[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 20.11.2007 COM(2007) 727 konč. SPOROČILO KOMISIJE Pregled Lamfalussyjevega postopka Okrepitev konvergence nadzora SPOROČILO KOMISIJE Pregled Lamfalussyjevega postopkaOkrepitev konvergence nadzora 1. UVOD Dinamičen in zdrav finančni sektor je ključnega pomena za dobro delovanje evropskega gospodarstva in za konkurenčnost v svetovnem merilu. Finančne storitve so izjemno pomembne za evropske potrošnike ter velika in mala podjetja, ki želijo imeti široko paleto finančnih možnosti ter se želijo zanesti na visokokakovostne in varne proizvode in na institucije, ki so dobro vodene in nadzorovane. To zahteva trden evropski okvir za bolje oblikovane predpise v finančnem sektorju in njegov nadzor. Lamfalussyjev postopek se je začel leta 2001, da bi bil vzpostavljen učinkovit mehanizem za zbliževanje evropske finančne nadzorne prakse ter omogočeno hitro in prožno odzivanja zakonodaje Skupnosti na področju finančnih storitev na razvojne dogodke na finančnih trgih. Po tem novem pristopu se finančna uredba sprejme na dveh ravneh. Na „ravni 1“ se po celovitem in obširnem postopku posvetovanja v skladu s pristopom bolje oblikovanih predpisov po postopku soodločanja sprejme okvirna zakonodaja, ki določa bistvena načela in opredeljuje izvedbena pooblastila. Na „ravni 2“ Komisija uradno sprejme tehnične podrobnosti kot izvedbene ukrepe, in sicer po glasovanju pristojnega regulativnega odbora (Evropski odbor za vrednostne papirje, Evropski odbor za bančništvo in Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine). V postopku na ravni 2 Komisija skrbno upošteva stališče Evropskega parlamenta. Pri tehnični pripravi izvedbenih ukrepov Komisiji svetujejo odbori, ki so sestavljeni iz predstavnikov nacionalnih nadzornih organov, t. i. odbori na „ravni 3“ – Odbor evropskih bančnih nadzornikov – CEBS, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine – CEIOPS in Odbor evropskih zakonodajalcev za urejanje vrednostnih papirjev – CESR. Ti odbori, ustanovljeni s sklepi Komisije[1], imajo pomembno vlogo tudi pri prispevanju k doslednemu in usklajenemu izvajanju direktiv EU z zagotavljanjem učinkovitejšega sodelovanja med nacionalnimi nadzorniki in konvergence nadzornih praks. To je „raven 3“ postopka. Na „ravni 4“ Komisija izvede pravočasen in pravilen prenos zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo. Ta regulativni pristop za finančne storitve na štirih ravneh, ki temelji na komitologiji, v sektorju trga vrednostnih papirjev velja že več kot pet let, na področju bančništva in zavarovanj pa več kot dve leti. Direktiva 2005/1/ES, ki vzpostavlja novo organizacijsko strukturo odborov za finančne storitve, od Komisije zahteva, da do konca leta 2007 izvede pregled Lamfalussyjevega postopka. To je primeren čas za pregled. Evropski finančni trgi so se v zadnjih letih močno spremenili. Povečuje se integracija evropskega finančnega trga. Finančne ustanove vedno pogosteje poslujejo zunaj svojega domačega trga. Finančni proizvodi se vse bolj uporabljajo na vseevropski osnovi. Povečujejo se koncentracija trga, inovacije in zahtevnost proizvodov. Združitve in prevzemi se vedno pogosteje dogajajo na čezmejni in medsektorski osnovi. Nedavni pretresi na trgu so pokazali, kako postajajo trgi medsebojno povezani in ustvarjajo dodatno potrebo