52008DC0013




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.1.2008

COM(2008) 13 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv

{SEC(2008) 47}{SEC(2008) 48}

KAZALO

1. Uvod 3

2. Stroški in koristi CCS 4

3. Premagovanje ovir pri CCS 5

4. Struktura EU za spodbujanje predstavitve CCS v elektrarnah 6

5. Spodbujanje financiranja za CCS 8

5.1. Odločilen pomen trdnih zavez industrije 8

5.2. Utiranje poti za široko udeležbo držav članic 9

5.3. Opredelitev virov financiranja na ravni EU 10

6. Zgodnje priprave na široko uporabo 10

7. Sklepne ugotovitve 11

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (Besedilo velja za EGP)

1. UVOD

Ker človeške dejavnosti bistveno prispevajo k podnebnim spremembam, je EU sprejela ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prihodnjih desetletjih. Teh ciljev ne bo mogoče doseči brez precejšnega zmanjšanja emisij CO2 v energetskem sektorju, kjer zaradi uporabe fosilnih goriv v elektrarnah, predvsem premoga in plina, nastaja približno 40% vseh emisij CO2 v EU.

Ker so fosilna goriva še naprej pomemben del mešanice energetskih virov v EU in po svetu, morajo biti v strategije, ki obravnavajo podnebne spremembe, vključene rešitve za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv z bistveno manjšimi emisijami ogljika. Tehnologije zajema in shranjevanja CO2 (CCS) so lahko pomemben element v množici obstoječih in nastajajočih tehnologij, s katerimi bi se lahko emisije CO2 toliko zmanjšale, da bi bila mogoča uresničitev ciljev po letu 2020[1].

Široka uporaba CCS v elektrarnah je lahko komercialno donosna v 10–15 letih in lahko do leta 2020 ali nekoliko kasneje omogoči samostojno vlogo CCS v sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS), v katerem bi postal ključni instrument za odpravljanje emisij CO2 iz fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije.

To ne bo mogoče, če ne bodo takoj storjeni potrebni začetni koraki; zgodnja predstavitev je pomembna zlasti zaradi ustrezne prilagoditve tehnologij CCS, ki so bile po svetu že razvite in se uporabljajo drugje, za širšo uporabo pri proizvodnji električne energije.

Evropski Svet je marca 2007 pozval k vzpostavitvi pogojev za proizvodnjo električne energije z nizkimi emisijami CO2 iz fosilnih goriv do leta 2020 ter s tem potrdil namero Komisije o spodbujanju izgradnje in obratovanja do 12 predstavitvenih elektrarn s tehnologijo trajnostne rabe fosilnih goriv za komercialno proizvodnjo električne energije do leta 2015.

Strateški akcijski načrt za energetske tehnologije[2] (načrt SET) iz novembra 2007 je uvrstil predstavitveno uporabo CCS pri proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv med področja, na katera bi bilo treba usmeriti sredstva za evropski tehnološki razvoj. To bo omogočilo Evropi, da pravočasno izkoristi svoje uspehe in dosedanjo vodilno vlogo pri razvoju CCS za komercialne priložnosti za evropska podjetja ter tako ustvari nova visokokvalificirana delovna mesta v Evropi.

V dopolnitev predloga Komisije za direktivo o geološkem shranjevanju CO2, ki vzpostavlja pravni okvir za CCS v EU, poskuša to sporočilo spodbuditi nadaljnja prizadevanja za CCS, katerih cilj bi bila vzpostavitev strukture za usklajeno in učinkovito podporo predstavitvi CCS z večjimi zmogljivostmi ter vzpostavitev pogojev za ambiciozne industrijske naložbe v niz elektrarn. Te naložbe bo treba podpirati še vrsto let, in sicer od zdaj pa do leta 2020 ali še dlje.

