[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 29.9.2008

COM(2008) 594 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Sporočilo o prihodnosti omrežij in interneta {SEC(2008) 2507}{SEC(2008) 2516}

KAZALO

1. Uvod 3

2. Nastajajoči trendi, ki prinašajo nove izzive digitalnemu gospodarstvu 4

3. Izzivi in odzivi 6

3.1. Spodbujanje naložb v hitri širokopasovni dostop 6

3.2. Širokopasovni dostop za vse 7

3.3. Ohranjanje odprtosti interneta: konkurenčnost in konvergentnost 7

3.4. Vzpostavitev interneta prihodnosti 9

3.5. Zasebnost in varnost 9

4. Sklepna ugotovitev 10

1. UVOD

Internet je v zadnjem desetletju prinesel veliko sprememb v našem gospodarstvu in družbi. Izkazal se je kot izredna komunikacijska in omrežna infrastruktura, ki se uspešno prilagaja potrebam svojih uporabnikov. Omogočil je nastanek svetovnega spleta za širjenje znanja, ustvarjalnosti in sodelovanja in postal gonilna sila globalizacije. Spremenil je komunikacijske navade, s spodbujanjem zbliževanja elektronskih komunikacijskih in medijskih storitev pa tudi na novo opredelil medijski sektor. Novi in tradicionalni udeleženci razvijajo nove poslovne modele, s katerimi se prilagajo izzivom.

Internetna revolucija še ni končana. V naslednjih letih bo internet zaradi uvedbe visokohitrostnih širokopasovnih omrežij postal še veliko hitrejši, kar bo omogočilo zagon mnogih novih interaktivnih medijskih storitev in ponujanja vsebin. Internet bo prodrl v vse pore življenja; s splošnim razvojem cenejših brezžičnih širokopasovnih povezav ter združevanjem fiksnih in brezžičnih komunikacij ga bo mogoče uporabljati kadar koli in vsepovsod. Nastal bo internet stvari, v katerem bo splet omogočal medsebojno povezovanje strojev, vozil, naprav, senzorjev in mnogih drugih predmetov. To bo omogočilo razvoj mnogih novih naprav za nadzor porabe energije, prometnih varnostnih sistemov ali sistemov za varnost stavb. Navsezadnje bo po splošnih pričakovanjih tudi s programsko opremo, ki se ponuja prek spleta v obliki storitev, mogoče znižati stroške in povečati učinkovitost, kar bo v vseh podjetjih, to je v velikih in malih, na mah povečalo produktivnost. Z učinkovitim izkoriščanjem prednosti interneta prihodnosti se bosta v prihodnjem desetletju povečali inovativnost in produktivnost, nastajali bodo novi trgi, povečala se bo rast in število delovnih mest.

Evropejci že zdaj množično uporabljajo širokopasovne in internetne storitve. S tem se močno spreminjata gospodarstvo in način življenja. Da bi se v evropskem gospodarstvu pokazale koristi od teh pomembnih sprememb, pa je najprej treba obvladati nekaj izzivov. Internetno gospodarstvo mora ostati odprto, in sicer predvsem za inovativne poslovne modele. Pogoja za to sta, da sedanja regulacija trga e-komunikacij še naprej ostane usmerjena v konkurenčnost in to usmeritev še okrepi, poleg tega pa tudi ustrezno varstvo potrošnikov. Za opremljanje omrežij za internet prihodnosti so nadalje potrebne: velike naložbe v infrastrukturo, ki bodo omogočile nastanek interneta velikih hitrosti; razvoj internetne arhitekture, ki bo zadovoljila prihodnje potrebe; in bolj prilagodljivo dostopanje do spektra, ki bo omogočilo zagon brezžičnih storitev. Nazadnje je treba pri eksponentnem naraščanju obvladati tudi vprašanje varnosti in zasebnosti. Javni organi morajo poskrbeti za to, da bodo državljani zaupali, da je internet prihodnosti enostavno, dostopno in varno orodje, ki zagotavlja spoštovanje njihove zasebnosti.

To sporočilo je zamišljeno kot prvi korak na poti k internetu prihodnosti s poudarkom na vzpostavljanju okvirnih pogojev za ohranjanje dinamičnosti in odprtosti ter povečanja varnosti interneta. To sporočilo se loteva teh vprašanj, o katerih se razpravlja na svetovni ravni[1], in jih v pregledu glavnih izzivov (oddelek 2) in s tem povezanih sprememb politik (oddelek 3) prenaša na evropski okvir. Zaradi pomena internetnega gospodarstva za konkurenčnost EU vsebuje sporočilo tudi predlog vzpostavitve indeksa razširjenosti širokopasovnega interneta, s katerim bo mogoče spremljati razvoj internetne infrastrukture velikih hitrosti (oddelek 4).

