izmenjave, za katere so upravičenci ugotovili, da so najučinkovitejše vrste ukrepov, in so, kadar so bile pravilno usmerjene, dokazale, da lahko prinašajo nadvse uporabne, oprijemljive in konkretne rezultate.

- Tudi druge vrste skupnih ukrepov (vključno s seminarji, primerjalnimi analizami itd.) so lahko v posebnih okoliščinah nadvse uporabne, toda njihova uspešnost je v veliki meri odvisna od tega, kako so organizirani. Proučiti je treba še posebno smernice programa Carina 2007 za primerjalne analize in se osredotočiti na pomanjkljivosti v uporabi tega orodja, ki so bile ugotovljene med ocenjevanjem.

Področja s posebno problematiko

Med ocenjevanjem so bili opredeljeni številni problemi, ki so povezani s posebnimi področji in se jih je treba lotiti. Da bi še naprej gradili na doslej doseženem napredku in bili uspešni pri reševanju problemov, ki so za zainteresirane strani najpomembnejši, morajo nasledniki programa Carina 2007:

- bolj poudariti olajševanje trgovine. To je ključni cilj za trgovce, pa tudi za nacionalne carinske uprave mnogih sodelujočih držav, vendar je bil v okviru programa Carina 2007 deležen relativno manjše pozornosti (v primerjavi z ostalimi glavnimi cilji). Da bi pomagali zmanjšati obremenitev zakonite trgovine, bo še posebno pomembno:

- zagotoviti pravočasno dokončanje pobude E-carina in se izogibati zaviranju procesa, preden se koristi za gospodarske subjekte začnejo uresničevati;

- prednostno razvrstiti dejavnosti, ki se nanašajo na enotna dovoljenja, vključno s pooblaščenim gospodarskim subjektom in enotnimi dovoljenji za poenostavljene postopke, ter si prizadevati za resnično enotno priznavanje in uporabo teh konceptov po vsej EU;

- še naprej vključevati gospodarske subjekte v ustrezne skupne ukrepe ter tako zagotoviti priznavanje in upoštevanje potreb, izkušenj in mnenj trgovcev v oblikovanju novih pravil, postopkov, orodij itn.

- lotiti se nadaljnjega dela na področju analize in obvladovanja tveganj, ki je ključno področje za izboljšanje in standardizacijo carinskih kontrol in postopkov ter uspešen boj proti goljufiji. Nadaljnje delo vseh nacionalnih carinskih uprav na področju profilov tveganja, kazalcev, pravil itn. ter na področju iskanja načinov za olajšanje in maksimiranje njihove uporabe se mora osredotočiti na:

- opredeljevanje politično občutljivih elementov obvladovanja tveganj (deloma zaradi dejstva, da je, kar je zakonito v eni državi članici, lahko nezakonito v drugi) in njihova obravnava na ustreznih ravneh;

- nadaljnje poudarjanje dejavnosti in praktičnih vaj, usmerjenih neposredno v nadaljnje usklajevanje pristopov obvladovanja tveganj po EU.

- nadaljevati z izvajanjem novega skupnega pristopa usposabljanja, obenem pa zagotavljati, da priprava modulov e-učenja/kombiniranega učenja ne postane sama sebi namen in da druga področja za ukrepanje niso zanemarjena. To vključuje:

- vodenje odprtega in vključujočega dialoga med Komisijo in sodelujočimi državami z namenom določitve prednostnih nalog za prihodnja leta (vključno z vsemi drugimi področji, povezanimi z usposabljanjem, za katera bi sodelujoče države rade, da bi jih program obravnaval);

- pregled in po potrebi prilagajanje vsebine, pogostosti, trajanja in strukture sestankov skupine za vodenje usposabljanja, da bi ji omogočili dejavnejšo vlogo pri usklajevanju programskih dejavnosti na področju usposabljanja;

- nadaljevati z napredkom, doseženim v zvezi s sistemi IT, z nadaljnjim raziskovanjem in obravnavo področij za izboljšanje in/ali nove ukrepe, kot so:

- obravnava posebnih izzivov in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med ocenjevanjem in vplivajo na več sistemov IT, ki se trenutno uporabljajo na ravni EU;

- prizadevanja za vseevropsko uskladitev vmesnikov s trgovci za vse carinske postopke. Komisija je v preteklosti že predlagala smernice za uskladitev takih vmesnikov po EU in med ocenjevanjem je bilo ugotovljeno, da skoraj polovica sodelujočih držav meni, da bi Carina 2007 lahko oz. morala še naprej podpirati usklajevanje povezav na evropski ravni.

Spremljajoči ukrepi

In končno, obstajajo nekateri „spremljajoči“ ukrepi, ki jih ocenjevalci priporočajo v presojo, da bi izboljšali uspešnost programa in tako prispevali k njegovi sposobnosti za dosego svojih ciljev:

- pozvati sodelujoče države k temu, da zagotovijo, da se za usklajevanje, vodenje in upravljanje programa na ravni posamezne nacionalne carinske uprave dodelijo zadostni človeški viri;

- razviti komunikacijske dejavnosti, usmerjene v zadevno institucionalno občinstvo (zlasti v ustrezna nacionalna ministrstva, pristojna za carino), z namenom poudariti profil programa Carina 2007 ter okrepiti ozaveščenost o njegovi vlogi, priložnostih, ki jih ponuja, in učinkih, ki jih je imel (ter tako med drugim povečati možnosti za zagotovitev zadostnih virov);

- ponovno preučiti kazalce in ukrepe uspešnosti, oblikovane na začetku programa Carina 2007, z namenom določiti dokončni seznam pomembnih in možnih kazalcev, ki se lahko uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje programa v prihodnosti.

[1] Vmesno ocenjevanje je bilo končano decembra 2005. Glej Delovni dokument služb Komisije: Poročilo Komisije: Vmesno ocenjevanje programa Carina 2007, SEC(2006) 35.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997) ter Konvencija Sveta o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji in podpisana 26.7.1995 (Uradni list C 316, 27.11.1995, str. 0034–0047).