Izredno pomembno je, da se evropska prizadevanja za predstavitveno rabo CCS začnejo čim prej in znotraj celostnega okvira politike, vključevati pa bi morala usmerjene R&R, ukrepe za seznanjanje javnosti s tehnologijo in njeno promocijo. 7-letna zamuda pri predstavitvi, ki bi za sabo potegnila enak zaostanek pri uvajanju CCS na svetovnem trgu, bi lahko pomenila več kot 90 Gt emisij CO2, sproščenih do leta 2050[3], ki bi se jim bilo mogoče izogniti; to ustreza količini vseh emisij CO2, ki se v EU sprostijo v več kot 20 letih.

2. STROšKI IN KORISTI CCS

Za uvedbo CCS na trg so potrebne precejšnje naložbe. Do leta 2020 bo potrebna približno 1 milijarda eurov za dejavnosti R&R, ki bodo omogočile široko komercialno uporabo tehnologij CCS[4].

Poleg tega bodo z zgodnjo predstavitvijo CCS v industrijskih elektrarnah nastali dodatni stroški v višini več milijard eurov: pri sedanjih cenah tehnologije je vnaprejšnja naložba v elektrarne, opremljene s CCS, zaradi stroškov elementov zajema in prevoza ter shranjevanja približno za 30–70% (tj. več sto milijonov eurov na elektrarno) večja kot za standardne elektrarne; poleg tega so operativni stroški za 25–75% večji kot pri elektrarnah na premog brez tehnologij CCS, večinoma zaradi izgube učinkovitosti in stroškov zajema ter prevoza CO2.

Evropska tehnološka platforma za elektrarne na fosilna goriva z ničnimi emisijami (ETP-ZEP), ki združuje evropska energetska podjetja, dobavitelje opreme in podjetja, ki trgujejo z nafto/plinom, pa tudi nevladne organizacije, ocenjuje, da je mogoče z usmerjenimi prizadevanji za R&R in predstavitvami zmanjšati stroške CCS za 50% do leta 2020 ter tako olajšati komercialno uporabo[5]. Povečani kapital in operativni stroški, ki so povezani s CCS, bi se lahko še dodatno znižali zaradi učinkov krivulje učenja in ekonomije obsega, kot se to običajno dogaja pri razvoju industrijske tehnologije.

Naložbe v razvoj in uporabo tehnologij CCS bodo zelo pomembne. Glede na analize Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki vključujejo več scenarijev z različnimi domnevami do leta 2050, bi lahko znašal delež zmanjšanja emisij CO2, ki bi ga dosegli s tehnologijami CCS, od 20 do 28% globalnega zmanjšanja emisij, ki bi ga bilo mogoče doseči skupaj s povečanjem učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije[6].

Po tržno usmerjenem scenariju bo mogoče s CCS samo v EU zmanjšati emisije CO2 v elektroenergetskem sektorju za 161 Mt v letu 2030 in 800–850 Mt v letu 2050[7], kar znaša 3,7% oziroma 18–20% sedanje splošne ravni emisij CO2. Poleg uporabe tehnologije CCS pri proizvodnji električne energije omogoča CCS tudi rešitve za energetsko intenzivne industrijske panoge ter tako pomembno prispeva k zmanjšanju emisij v industrijskih sektorjih.

CCS bo pomembna tudi pri obvladovanju prihodnjih emisij CO2 v državah, kot sta Kitajska ali Indija, ki sta že največji porabnici premoga in onesnaževalki[8]. Ohranjanje vodilne vloge EU pri razvoju tehnologij CCS in njihovi zgodnji tržni uporabi v EU bo omogočilo nove tržne priložnosti za evropska podjetja v navedenih državah.

Če politike ne bodo podprle prizadevanj za tržno uspešnost CCS v EU do leta 2020, se bodo v prihodnje gradile elektrarne na premog brez CCS ali možnosti za poznejše opremljanje s to tehnologijo. To bi pomenilo, da bi za 70GW zmogljivosti, nameščene v naslednjih 10–15 letih – kar je več kot tretjina sedanjih zmogljivosti elektrarn na premog – bile elektrarne še nekaj naslednjih desetletij opremljene s tehnologijami z visokimi emisijami ogljika.