S prilagajanjem Evrope gospodarstvu prihodnosti v skladu z lizbonsko agendo po letu 2010 pa bo predvsem pomembno, da bodo postavljeni trdni temelji za rast, ki jo lahko sprožil ta internet prihodnosti. Zato bo treba v prihodnjih mesecih začeti širšo razpravo o vplivu, ki naj ga ima ta razvoj na politiko, da bi se bilo mogoče z njo čim širše odzvati na internet kot splošno infrastrukturo za modernizacijo gospodarstva in družbe.

2. NASTAJAJOčI TRENDI, KI PRINAšAJO NOVE IZZIVE DIGITALNEMU GOSPODARSTVU

Razvoj socialnih mrež in interneta storitev

Splet 2.0 Z novimi uporabniku prijaznimi aplikacijami, kot so blogi, souporaba medijev in socialne mreže, se povečujejo možnosti za udeležbo na internetu. V letu 2007 je 24 % evropskih državljanov sodelovalo ali objavljalo prispevke na internetnih forumih[2]. Tudi Enterprise 2.0, ki v podjetjih ustreza spletu 2.0, se bo predvidoma širil tako hitro kot spletišča za socialno mreženje, pri čemer naj bi porast internetno podprte poslovne programske opreme v obdobju 2006–2011 znašal 15 %[3]. |

Z velikim povečanjem števila širokopasovnih priključkov se je zelo spremenil način uporabe interneta[4]. Izredni napredek pri delovanju iskalnikov je omogočil prehod z golega pridobivanja informacij, ki je bilo značilno za sredino devetdesetih let, na svetovni splet z vse večjo udeležbo uporabnikov, ki ga danes imenujemo „splet 2.0“. Strokovnjaki že govorijo o prihodnji generaciji spleta, ki bo omogočil avtomatizirano uporabo spleta[5]. Tudi uporaba naprednih funkcij, kot je trirazsežni splet, ki je postal priljubljen v okoljih, kakršno je „drugo življenje“ ( Second Life ), se bo povečala. Evropejci te nastajajoče storitve spleta 2.0 zelo pogosto uporabljajo ali pa vsaj toliko, kot drugje po svetu, kar pomeni, da se s temi storitvami odpirajo dobre možnosti za spodbujanje razvoja naslednje generacije socialnega mreženja v EU.

Orodja za socialno mreženje se bodo predvidoma uveljavila tudi v podjetjih in tako ustvarila Enterprise 2.0, ki deluje na podlagi orodij za sodelovanje. Skupaj s pojavom programske opreme v obliki storitev bo tako nastala nova generacija računalniških storitev, ki se bodo uporabljale na zahtevo in povzročale bistveno manjše stroške. To bo podjetjem končnim uporabnikom olajšalo možnost vključitve programske opreme v lastne izdelke, in sicer po nižji ceni, kar bo zelo spodbudilo produktivnost celotnega gospodarstva[6].

Širjenje interneta stvari

Zdravstveni nadzor Senzorji za merjenje telesnih funkcij, ki so pritrjeni na telo, in internet stvari poenostavljata nadzor življenjskih funkcij, kot so srčni utrip, hitrost dihanja in krvni pritisk. Pacienti nosijo te naprave za nadzor, ne da bi jih te motile pri njihovih vsakodnevnih opravilih. To zlasti prinaša korist starajočemu se prebivalstvu Evrope, kjer veliko oseb trpi za kroničnimi boleznimi. |

Pojem interneta stvari označuje nemoteno povezavo med napravami, senzorji, predmeti, prostori, stroji, vozili itn., prek fiksnih in brezžičnih omrežij. Povezani senzorji, naprave in oznake so lahko v stiku z okoljem in pošiljajo informacije drugim predmetom kot del komunikacije med strojno opremo. Neposredno prednosti takšnih aplikacij se z uporabo inteligentnih vozil, logističnimi in prometnimi sistemi kažejo v prometu, omogočajo postavitev okolju prijaznejših pametnih zgradb, poleg tega pa te aplikacije tudi izboljšujejo delovanje varnostnih sistemov, v celoti se tako povečuje gospodarska učinkovitost. Z nastajanjem novih inovativnih aplikacij v prihodnosti se bo tržni delež tehnologije RFID do leta 2018 predvidoma povečal za petkrat[7].