po razvoju nadzornega okvira EU v skladu s temi novimi razmerami na trgu. Kljub tem dosežkom pa je prisotno vedno večje soglasje o tem, da so v delovanju sedanjega nadzornega okvira EU potrebne prihodnje, na izkušnjah temelječe praktične izboljšave. Oktobra 2007 je Svet ECOFIN sprejel nadaljnje ukrepe za oblikovanje določb za čezmejno finančno stabilnost v EU. Okrepitev Lamfalussyjevega okvira je nujna dopolnitev teh ukrepov. Oktobra je Medinstitucionalna skupina za spremljanje (IIMG) objavila svoje končno poročilo o delovanju odborov na ravni 3. Tudi Odbor za finančne storitve mora predstaviti poročilo o dolgoročnih nadzornih vprašanjih in konvergenci. Obe poročili bosta na politični ravni sprožili razpravo z namenom oblikovanja konkretnih priporočil v letu 2008. Ta pregled predstavlja nekaj praktičnih, potrebnih in izvedljivih izboljšav Lamfalussyjevega postopka. Spodbudile bodo globlje sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi ter zagotovile večjo doslednost in konvergenco pri nacionalnem izvajanju in izvrševanju. Komisija meni, da na tej stopnji večje institucionalne spremembe, kot je dodelitev neodvisnih pooblastil za sprejemanje pravil na ravni 3, niso izvedljive, med drugim zato, ker ni dogovora med državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi. Razlog za to je predvsem zapletenost zadevnih vprašanj v finančnem sektorju (kjer obstajajo različne nadzorne ureditve za bančništvo, zavarovalništvo in vrednostne papirje ter različni organizacijski modeli za nadzor v državah članicah). V tem okviru predstavljajo spremembe, ki so predlagane v tem sporočilu, spremembe, za katere Komisija meni, da so ključne za nadaljnjo okrepitev sedanjega nadzornega okvira EU. 2. SPLOšNA OCENA Dosedanje splošne izkušnje z Lamfalussyjevim postopkom so bile pozitivne – tako menijo države članice, Evropski parlament[2], udeleženci na trgu in zakonodajalci. Lamfalussyjev postopek je ob predpostavki, da ostane vse drugo nespremenjeno, znatno prispeval k razvoju prožnejšega evropskega regulativnega sistema ter omogočil večjo konvergenco in sodelovanje na področju nadzora. Celoten postopek sprejemanja odločitev je učinkovitejši, obširnejši in hitrejši. Čas, potreben za sprejetje prvih štirih Lamfalussyjevih direktiv, je bil v povprečju 20 mesecev, kar pomeni izboljšanje v primerjavi s časom, potrebnim za sprejetje prejšnjih direktiv (npr. 4 leta za Direktivo o investicijskih storitvah v letih 1989 do 1993). Lamfalussyjev postopek se je v sektorjih razvijal z različno hitrostjo. V sektorju vrednostnih papirjev so bili soglasno, z močno podporo Evropskega parlamenta, sprejeti štiri direktive na ravni 1 in dvanajst izvedbenih ukrepov na ravni 2. To ne bi bilo mogoče brez tehničnih nasvetov CESR. V bančnem sektorju Direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD, 2006/48/ES) omogoča spremembo tehničnih podrobnosti, ki odražajo regulativni sporazum na ravni G10, s sklepi o komitologiji. CEBS je sprejel 12 smernic na ravni 3 za usklajeno uporabo Direktive o kapitalskih zahtevah. V zavarovalniškem sektorju je delo CEIOPS vključevalo predvsem zagotavljanje tehničnih nasvetov Komisiji v zvezi s predlogom o Solventnosti II (COM(2007)°361) in njegovimi izvedbenimi ukrepi. CEIOPS je Komisiji pomagal tudi pri preskušanju vpliva Solventnosti II, in sicer z izvedbo več