3. PREMAGOVANJE OVIR PRI CCS

Prvi koraki za vzpostavitev pogojev za CCS pri proizvodnji električne energije so mogoči brez večjih dodatnih stroškov. Cilj predloga Komisije za direktivo o CCS je razrešiti vse večje zakonodajne težave, ki so povezane s CCS, in zagotoviti obsežen regulativni okvir za zagotovitev varnosti uporabe CCS. Z zmanjšanem tveganja se je mogoče lotiti pravnih ovir za CCS, predlog tako vključuje ustrezne določbe. Komisija potrjuje, da je v obstoječem sistemu trgovanja z emisijami (ETS) pred letom 2012 mogoče za CO2, ki je bil zajet in varno shranjen, šteti, da ni del emisij[9].

Z aktivnim sodelovanjem Evropske komisije so se nedavno spremenila mednarodna pravila v smeri sprejemljivosti CCS[10]. To je pokazalo, da lahko EU prevzame vodilno vlogo pri oblikovanju mednarodnih predpisov za CCS. Ko bodo spremembe ratificirane, se lahko sprostijo velike zmogljivosti na morskem dnu Severnega morja.

Za zagotovitev potrebne pravne varnosti operaterjev in pridobitev javnega zaupanja v varnost CCS bo odločilno, da se predlogi Komisije hitro sprejmejo in uveljavijo ter da zadevne države članice ratificirajo spremembe mednarodnih predpisov. Predstavitev, nadaljnje raziskave in preglednost informacij bodo zagotovili zaupanje javnosti v splošno varnost postopka. Potrebno bo javno in usklajeno obveščanje.

Za premostitev ekonomskih ovir pri CCS bo potrebno več časa. Kljub znižanju stroškov, ki ga bodo omogočile raziskave in predstavitve, bodo zaradi uporabe CCS stalni in spremenljivi stroški višji kot pri proizvodnji električne energije brez CCS. Vendar pa se industrija in neodvisni strokovnjaki strinjajo[11], da elektrarne, ki bodo uporabljale CCS po letu 2020, ne bodo v slabšem konkurenčnem položaju kot standardne elektrarne[12], saj bodo stroški preprečevanja emisij CO2 s tehnologijo CCS najmanj enaki ali celo nižji od stroškov pridobivanja pravic do emisij, to velja že pod pogojem, da bodo cene za CO2 približno 35 EUR/t CO2 ali celo manj in da bo CCS v celoti vključeno v ETS.

Da bi vzpostavili dolgoročno jasnost glede prihodnosti ETS, pripravlja Komisija zakonodajni predlog za ETS za obdobje po letu 2012. Ta predlog vključuje priznanje CCS kot upravičene tehnologije za zmanjševanje emisij ter dolgoročno vzpostavlja trdno ekonomsko podlago za CCS v EU.

4. STRUKTURA EU ZA SPODBUJANJE PREDSTAVITVE CCS V ELEKTRARNAH

Na podlagi sklepov Evropskega sveta iz marca 2007 oblikuje načrt SET okvir, znotraj katerega se lahko pospeši razvoj CCS. V njem je CCS postavljena kot ena od strateških energetskih tehnologij, postavljen pa je tudi datum – leto 2020 – do katerega je realno mogoče pričakovati njeno široko uporabo pri proizvodnji električne energije, pri čemer še naprej velja, da mora Evropa nadaljevati predstavitve teh tehnologij pri zmogljivih elektrarnah ter jih s stalnimi R&R izboljševati. Predstavitev CCS bi tako lahko bil nov primer evropske pobude v okviru načrta SET, ki bi pokazal na prednosti skupnih evropskih prizadevanj.

Tehnologije CCS se v industriji že uporabljajo, vendar jih bo treba prilagoditi za uporabo v velikih elektrarnah in izboljšati z naprednimi R&R. Evropska industrija je že vključena v ta prizadevanja[13] in strateške raziskovalne potrebe so jasno opredeljene[14]. V preteklih 12–18 mesecih je evropska industrija javila več kot 20 potencialnih predstavitvenih projektov[15].