Nomadska uporaba

Z nomadsko uporabo IKT se bo spremenil pomen „delovnega mesta“ Z nomadskostjo bodo nastali novi vzorci dela, za katere bo značilna večja prilagodljivost delovnega urnika in večja dosegljivost. To bo pomenilo velik izziv za delodajalce in zaposlene. Zaradi nenehnega prilagajanja poklicnega življenja in izobraževanja razvoju se povečuje potreba po delu in izobraževanju od doma in s tem nomadskosti, ki jo omogoča IKT. |

Vse bolj priljubljene so prenosne naprave, kot so prenosni računalniki, dlančniki, predvajalniki MP3, mobilni TV-sprejemniki, naprave GPS ali prenosne igralne konzole. Poslovneži in ostali državljani si želijo z gostovanjem kjer koli preprosto in z nizkimi stroški dostopati do svojih izbranih internetnih storitev. Z razvojem mobilnega spleta 2.0, prilagojenega potrebam uporabnikom, se bodo pojavile nove poslovne možnosti, spremenili pa se bodo tudi vzorci organizacije dela; mnoge aplikacije bodo prinašale tudi socialno korist, kot je podpora invalidnim potnikom in reševalnemu osebju.

Prilagajanje omrežij in poslovnih modelov večjemu pretoku podatkov

Neposredna posledica navedenih trendov je izreden razmah podatkovnega prometa po omrežju. Kot je prikazano na sliki, naj bi se količina digitalnih informacij na omrežjih do leta 2011 v primerjavi z letom 2006 podeseterila[8].

Porast podatkovnega prometa bo pospešila prehod v drugo generacijo širokopasovnih omrežij na podlagi internetnega protokola (z dopolnitvijo osnovnega omrežja z inteligentnim krmiljenjem), ki omogoča bistveno večje hitrosti (omrežja naslednje generacije).

Večja pasovna širina je zlasti potrebna za dostopovno omrežje. Prehod na pretežno optična in brezžična dostopovna omrežja je eden najpomembnejših izzivov za evropske komunikacije v prihodnjih letih, saj brez tega ni mogoče uresničiti interneta prihodnosti.

3. IZZIVI IN ODZIVI

Da bi bilo mogoče obvladati zgoraj navedene izzive, morajo javni organi z jasnimi in predvidljivimi pravili trajno vzpostaviti ugodne razmere za naložbe in inovacije ter z regulacijo, ki bo spodbujala konkurenčnost, poskrbeti za odprt dostop do interneta, potrošniki morajo imeti možnost izbire na podlagi informacij, zasebnost in varnost pa morata biti neločljivi del strukture interneta prihodnosti. Ta načela EU zagovarja tudi v mednarodnih razpravah o upravljanju interneta.

3.1. Spodbujanje naložb v hitri širokopasovni dostop

Ureditveni okvir EU za elektronske komunikacije je omogočil odpiranje trga in spodbudil naložbe. Pred kratkim objavljeni podatki OECD kažejo, da so v svetovnem vrhu razširjenosti širokopasovnega omrežja štiri države članice EU[9]. Konkurenčni pritisk je še vedno najučinkovitejša spodbuda za prehod na širokopasovno tehnologijo. Poleg nadgradnje dostopa do krajevnih zank, ki bo v prihodnjih letih vzpostavila internet velikih hitrosti (dostop naslednje generacije), pa je izredno pomembno tudi ohranjanje odprtosti trga za internet in e-komunikacije.

Glavna ovira pri tem pa so visoki stroški za naložbe v gradbena dela, potrebna za polaganje vodov novega optičnega omrežja, ki znašajo 80 % vseh stroškov, in negotovost, ali so potrošniki sploh pripravljeni plačati tolikšen dodatek za nove storitve omrežja naslednje generacije, ki bi omogočil donosnost takšnih naložb. Poleg tega vsi operaterji nimajo enakega izhodišča za takšne naložbe. V nekaterih primerih lahko prvotni operaterji še naprej uporabljajo svoje obstoječe vode na ulicah in v zgradbah, zato je tudi dostop do teh vodov, če je na voljo dovolj prostora, pomemben pogoj za odprtost trga. Če pa je potrebna povsem nova gradnja, je treba zaradi tržnega tveganja vlagateljev poskrbeti, da urejanje dostopa ne izniči vseh spodbud za razvoj dostopovnega omrežja naslednje generacije. Komisija zato pripravlja priporočilo, ki bo regulatorjem dajalo smernice pri ohranjanju konkurenčnosti za dostopovna omrežja in hkratnem zagotavljanju zadostne stopnje donosa za naložbe vlagateljev.