kvantitativnih študij vplivov. Izvajanje Lamfalussyjevega postopka sovpada z znatnim izboljšanjem svetovne konkurenčnosti evropskih finančnih storitev in trgov. Kakovost regulativne metode EU ima pomembno vlogo pri ustvarjanju dinamičnega okvira za razvoj in inovacije kapitalskih trgov EU. Poleg tega na načelih temelječa ureditev pristopa EU oblikuje mednarodno konvergenco v računovodstvu, naložbenih storitvah, kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), bančništvu (CRD) in na drugih področjih, ki ponujajo priložnosti za svetovni vodilni položaj na področju določanja standardov. Drug temeljni cilj regulativnega okvira je doseči optimalni nadzor po najmanjši možni regulativni ceni za finančna podjetja. Dandanes ni na voljo zanesljive splošne ocene stroškov ter drugih bremen čezmejnih in medsektorskih predpisov za industrijo. Komisija je zato začela študijo, ki bo podrobneje preučila stroške usklajevanja omejenega števila direktiv EU za podjetja. Rezultati te študije bodo na voljo do leta 2009. Komisija bo na podlagi rezultatov te študije in v sodelovanju z odbori na ravni 3 ocenila, ali so potrebne nadaljnje izboljšave in na katerih področjih so potrebne nadaljnje izboljšave. 3. IZBOLJšAVE V ZAKONODAJNEM POSTOPKU IN IZVRšEVANJU 3.1. Ocena sedanjega stanja Dosežen je bil napredek pri osredotočanju direktiv na ravni 1 na splošna pravila in načela, čeprav nekateri kritiki menijo, da besedila na ravni 1 še vedno vsebujejo preveč podrobnosti. Ukrepe na ravni 2 je Komisija skrbno preverila s pomočjo tehničnih nasvetov odborov na ravni 3 in posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, da bi se izognila preveč podrobnim predpisom. Poleg tega so bili pomisleki Evropskega parlamenta v zvezi z zagotavljanjem institucionalnega ravnovesja na ravni 2 obravnavani s sporazumom iz julija 2006 o novem regulativnem postopku s pregledom. Ko bo določen tehnični obseg, bo Evropski parlament pooblaščen za pregled in celo preprečitev sprejetja „kvazizakonodajnih“ (komitoloških) ukrepov. Tri institucije EU so se tudi dogovorile, da je treba Komisiji dodeliti izvedbena pooblastila brez časovne omejitve, kar pomeni, da je treba odpraviti obstoječe „klavzule o časovni omejitvi veljavnosti“ iz direktiv o finančnih storitvah[3]. Izjemno pomembno je, da se ta obveza izpolni pred koncem leta 2007, da se odpravi institucionalna negotovost. 3.2. Zaporedje ukrepov na ravni 1 in ravni 2 Zaporedje pogajanj in sprejetja okvirne zakonodaje na podlagi soodločanja (raven 1) ter izvedbenih ukrepov (raven 2) je povzročilo nekaj ozkih grl in nerealnih časovnih razporedov. V praksi se velik del obdobja prenosa iz zakonodaje na ravni 1 porabi za pripravo izvedbenih ukrepov, brez katerih države članice ne morejo učinkovito nadaljevati svojega prenosa. Vendar pa je tvegano ocenjevati trajanje postopka pogajanj na ravni 2 v času sprejetja okvirne zakonodaje. Povzročilo je težave pri določanju razumnih rokov tako za prenos s strani držav članic kot tudi za uporabo s strani industrije. To pa je vodilo do podaljšanja rokov za prenos in uporabo Direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID). Komisija meni, da je potrebna boljša prilagoditev časovnih razporedov za sprejetje in prenos zakonodajnih in izvedbenih ukrepov. To je mogoče doseči s povezavo roka za prenos celotnega paketa zakonodaje s sprejetjem zadnjih izvedbenih ukrepov, opredeljenih v zakonodaji na ravni 1. Podobno je treba delo na ukrepih na ravni 1 in na ravni 2 izvesti čim bolj vzporedno, da se izboljšata pravna skladnost in razumevanje. Obravnava ukrepov na ravni 2 v zgodnji fazi postopka bo pospešila pogajanja o pravni podlagi in sozakonodajalcem pojasnila temeljne vsebine prihodnjih izvedbenih ukrepov. 