Za uresničitev zadostnega števila projektov v želenem času je potrebno usklajeno delovanje Evropske industrije, držav članic in Evropske skupnosti. Več evropskih držav je najavilo izvajanje pobud v podporo predstavitvenim projektom na lastnem ozemlju[16].

Usklajeno delovanje na ravni EU lahko doda vrednost in izboljša splošni učinek, ob tem pa upošteva avtonomijo nacionalnih pobud. Kot je opisano v načrtu SET, predlaga Komisija sprožitev evropske industrijske pobude za zajem, prevoz in shranjevanje CO 2 , z začetkom v letu 2008, s čimer bi se spodbudila učinkovita predstavitev tehnologij trajnostne rabe fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije na ravni EU. Pobuda bo spodbujala predstavitve v večjem obsegu, krati pa tudi dosledno izpostavljala potrebo po nadaljnjih raziskavah ter seznanjanju javnosti s tehnologijo in njeno promocijo.

Da bi zagotovila takojšen učinek pobude, bo Komisija leta 2008 vzpostavila podporni ukrep v okviru FP7 ter vzpostavila in spodbujala mrežo predstavitvenih projektov za CCS. Komisija bo pozvala k prijavi projektov, ki izpolnjujejo minimalna razpisna merila[17], da izkoristijo prednosti evropskega ukrepa.

Komisija bo tako pobudnikom na področju te tehnologije zagotovila možnost za medsebojno usklajevanje, izmenjavo informacij in izkušenj ter ugotavljanje najboljših praks. Zbrane informacije bodo politikam pomagale vzpostaviti dolgoročno vrednostno verigo za CO2 ter skladno in učinkovito sodelovanje pri udeleženih projektih in med sorodnimi R&R po vsej EU.

Komisija bo zagotovila, da bo preverjanje in vključevanje projektov v mrežo potekalo na podlagi usklajevanja z državami članicami, strokovnjaki iz evropske industrije in predstavniki civilne družbe.

V zameno za informacije o napredku in izkušnjah bodo projekti, ki bodo vključeni v projektno mrežo, postali prepoznavni kot del pobude EU, kar bodo lahko tudi uspešno tržili („evropski logo“). S priznanjem njihovega sodelovanja pri skupnem evropskem cilju bodo projekti dobili večjo možnost za finančno podporo na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni EU. Če bodo dejavnosti seznanjanja javnosti in sodelovanje s partnerji v tretjih državah potekali usklajeno, se bodo zmanjšali stroški zanje, hkrati pa se bo povečal njihov učinek, kar bo vsem projektom prineslo jasne koristi.

Z instrumenti usmerjanja, navedenimi v načrtu SET, bo mogoče usmerjati ukrepe in nadaljnji razvoj evropske industrijske pobude za CCS[18]. Skupina Evropske skupnosti za usmerjanje strateških energetskih tehnologij bo – v tesnem sodelovanju s pobudami interesnih skupin, kot je ETP-ZEP – imela ključno vlogo pri ocenjevanju možnosti širitve obsega evropske industrijske pobude zunaj projektne mreže in določanju možnosti financiranja za takšno razširitev obsega.

Zaradi globalnega pomena CCS je pomembno upoštevati tudi mednarodno dimenzijo, in sicer z nadaljnjim razvojem in utrjevanjem obstoječega sodelovanja med Evropo in Kitajsko pri predstavitvah CCS ter z njegovim širjenjem v druge pomembne razvijajoče se države[19]. Prav tako pomembno bo tudi dosledno sodelovanje z drugimi razvitimi državami, ki razvijajo tehnologije CCS za uporabo pri proizvodnji električne energije.

5. SPODBUJANJE FINANCIRANJA ZA CCS

Zgodnja predstavitev terja precejšen dodatni kapital in povečuje operativne stroške[20].

Evropska energetska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv, bodo s CCS pridobila pomemben instrument, ki jim bo omogočal, da ostanejo pomemben evropski dejavnik pri proizvodnji energije, in zagotavljal nove poslovne priložnosti. Zato je upravičeno pričakovati, da bodo pripravljeni prispevati precejšna lastna finančna sredstva za zgodnje predstavitve. Za nekatere projekte bodo potrebni tudi javni skladi, čeprav samo za omejeno predstavitveno obdobje in v obsegu, ki bo odvisen od prihodnjega razvoja cen ETS.