Javni organi, zlasti občinski, lahko hkrati spodbudijo naložbe v nova omrežja in zmanjšujejo stroške gradbenih del, npr. z olajšanjem dostopa do svojih vodov ali usklajenim izvajanjem takšnih del z deli na cesti ali na drugi infrastrukturi, zlasti električni ali kanalizacijski. Pomagajo lahko tudi z odobritvijo dostopa do infrastrukture, zagotavljanjem zadostnih vodov z odprtim dostopom na zelenih površinah in kartiranjem obstoječe infrastrukture ali objavo javnih del. Nazadnje lahko pred napeljavo kabelskih vodov v novogradnje olajšajo tudi usklajevanje med izvajalci storitev in lastniki zgradb.

Na podlagi obstoječe zakonodaje EU lahko lokalni organi predpišejo souporabo naprav zaradi urbanističnih in okoljskih razlogov[10], vendar je treba za povečanje ozaveščenosti in izmenjavo najboljših praks storiti še več, npr. z vzpostavitvijo forumov za zainteresirane strani, kot so že storili v nekaterih državah članicah. Organi lahko v primeru neuspehu na trgu odobrijo tudi neposredno finančno pomoč, vendar morajo pri tem v celoti upoštevati pravila o državnih pomočeh. Takšna pomoč je lahko omejena samo na zagotavljanje pasivne infrastrukture (tj. vode, vstopne odprtine ali temna optična vlakna) in ob ohranjanju odprtega dostopa: to pomeni, da mora biti omrežje na voljo vsem operaterjem brez razlikovanja.

3.2. Širokopasovni dostop za vse

Približno 40 % evropskih gospodinjstev že ima širokopasovni dostop. Z naraščanjem njegove uporabe in večanjem potrebe po njem se bo povečala tudi nevarnost za informacijsko izključenost tistih državljanov, ki nimajo širokopasovnega dostopa in si ga ne morejo privoščiti. S prehodom na internet prihodnosti se lahko današnja digitalna ločnica že jutri spremeni v informacijsko izključenost, zaradi katere bodo nekateri posamezniki v družbi – zaradi zemljepisnih danosti ali pomanjkanja sredstev in znanja – zaostajali za ostalimi in bili trajno prikrajšani. Z razvojem tehnologije mora zato politika skrbeti tudi za to, da bodo omrežja velikih hitrosti enakomerno na voljo v mestnih in podeželskih območjih.

Eden glavnih ciljev strategije Komisije za informacijsko družbo i2010 je spodbujati vseobsegajočo informacijsko družbo prek ukrepov za zagotovitev širokopasovnega dostopa za vse. To strategijo širokopasovnega dostopa za vse je Komisija določila v svojem sporočilu z marca 2006 „Premoščanje širokopasovne vrzeli“[11]. V njem je prikazano, kako lahko regionalni in lokalni organi v EU pridobijo sredstva iz evropskega strukturnega sklada in sklada za razvoj podeželja, in sicer predvsem za oddaljena in podeželska območja, ne samo za infrastrukturo, ampak tudi za e-storitve in aplikacije za državljane (e-zdravje, e-vlada, e-učenje, e-vključenost). Komisija bo ob upoštevanju razvoja sodne prakse posodabljala[12] in povzemala smernice za pravila o državnih pomočeh, ki se uporabljajo pri širokopasovnih projektih in dostopovnih omrežjih naslednje generacije. Komisija bo tudi kmalu sprejela sporočilo o pregledu obsega univerzalne storitve, da bi sprožila razpravo o vlogi univerzalne storitve pri uresničevanju cilja širokopasovnega dostopa za vse.

3.3. Ohranjanje odprtosti interneta: konkurenčnost in konvergentnost

Konvergentne storitve brišejo tržne meje med telekomunikacijo, elektroniko za široko porabo, medijskimi storitvami in internetnimi podjetji. Telekomunikacijski in kabelski operaterji čedalje bolj združujejo TV, internet, fiksno in mobilno telefonijo „četverni paket“ ( quadruple play ). Nova medijska in internetna podjetja ponujajo vsebine, ki jih je mogoče naložiti z interneta, ali se preusmerjajo v storitev ponujanja vsebin prek mobilnih komunikacij. Zaradi ohranjanja učinkovite konkurence je treba te premike in združevanja trgov pozorno spremljati.