3.3. Bolje oblikovani predpisi Lamfalussyjev postopek je bil prvi pri uvajanju in dosledni uporabi trdnih regulativnih načel: pristopa od spodaj navzgor, odprtega posvetovanja, analize vpliva, zgodnjega in temeljitega sodelovanja tržnih strokovnjakov in potrošniških organov ter nacionalnih zakonodajalcev. Odprtost in preglednost tega postopka sta zmanjšali regulatorno arbitražo, izboljšali kakovost ter okrepili preglednost in predvidljivost oblikovanja politike EU. Da ne bi uničili teh dosežkov, je zelo pomembno, da se države članice kar se da izogibajo dodajanju nacionalnih pravil k pravilom na evropski ravni („gold-plating“). Občutno zmanjšanje dodajanja pravil in pogostejša uporaba uredb (kakor je predlagano v Lamfalussyjevem poročilu) bosta izboljšala regulativne rezultate na trgu. Za izvedbene ukrepe bo Komisija, kadar koli bo mogoče in v največjem možnem obsegu, predlagala uredbe. V zvezi z dodajanjem nacionalnih pravil bo Komisija nadaljevala trdno politiko, ki je bila sprožena s členom 4 Direktive (2006/73/ES) o izvajanju MiFID. Države članice morajo Komisiji dosledno utemeljiti vse regulativne dodatke ali pribitke v primerih, ko je takšna svoboda možna. Posvetovanje Sistematično in pregledno posvetovanje so pozdravile vse zainteresirane strani. Vendar pa so v nekaterih primerih, zlasti v zvezi z vrednostnimi papirji, udeleženci na trgu trdili, da so obdobja posvetovanj prekratka. Komisija bo proučila, kako zagotoviti pravo ravnovesje med časom, namenjenim za posvetovanje, in tehnično zahtevnostjo vprašanja. Pregledno oblikovanje politike zahteva tudi popolno preglednost rezultatov posvetovanj. Razen v primerih, ko se zahteva zaupnost, mora sistematična objava odgovorov postati običajna praksa. Komisija bo na spletu objavila povzetke poročil obravnav, organiziranih kot del posvetovanj, k enaki praksi pa poziva tudi odbore na ravni 3. Komisija v zvezi z osnutki predlogov sprejema pripombe iz katerega koli vira, vendar pa morajo imeti te pripombe, če se predlagajo druge možnosti, priložene zadostne in prepričljive gospodarske dokaze, ki dandanes niso priloženi. Ocena vpliva Ocena vpliva je zelo pomembna tako za oceno potrebe po predpisih kot tudi za zagotovitev kakovosti. Vsa zakonodaja na ravni 1 je zdaj predmet ocene vpliva, ki jo izvede Komisija. Vendar pa so bolje oblikovani predpisi holistični koncept – vse strani si morajo prizadevati za optimalen skupni rezultat. Komisija pozdravlja ponovno potrjeno zavezo Evropskega parlamenta „ k izvedbi ocene vpliva pri vsebinskem spreminjanju zakonodajnih predlogov “[4]. Komisija poziva tudi Svet, ko ta predlaga vsebinske spremembe, in odbore na ravni 3, ko ti svetujejo Komisiji, naj svojim predlogom priložijo celovite ocene vpliva. Ker lahko izvedbeni ukrepi pomembno vplivajo na različne zainteresirane strani, Komisija meni, da je treba resno obravnavati možnosti izvedbe ocene vpliva za vsak pomemben ukrep, predlagan na ravni 2. Komisija si bo zato močno prizadevala za razširitev sedanje prakse ocene vpliva na izvedbene ukrepe, ki so bili sprejeti v okviru teh odborov. 