Finančne zahteve so glavna ovira pri predstavitvi CCS, bi bilo lahko število projektov za CCS, ki se izvajajo v Evropi, odvisno od razpoložljivosti potrebnih sredstev, to pa bi bilo nato odločilno tudi za uspeh CCS v Evropi. Ker je Komisija znatno povečala sredstva, ki so na voljo za čisti premog in CCS[21], lahko iz obstoječih proračunskih sredstev zagotovi samo majhen del podpore, ki je potrebna za uvedbo trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv na trg.

5.1. Odločilen pomen trdnih zavez industrije

Energetska industrija je z ETP-ZEP pokazala, da je pripravljena prevzeti pobudo za CCS in že več let redno zagotavlja sredstva za R&R ter pilotske projekte. Precej manj pa je trdnih zavez zagotavljanja znatnih sredstev za predstavitve v večjem obsegu.

ETP-ZEP je oktobra 2007 objavila svojo zamisel o vodilnem programu, katerega cilj bi bil zlasti usklajena izgradnja in upravljanje niza predstavitvenih naprav za CCS do leta 2015. V opisu programa je navedena potreba po finančni podpori, vendar večina predstavnikov industrije še ni določila višine in časovnega okvira za zagotovitev finančnih sredstev posameznim projektom.

Če bodo fosilna goriva tudi v prihodnje pomembna v mešanici energetskih virov, je pomembno, da evropska industrija, ki ta goriva uporablja, pohiti s svojimi jasnimi in trdnimi zavezami. Poleg bi morda želele energetsko intenzivne industrije predstaviti lastne ideje glede razvoja CCS za svoj sektor. Ukrepi zoper podnebne spremembe so neizogibni, proizvajalci energije in ostala podjetja, ki bi lahko že zgodaj stopila na trg za CCS, so s tem dobila enkratno tržno priložnost.

Podjetja morajo najprej zagotoviti znatna sredstva, kar je predpogoj za spodbujanje trajnostnih tehnologij za izkoriščanje fosilnih gorivih v tržni proizvodnji električne energije. Če podjetja takšne drzne odločitve glede financiranja ne sprejmejo dovolj zgodaj, morda ne bo mogoče sprostiti dodatnih javnih sredstev.

Če energetska industrija ne bo pripravljena dovolj zgodaj sprejeti tehnologije CCS, bodo oblikovalci politik prisiljeni začeti razmišljati o možnosti obveznega uvajanja tehnologij CCS.

5.2. Utiranje poti za široko udeležbo držav članic

Ker so fosilna goriva v številnih državah članicah glavni element v mešanici energetskih virov in bi lahko imela dolgoročno vlogo pri varnosti oskrbe in konkurenčnosti, so številne države članice EU zainteresirane za nadaljnji razvoj CCS. Vsaka država članica se sama odloči, kako bo podprla predstavitev CCS, poleg podpore R&R, s tem ko bo udeležena pri višjih začetnih in operativnih stroških.

Nekatere države članice so že opredelile možne pristope (vključno z narekovanimi tarifami ali podporami za začetne naložbe). Vendar pa se lahko ustreznost konkretnih ukrepov oceni samo za vsak primer posebej, poleg tega pa vsaka država članica sama odloča, na kakšen način bo financirana podporna shema. Uporabljeni bi bili lahko prihodki, ki izhajajo iz prodaj na dražbi na podlagi sistema trgovanja z emisijami. V nekaterih državah članicah bi lahko finančna sredstva delno prišla tudi iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU[22].

Nekateri nacionalni podporni ukrepi za pomoč predstavitvenim projektom, ki bodo povzročili daleč največ stroškov za vzpostavitev tehnologij CCS, bi lahko vključevali tudi državno pomoč. Komisija pričakuje, da bo ta podpora začasna[23], dokler tovrstna tehnologija ne postane konkurenčna. Komisija v revidiranih smernicah Skupnosti o državni pomoči za zaščito okolja[24] našteva pravne razloge za združljivost državne pomoči za predstavitvene elektrarne s CSS z zakonodajo Skupnosti[25].