Na tej podlagi so se z razvojem interneta pojavila tudi opozorila glede ohranjanja „ nevtralnosti omrežja “. Nove tehnologije upravljanja omrežja omogočajo prednostno razvrščanje prometa podatkov. Operaterji lahko ta orodja uporabijo za izboljšanje pretoka podatkov in zagotavljanje dobre kakovosti storitev tudi v obdobjih povečanega povpraševanja in prezasedenosti omrežja ob največjih obremenitvah. Po drugi strani pa je upravljanje omrežja mogoče tudi zlorabiti za onemogočanje konkurence, npr. z nepravičnim prednostnim razvrščanjem prometa, z njegovo upočasnitvijo ali v skrajnih primerih celo njegovim preprečevanjem.

Komisija je zato v svojih zakonodajnih predlogih za reformo Direktive o univerzalni storitvi[13] predlagala ukrepe za okrepitev interesov končnih uporabnikov in njihove pravice do informacij, in sicer v zvezi z vsemi omejitvami dostopa do zakonitih vsebin in z opredelitvijo minimalnih zahtev glede kakovosti storitev, da bi se preprečilo poslabšanje kakovosti storitve[14]. Ključno vlogo pri preprečevanju in odpravljanju delovanja, ki onemogoča konkurenčnost, bodo imela pravila konkurence ES (člen 81 in 82 Pogodbe ES). Te določbe omogočajo uporabo učinkovitih postopkov proti prevladujočim operaterjem omrežij in usklajenim nastopom, s katerim se poskušajo iz trga izključiti ostale storitve in alternativni operaterji.

Zaradi konvergentnosti je treba vzpostaviti tudi medsebojno komunikacijo mnogih različnih naprav in storitev. Za širjenje nomadskih storitev so npr. potrebna omrežja, končni aparati, zaščita vsebin in varnostne aplikacije, ki so interoperabilni. Ta problem večinoma razrešijo tržni mehanizmi: za vse najbolj ugodna rešitev so odprti vmesniki in standardi, ki omogočijo splošni razvoj trga. Vendar lahko predvsem ob prisotnosti zunanjih učinkov omrežja prevladujoči udeleženci na trgu poskušajo uporabljati zaščitene standarde, da bi tako zavezali potrošnike k uporabi svojih izdelkov ali druge udeležence na trgu k plačevanju visokih nadomestil, s čimer bi nazadnje upočasnili inovacije in onemogočili prihod novih udeležencev na trg. Pravila konkurence ES bodo imele pomembno vlogo pri preprečevanju takšnih praks.

Zato so odprti standardi tako pomembni, čeprav jih je s prehodom na globalne standarde IKT težje uveljavljati. Ahova skupina je v svojem nedavnem poročilu o raziskavah na področju IKT, ki jih financira EU, ugotovila, da bi bolj proaktivna uporaba politike standardizacije lahko imela odločilno vlogo pri spodbujanju inovacij in rasti na notranjem trgu, kar navsezadnje dokazuje tudi vodilni položaj Evrope pri mobilni telefoniji (standard GSM) in mobilni televiziji (standard DVB-H)[15]. Komisija pripravlja strategijo politike za odziv na učinke teh sprememb na lastne politike na področjih, kakršno je standardizacija IKT[16] in razvoj vseevropskih javnih storitev[17].

Drugo pomembno področje interneta prihodnosti, ki obeta gospodarski razvoj, je ustvarjanje vsebin. Politiko glede medijske vsebine, tj. glede prve generacije interaktivnih storitev ponujanja vsebin, obravnava sporočilo o spletni vsebini[18], v katerem je Komisija opredelila še številna vprašanja, na katera se je treba odzvati, da bi bilo mogoče izboljšati razpoložljivost in širjenje vsebin, prihodnje priporočilo o spletni vsebini pa bo obravnavalo vprašanje transparentnosti in interoperabilnosti sistemov DRM, urejanje podeljevanja licenc in ukrepov proti piratstvu. Ker pravice intelektualne lastnine še naprej ostajajo ključni pogoj za delovanje poslovnih modelov za digitalne vsebine, je poskušala Komisija v svoji zeleni knjigi[19] oblikovati razpravo o dolgoročnih perspektivah avtorskih pravic v gospodarstvu znanja. Vendar pristop EU glede urejanja podeljevanja licenc in avtorskih pravic v digitalnem okolju še ne podpira v celoti nastajanja novih poslovnih modelov, ki temeljijo na vsebinah, ki jih razvijajo uporabniki, in premika k modelu intelektualne lastnine, ki temelji na pristopih lastništva in izmenjave ( own and share ) . Poleg tega internet prihodnosti še ne zagotavlja zaščite mladoletnikov ali celovitosti informacij.