3.4. Izvrševanje na ravni 4 – izboljšanje preglednosti glede prenosa Uvedba Lamfalussyjevega postopka ni znatno izboljšala učinkovitosti držav članic v zvezi s pravočasnim prenosom zakonodaje na ravni 1 in 2. Komisija je še naprej zaskrbljena zaradi odloženega prenosa evropskih direktiv, kar negativno vpliva tako na države članice kot tudi na trge. Manjši del držav članic vedno zaostaja. Za izboljšanje preglednosti je bilo uvedenih več mehanizmov za razkritje. Člen 144 CRD na primer vključuje zahtevo, da morajo nadzorniki razkriti informacije v zvezi z uvedbo CRD v nacionalno zakonodajo in uporabo nacionalnih možnosti in diskrecijskih pravic v tej direktivi. Za pospešitev doslednega izvajanja je CEBS razvil spletni okvir za razkritje nadzornih organov[5]. Ker pa CRD začne v celoti veljati 1. januarja 2008, je izvajanje še vedno v začetni fazi. Komisija na svoji spletni strani dvakrat mesečno objavlja indikatorje, ki prikazujejo stopnjo prenosa direktiv akcijskega načrta za finančne storitve (FSAP)[6] in Lamfalussyjevih direktiv[7] na ravni 1 in 2. Podobno Komisija na podlagi vprašalnikov, ki jih naslovi na države članice, objavlja stanje prenosa MiFID. Med obdobji prenosa je Komisija intenzivno sodelovala z nacionalnimi upravami, vključno s pomočjo delavnic o prenosu, dvo- in večstranskih srečanj ter z zagotavljanjem smernic z drugimi sredstvi, na primer z nezavezujočimi razlagalnimi smernicami ter spletnimi modeli vprašanj in odgovorov. Te prakse so bodo nadaljevale. Poleg tega bo Komisija takoj sprožila postopek za ugotavljanje kršitev po členu 226 Pogodbe ES za vsako državo članico, ki bo zamujala pri izvajanju. Komisija tudi pričakuje, da bodo države članice za pospešitev preverjanja zagotovile tabele prenosa. Poleg tega bo sistematično vključila obveznost, da se korelacijska tabela vključi v vsak novi predlog direktive. 4. KONVERGENCA IN SODELOVANJE NA PODROčJU NADZORA 4.1. Ocena sedanjega stanja Glavni cilj Lamfalussyjevega postopka je pospešiti konvergenco in sodelovanje na področju nadzora. To je eden izmed najbolj inovativnih elementov Lamfalussyjeve strukture. Konvergenca nadzornih praks v vseh državah članicah bi morala zagotoviti dosledne regulativne in nadzorne rešitve ter dosledno uporabo v praksi. Za dosego tega bo potrebno soglasje nadzornikov EU na ravni 3 glede uporabe skupnih nezavezujočih smernic in priporočil. Obstaja več orodij za okrepitev konvergence in sodelovanja na področju nadzora, kot npr. mediacija, dodeljevanje nalog, racionalizirane obveznosti poročanja ter predpisi za izmenjavo informacij in podatkov. Pri razvoju skupne kulture nadzora imajo lahko pomembno vlogo tudi programi usposabljanja in izmenjava osebja med nadzorniki. Kljub prizadevanjem odborov na ravni 3, da bi uvedli orodja, potrebna za dosego tega cilja, pa rezultati niso vedno izpolnili pričakovanj. Pojavilo se je nekaj nepotrebnih ovir pri pomembnih vprašanjih nadzora. CESR je imel težko nalogo vzpostaviti skupno obliko poročanja o transakcijah po MiFID in se je soočal z zamudami pri vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo poročil o transakcijah. V bančnem sektorju je skupni okvir za poročanje, ki so ga zahtevali finančni