Zaradi pomembnosti zgodnje predstavitve CCS pri proizvodnji električne energije in zaradi števila projektov, za katere je potrebno javno financiranje, je Komisija pripravljena, brez poseganja v zadevni postopek in posamezne prednosti vsakega projekta, zagovarjati uporabo državne pomoči za kritje dodatnih stroškov, povezanih s predstavitvijo CCS pri proizvodnji električne energije.

5.3. Opredelitev virov financiranja na ravni EU

Načrt SET predlaga preučitev načinov za pridobivanje dodatnih finančnih sredstev za prednostne naloge, ki jih določa načrt. Komisija bo obravnavala vprašanje sredstev za razvoj CCS v sporočilu o financiranju tehnologij z nizkimi emisijami ogljika v okviru načrta SET za leto 2008. Opredelitev dodatnih sredstev bo odločilna zlasti v primeru, če Evropska pobuda za CCS prerase v skupno delovanje, ki bo presegalo usklajevalno strukturo projektne mreže.

V pomoč bo tudi uporaba evropskih finančnih institucij. Evropska investicijska banka (EIB) ravno preučuje možnost razvoja novih storitev za financiranje CCS poleg že obstoječih sredstev iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)[26]. Priznavanje evropske identitete projekta lahko olajša dostop do takega financiranja, podobno kot pri obstoječi praksi pri projektih čezevropskih energetskih omrežij (TEN). Za projekte v tretjih državah se lahko uporabijo posebni instrumenti, kot je sklad EIB za financiranje ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami[27].

Ker Komisija ne more kriti velikih stroškov za naložbe iz FP7, je mogoče zagotoviti le omejeno financiranje pripravljalnih stopenj za nekaj najboljših projektov, tj. najbolj inovativnih ali obetavnih. V prvem razpisu za zbiranje predlogov v okviru FP7 je Komisija dala možnost podpore za študije izvedljivosti in inženiringa za večje predstavitvene projekte CCS. V letu 2008 bo v okviru razpisa za zbiranje predlogov podobna tema.

6. ZGODNJE PRIPRAVE NA šIROKO UPORABO

Za uspešen prehod na energetski sistem z nizko emisijo ogljika je treba v Evropi zgraditi novo infrastrukturo. Pri proizvodnji električne energije z uporabo CCS to najprej pomeni potrebo po infrastrukturi za transport in shranjevanje CO2 ter povezavo virov emisij, pravila za dostop morajo biti nediskriminatorna in primerljiva s tistimi, ki so veljajo za obstoječo infrastrukturo elektrike in plina.

Treba je razviti evropsko dimenzijo teh omrežij. Morda bi bila potrebna usmerjena dodatna finančna pomoč (npr. za opredelitev omrežij in natančne študije izvedljivosti posameznih infrastrukturnih projektov v omrežju). S tem namenom Komisija predlaga revizijo smernic TEN-E za vključitev infrastrukture za CO2 (plinovodov in prostorov za skladiščenje).

7. SKLEPNE UGOTOVITVE

Zaradi priložnosti in izzivov, ki jih prinaša CCS, je ta tehnologija prednostna naloga, ki ima strateški pomen pri razvoju novih energetskih tehnologij za Evropo. Zgodnja in učinkovita predstavitev tehnološke primernosti CCS pri proizvodnji električne energije, tako v Evropi kot na mednarodni ravni, je mejnik na poti do široke uporabe. Pravočasne in ambiciozne industrijske in javne pobude ter močne, na tržnih mehanizmih temelječe, spodbude za preprečevanje emisij CO2, lahko zagotovijo, da bo CCS postala gospodarna tehnologija v letu 2020 ali nekoliko kasneje.