3.4. Vzpostavitev interneta prihodnosti

Internet je dokazal, da je izredno trpežno orodje, ki lahko hkrati izpolni skoraj vsa pričakovanja. Kljub temu pa bosta nomadsko računalništvo in internet stvari zaradi svojega obsega in kompleksnosti močno obremenila sedanjo internetno arhitekturo. Da bi se lahko prilagodil tem spremembam, se mora internet na podlagi svojih obstoječih načel razvijati naprej, da bo tudi v prihodnje izpolnil naraščajoča pričakovanja, in sicer nadgradljivost, mobilnost, prilagodljivost, varnost, zanesljivost in trpežnost.

Število pametnih radijskih oznak, ki so ključno gibalo interneta stvari, se bo v prihodnjih desetih letih predvidoma s sedanjih 2 milijard povečalo za tristokrat[20]. Hkrati pa sploh še ni jasno, ali bo v spektru na voljo dovolj frekvenc za povezovanje tolikšnega števila označenih objektov, senzorjev in drugih pametnih naprav, in ali bo na voljo dovolj naslovov za vse te objekte, razen če ne bo prehod na IPv6 izpeljan brez težav.

Nekaj korakov je bilo že napravljenih. Komisija je predlagala, da bi se do leta 2010 lahko 25 % evropskih uporabnikov interneta povezovalo prek IPv6, in države članice, ponudnike internetnih storitev, ponudnike vsebin in storitev, proizvajalce in zainteresirane strani pozvala, naj olajšajo prehod na IPv6[21].

Naslednji korak je priprava na glavne izzive, ki bodo nastopili z internetom stvari, in sicer predvsem njegova arhitektura ter model upravljanja. Bistveno je zlasti vprašanje upravljanja, ki velja tudi za internet stvari, na svetovni ravni pa se je temu posvetil svetovni vrh o informacijski družbi (WSIS). Komisija začenja javno posvetovanje o internetu stvari, v povezanem delovnem dokumentu služb Komisije, ki izhaja skupaj s tem sporočilom, pa je predstavila tudi informacije o ozadju tega vprašanja. Komisija bo na podlagi razprav pripravila sporočilo, ki bo opredelilo vrsto konkretnih ukrepov za leto 2009.

Drugod po svetu trajajo raziskave o internetu prihodnosti že dlje časa, začele pa so se s pobudo GENI v ZDA in programom AKARI na Japonskem. S sedmim okvirnim program za raziskave stopa tudi Evropa na čelo tega resnično globalnega razvoja. Zdaj je pravi trenutek za boljšo uskladitev teh prizadevanj s pripravo jasnega tehnološkega časovnega načrta za to področje. Komisija namerava poleg tega povezati razdrobljene raziskovalne dejavnosti s področja interneta prihodnosti in išče možnosti za vzpostavitev celovitega javno-zasebnega partnerstva na evropski ravni[22] za raziskave ključnih struktur, kot so povezljivost med koncema, odprtost, nevtralnost in transparentnost.

3.5. Zasebnost in varnost

Zasebnost na omrežju je že zdaj pomembno vprašanje. V prihodnjem internetu se bodo zahteve po bolj vzdržljivem in varnejšem omrežju še povečale. Zasebnost bo predvidoma ogrožalo oblikovanje profilov uporabnikov, uporaba RFID-identifikatorjev za uporabnike ali objekte, neopazna obdelava, povezovanje ali razkrivanje informacij, npr. pri ponovni uporabi osebnih podatkov v socialnem mreženju ali uporabi RFID za oblikovanje profilov uporabnikov. Raziskava Eurobarometra iz leta 2008[23] je pokazala, da imata dve tretjini uporabnikov pomisleke glede navajanja osebnih podatkov na internetu. Zato je očitno treba že v sami strukturi interneta prihodnosti zagotoviti varnost.

Zakonodaja Skupnosti o varstvu podatkov je tehnološko nevtralna in zato pripravljena na prihodnje izzive. Vendar bo treba izvajanje teh pravil nenehno nadzorovati. Prihodnje priporočilo Komisije o „RFID, varstvu podatkov, zasebnosti in varnosti“ bo vsebovalo smernice za zasnovo in delovanje aplikacij RFID, da jih bo mogoče uporabljati zakonito, etično, socialno in politično sprejemljivo, da bo spoštovana pravica do zasebnosti, zagotovljena zaščita osebnih podatkov in ustrezna varnost informacij. V prvih vrstah boja proti nezakoniti uporabi interneta so tehnologije varstva podatkov. V preteklih letih je eksponentno naraslo število, pa tudi kompleksnost ogrožanja varnosti prek interneta. Komisija je v okviru svoje politike boja proti spletnemu kriminalu pripravila številne ukrepe za spopadanje s temi grožnjami[24]. V internetu prihodnosti pa se bodo verjetno pokazale še druge šibke točke. Možnosti za povečanje varnosti obstajajo že na stopnji oblikovanja arhitekture, vendar morajo hkrati tudi države članice povečati svoja prizadevanja za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežja ter storitev, da bi lahko Evropa prevzela pobudo na svetovni ravni. Komisija zato že pripravlja v prihodnost usmerjeno strategijo za zasebnost in zaupanje v vseprisotni informacijski družbi.

4. SKLEPNA UGOTOVITEV

Čeprav se socialni in ekonomski potencial interneta prihodnosti še ni pokazal v celoti, pa je za razvojne strategije mnogih področij svetovnega gospodarstva že zdaj izredno pomemben, kot del polizbonske strategije pa začenja tudi v Evropi zavzemati svoje mesto. V ta potencial spadajo: povečanje produktivnosti, ki je zaradi globalne konkurence, starajoče se delovne sile in stroškov okoljsko trajnostnih rešitev pogoj za ohranjanje dosedanje rasti in blaginje, ter veliko novih družbenih inovacij, ki lahko omogočijo nadaljnje povečevanje kakovosti življenja Evropejcev.

Za sproščanje teh potencialov pa so potrebni ustrezni odzivi, ki bodo zagotovili, da bo internet prihodnosti postal trdna podlaga evropske inovativnosti in gospodarske rasti. Ključni pogoji za to je internet velikih hitrosti, ki je na voljo vsakomur in vsepovsod, ki je mednarodno odprt in konkurenčen ter varen za uporabo, kar zagotavljajo pregledni in učinkoviti postopki upravljanja. Ti ključni pogoji, torej dostopnost, odprtost, preglednost in varnost, so podlaga kratkoročnih načrtov Komisije za internet prihodnosti, ki jih je mogoče povzeti v naslednjih šestih točkah:

1. Vzpostaviti internetne infrastrukture velikih hitrosti, ki so odprte za konkurenco in omogočajo potrošnikom resnično izbiro. Komisija meni, da je mogoče te cilje najbolje doseči s sedanjo usmeritvijo v konkurenčnost. V skladu s tem bo poleg predlogov iz leta 2007 za reformo okvira e-komunikacij

2. Komisija v priporočilu o dostopovnih omrežjih naslednje generacije v začetku leta 2009 objavila smernice o uporabi pravil za e-komunikacije v državah članicah.

3. Spodbujanje možnosti dostopa do kakovostnih internetnih povezav za vse in po pristopnih cenah. Kot del izvajanja politike „premoščanja širokopasovne vrzeli“:

4. bo Komisija posodabljala in povzemala svojo prakso glede državnih pomoči, ki se uporabljajo pri širokopasovnih projektih.

5. bo Komisija v okviru pregleda obsega univerzalne storitve jeseni 2008 začela razpravo o vlogi univerzalne storitve pri uresničevanju cilja širokopasovnega dostopa za vse .

6. Ohraniti odprtost interneta za konkurenco, inovacije in prosto izbiro potrošnika ter onemogočanje zavezanosti potrošnikov k uporabi posameznih storitev in izdelkov. Predlogi za uresničitev teh ciljev so bili vključeni v reformo okvira e-komunikacij iz leta 2007, sprejeti pa naj bi bili v letu 2009.

7. Komisija bo še naprej z uporabo pravil konkurence ES ukrepala proti praksam, ki ovirajo konkurenco in prosto izbiro potrošnika na internetu.

8. bo Komisija v začetku leta 2009 sprejela belo knjigo o standardizaciji IKT .

9. Začeti razpravo o zasnovi in razvoju interneta prihodnosti. S tem namenom

10. bo Komisija izvedla akcijski načrt, kakor je določen v Sporočilu o spodbujanju uvedbe IPv6[25], in ocenila napredek, ki ga bodo države članice in industrija dosegle do leta 2010;

11. začenja Komisija javno razpravo o arhitekturi in upravljanju interneta stvari, v začetku leta 2009 pa bo na tej podlagi objavila sporočilo ;

12. bo Komisija tudi preučila možnost vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na ravni EU za raziskave o internetu prihodnosti in v začetku leta 2010 o tem objavila poročilo.

13. Pripraviti jasne smernice glede izvajanja obstoječih pravil o varstvu podatkov in skladno strategijo za varen internet prihodnosti, da bi lahko Evropa bolje obvladala prihodnje ogrožanje varnosti in spodbujala mednarodno razpravo. S tem namenom

14. bo Komisija jeseni 2008 sprejela priporočilo o splošnih pravilih varstva podatkov pri uporabi sistemov RFID;

15. je v pripravi Sporočilo o vprašanjih zasebnosti in zaupanja v vseprisotni informacijski družbi.