Za spodbujanje razvoja CCS v Evropi Komisija vzporedno s tem sporočilom predlaga regulativni okvir in vključitev CCS v ETS. Revidirane smernice Skupnosti o državni pomoči za zaščito okolja podpirajo CCS in navajajo pravne pogoje, ki jih morajo izpolniti predstavitveni projekti za CCS, da lahko prejmejo državno pomoč. Komisija bo v letu 2008 predlagala revizijo smernic TEN-E za vključitev infrastrukture za CO2.

Komisija v okviru načrta SET predlaga začetek evropske industrijske pobude za CCS kot podlage za usklajenost, preglednost in prepoznavnost predstavitvenih projektov. EU bo s tem prevzela svetovno pobudo pri predstavitvah v večjem obsegu, kar ji bo omogočilo, da bo od zgodnjih predstavitev imela največ koristi. Komisija bo zato leta 2008 vzpostavila projektno mrežo, ki bo pobudnikom na področju te tehnologije omogočila izmenjavo informacij in izkušenj ter povečala vpliv na nadaljnje R&R in oblikovanje politik, delitev nalog v skupnih ukrepih (npr. v odnosu do javnosti ali tretjih držav) jim bo omogočila zmanjšanje stroškov, prepoznavni pa bodo tudi kot del pomembne pobude EU (evropski logo).

Zgodnja predstavitev ne bo izvedljiva brez večjih finančnih zavez. Ukrepi zoper podnebne spremembe so neizogibni, v zasebnem sektorju so tako proizvajalci energije in ostala podjetja, ki bi lahko že zgodaj stopila na trg za CCS, dobila enkratno tržno priložnost. Če ta korak ne bo storjen dovolj zgodaj, bodo oblikovalci politik prisiljeni začeti razmišljati o možnosti obveznega uvajanja tehnologij CCS.

Šele z jasno in trdno zavezo evropske industrije se bo pojavila tudi možnost dodatnih prispevkih iz javnih skladov. Zlasti v državah članicah, v katerih nameravajo v prihodnje ohraniti premog kot pomemben energetski vir, bo treba izvajati podporne ukrepe za zgodnjo predstavitev CCS. Informacije, pridobljene prek evropske industrijske pobude, bodo olajšale analizo združljivosti takšnih ukrepov s pravili EU o državni pomoči. Ker bo morda treba pridobiti dodatna sredstva, bo to vprašanje proučeno tudi v povezavi z načrtom SET, cilj pa bo širitev evropske industrijske pobude o CCS prek projektne mreže.

[1] Povečanje izkoristka pri zgorevanju sicer ostaja nepogrešljivi element, vendar zgolj na ta način ne bo mogoče doseči potrebnega zmanjšanja emisij CO2.

[2] Načrt SET določa usmeritev politike za evropska prizadevanja na področju R&R in določa več ključnih tehnologij, ki so potrebne za uresničitev vizije Evrope z uspešnim in trajnostnim gospodarstvom, ki ohranja svetovni vodilni položaj pri razvoju raznolike množice čistih in učinkovitih energetskih tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika.

[3] IAES.

[4] Ocene industrije; za podrobnosti glej tudi IAES.

[5] www.zero-emissionplatform.eu

[6] IEA Energy Technology Perspectives 2050 (Perspektive energetske tehnologije IEA 2050) in Sternovo poročilo.

[7] Ocena učinka direktive o CCS in načrt SET.

[8] Delež Kitajske in Indije pri povečanju svetovne porabe premoga bo znašal dve tretjini. Že zdaj začne vsak teden nekje na svetu obratovati ena nova elektrarna na premog.

[9] Projekti za CCS bodo izvedeni v letih 2008–2012.

[10] Po spremembah Protokola h Konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi („Londonski Protokol“) iz leta 1996 so države podpisnice junija 2007 sprejele sporazum h Konvenciji o varstvu morskega okolja severnovzhodnega Atlantika („Konvencija OSPAR“), ki je omogočil upoštevanje CCS na podlagi Konvencije.

[11] ETP-ZEP, IEA, Sternovo poročilo in drugi (IAES).

[12] Do leta 2020 bodo povečani stroški, nastali zaradi projektov zgodnjih predstavitev CCS, ustrezali znatno višjim cenam CO2 (do 70 EUR/t CO2).