16. Upoštevati ključno vlogo, ki jo imajo v vseh teh primerih mednarodna politika, dialog pri vprašanjih regulacije in sodelovanje pri raziskavah, zato

17. bo Komisija do konca leta 2008 objavila sporočilo o zunanji razsežnosti politike informacijske družbe.

Na splošno je prehod na internet prihodnosti mogoč samo pod pogojem, da je dostop do interneta velikih hitrosti omogočen vsem. Zato bodo širokopasovne strategije pomemben cilj oblikovalcev politik in to tudi morajo ostati. S tem namenom je Komisija v svojem letnem poročilu o napredku pri lizbonski strategiji[26], ki ga je potrdil spomladanski Evropski svet, predlagala „indeks razširjenosti širokopasovnega interneta“. Ta indeks kaže, kako pomembne so hitrost, pokritost, cenovna dostopnost, inovativnost, visokokakovostne storitve in ugodno družbenoekonomsko ozadje. „Indeks razširjenosti širokopasovnega interneta“ je zato sestavljeni indikator, ki upošteva vse te različne vidike in državam članicam omogoča primerjalno meritev njihove uspešnosti in pomaga bolje razumeti, na katera področja mora politika usmeriti večjo pozornost[27].

Rezultati razširjenosti širokopasovnega interneta potrjujejo, da so med najuspešnejšimi državami vedno tiste, ki so uspešno vzpostavile kombinirano strategijo spodbujanja konkurenčnosti, inovativnosti in vključenosti. Ta načela dejavno podpira tudi Evropski parlament: regulacija telekomunikacij je dober primer, ki kaže, kako je mogoče spodbujati konkurenčnost, nižje cene in naložbe v omrežja; dopolnjuje ga celovita strategija za „širokopasovni dostop za vse“ in ukrepi, ki se ravnajo v skladu s povpraševanjem ter podpirajo razvoj in uporabo naprednih storitev.

[pic]

[1] Ministrsko zasedanje OECD – Prihodnost internetnega gospodarstva ( The future of the Internet economy ) – junij 2008, WSIS – svetovni vrh o informacijski družbi ( World Summit of information society ) http://www.itu.int/wsis.

[2] Eurostat, raziskava Skupnosti o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih iz leta 2007.

[3] Vir: Gartner Dataquest Market Databook , september 2007, dopolnjena izdaja.

[4] OECD DSTI/ICCP/IE(2007)4/final.

[5] Semantični splet je prvi omenjal že izumitelj svetovnega spleta Tim Berners Lee: http://www.sciam.com/article.cfm?id=the-semantic-web .

[6] Glej npr.: Nessi: European Software Strategy , junij 2008.

[7] Tržne napovedi IDTechEx za RFID v obdobju od 2008 do 2018.

[8] Raznovrstnost in razmah digitalnega vesolja ( The Diverse and Exploding Digital Universe ), marec 2008, IDC.

[9] OECD, december 2007.

[10] Glej člen 12 Okvirne direktive 2002/21/ES.

[11] COM(2006) 129.

[12] Posodobljene različice so na voljo na posebni spletni strani Komisije:

http://ec.europa.eu/comm/competition/sectors/telecommunications/overview_en.html

[13] COM(2007) 698.

[14] Glej spremenjena člena 20(5) in 22(3) Direktive o univerzalni storitvi.

[15] Raziskave in inovacije v informacijski družbi: doseganje rezultatov s trajnim učinkom ( Information Society Research and Innovation: Delivering results with Sustained Impact ), maj 2008, na voljo na: http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/data/pdf/fp6_ict_expost/ist-fp6_panel_report.pdf .

[16] COM(2008) 133.

[17] Glej tekoči pregled evropskega okvira interoperabilnosti: http://ec.europa.eu/idabc/en/document/7728.

[18] COM(2007) 836.

[19] ZELENA KNJIGA – Avtorske pravice v gospodarstvu znanja – COM(2008) 466.

[20] IDTechEx (2008) – RFID Analyst.

[21] COM(2008) 313.

[22] Deklaracija konference na Bledu: http://www.future-internet.eu/publications/bled-declaration.html .

[23] Flash Eurobarometer, št. 225, Varstvo podatkov v Evropski uniji – raziskava mnenja državljanov, ki jo je izvedel generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost, 2008.

[24] COM(2007) 267.

[25] COM(2008) 313.

[26] COM(2007) 803.

[27] Podrobni podatki in rezultati so objavljeni v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja to sporočilo.