[13] Evropska energetska podjetja, dobavitelji opreme in podjetja, ki trgujejo z nafto/plinom, pa tudi nevladne organizacije, so aktivno vključeni v ETP-ZEP.

[14] Prednostni cilji za evropske R&R o CCS so bili določeni na podlagi R&R, ki jih podpira EU, ter znanja in izkušenj v ETP-ZEP (IAES).

[15] IAES.

[16] Združeno kraljestvo, Nizozemska in Norveška; v pripravi na Poljskem, v Nemčiji in Španiji.

[17] Glej IAES za predhodno mnenje o merilih, ki morajo biti izpolnjeni.

[18] Zlasti organizacijski odbor Evropske skupnosti za strateške energetske tehnologije in informacijski sistem za energetske tehnologije. Poleg tega bi lahko zveza za raziskave na ustreznih področjih usklajevala obstoječe dejavnosti R&R v Evropi.

[19] Poleg trajnega sodelovanja s Kitajsko (preko „projekta skoraj ničnih emisij CO2 pri premogu - NZEC“ po obnovitvi partnerstva iz leta 2005 EU-Kitajska o podnebnih spremembah in Memoranduma o soglasju iz leta 2006) je Komisija v letu 2007 položila temelje za sodelovanje z Indijo in Južno Afriko na področju CCS.

[20] Opremljanje nove elektrarne z elementi, ki so potrebni za zgodnjo predstavitev popolne verige zajema, prevoza in shranjevanja CO2, bi povečalo stroške (za elektrarno 300 MW), kar bi zahtevalo bodisi dodaten začetni kapital v višini približno 300–500 milijonov eurov ali trajna dodatna sredstva v višini 45–125 milijonov EUR za vsako leto obratovanja elektrarne.

[21] Medtem ko FP6 ni vključeval ukrepa za „čisti premog“, je ukrep za „CCS“ predvideval dodelitve sredstev v višini 15–20 milijonov EUR letno. Kombinirana dodeljena sredstva za ukrepe za „čisti premog“ in „CCS'“ v FP7 so več kot dvakrat višja. Poleg tega bo na voljo tudi del letnega zneska v višini 9 milijonov EUR, namenjenega raziskavam v zvezi s premogom, ki je predviden v raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki bo še naprej namenjen dodatnim R&R.

[22] Čeprav nobena država članica v svojih delovnih načrtih za obdobje 2007–2013 ni oblikovala takšnih posebnih določb, bi lahko predstavitvene elektrarne s CCS prejele pomoč iz postavk za načrtovane raziskave in inovacijske dejavnosti. Ustrezne spremembe, ki bi v načrtih izrecno opredelile takšne elektrarne, so mogoče po strateških revizijah programov.

[23] Po koncu predstavitvenega obdobja bi morala biti CCS v prihodnjem ETS izpostavljena povsem tržnim mehanizmom.

[24] COM(2008) XXX hkrati sprejet.

[25] Smernice navajajo, da CCS še ni uveljavljen pri proizvodnji električne energije, zato bo njegova uporaba v naslednjem desetletju verjetno omejena predvsem na predstavitvene projekte. Dokler za projekte ne veljajo druge smernice o državni pomoči, bi bilo po prepričanju Komisije mogoče izjavo o združljivosti omejenega števila državnih pomoči, dodeljenih v zvezi s tovrstnimi projekti, najuspešneje dodeliti neposredno na podlagi določil primarne evropske zakonodaje: člen 87(3)(b) ali (c) in 88(3) Pogodbe ES.

[26] RSFF je skupna pobuda EIB in Komisije za zagotavljanje financiranja tveganj za nove tehnologije in izvajanje projektov R&R.

[27] V zvezi s sorodnim vprašanjem je EIB na desetem vrha EU-Kitajska dne 28. novembra 2007 podpisala sporazum o okvirnem posojilu Kitajski za zaščito podnebja, ob upoštevanju predloga kitajskih oblasti tako lahko odloči o njegovi uporabi za podporo predstavitve CCS na Kitajskem.