ministri, privedel do zapletenega rezultata in ne racionaliziranega, poenostavljenega in enotnega, kakršnega je zahteval trg. CEBS se je soočal s težavami glede konvergence pri nadzoru hibridnih instrumentov in želi, da bi se Komisija usmerila neposredno na novo zakonodajo. Uvedba postopkov mediacije do zdaj še ni obrodila sadov, saj ti še niso bili uporabljeni. Včasih se odbori na ravni 3 ne zdijo v celoti sposobni zagotoviti tistega, kar se od njih pričakuje. Potrebna je večja politična spodbuda. Na druga strani pa, ker je prva odgovornost nadzornikov nacionalna, morda ti nimajo pravih pristojnosti ali spodbud za konvergenco na evropski ravni. Komisija je opredelila nekaj področij politik, na katerih je treba izboljšati konvergenco nadzora. Pričakuje, da se bodo te spremembe izvedle v največjem možnem obsegu v letu 2008. 4.2. „Okrepitev ravni 3“ 4.2.1. Okrepitev politične odgovornosti odborov na ravni 3 Odbori na ravni 3 so odgovorni Komisiji, in sicer v obsegu, določenem v sklepih o njihovi ustanovitvi. Njihovi člani so odgovorni svojim vladam in/ali parlamentom na nacionalni ravni. Veliko nacionalnih nadzornikov ni usposobljenih za opravljanje svojih nalog na ravni 3. Če so obveznosti nadzornikov po nacionalni zakonodaji v nasprotju z nezavezujočimi ukrepi na ravni 3, bodo nadzorniki dali prednost nacionalnim obveznostim. Zaradi pomembnosti naloge odborov na ravni 3 za konvergenco nadzora na ravni EU, vendar brez poseganja v neodvisnost nadzora, morajo evropske institucije izraziti svoja politična pričakovanja v zvezi z glavnimi rezultati, ki jih morajo doseči odbori v prihodnjem standardnem obdobju (npr. v dveh letih). Prav tako morajo imeti pristojnost za redno ocenjevanje delovanja odborov na ravni 3. To je mogoče doseči z dvostopenjskim postopkom. Prvič , na podlagi besedila Komisije in po predhodnem posvetovanju z odbori na ravni 3 bi lahko Evropski parlament in Svet ECOFIN skupaj sprejela kratko politično izjavo z glavnimi dosežki, ki se od odborov na ravni 3 pričakujejo v prihodnjem obdobju. Drugič , med tem obdobjem in na koncu obdobja bi odbori na ravni 3 Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu poročali o svojih dosežkih ali, glede na okoliščine, razlogih, ki so jim preprečili doseganje začrtanih ciljev. Če odbori niso dosegli začrtanih ciljev, bi morali predložiti podrobna pojasnila, vključno z identifikacijo nadzornikov, ki so delovali v nasprotju s cilji. Če na ravni 3 ni možen napredek pri določeni spodbudi, opredeljeni v mandatu, so kot praktičen ukrep na voljo tri možnosti: i) nespremenjeno stanje, brez nadaljnjega razvoja; ii) stopnjevanje ukrepa do komitološkega ukrepa Komisije, ob predpostavki, da ta spada v področje dodeljenih pooblastil; iii) če niso izpolnjeni pogoji za ii) in če je zadeva dovolj pomembna, morebitna sprememba ravni 1. Ta splošni pristop bi povečal politični pritisk na odbore na ravni 3, da dosežejo cilje, in okrepil moč predsedujočih odborom na ravni 3. To bi znatno povečalo učinkovitost Lamfalussyjevega postopka in povečalo pritisk med člani odborov. Državo članico, katere zakonodajalec ali nadzornik je v manjšini, se lahko zaprosi za dodatna pojasnila. Na nacionalni ravni je to treba dopolniti z vključitvijo zahteve po sodelovanju z drugimi nadzorniki v ustanovne listine nacionalnih nadzornih organov, da se izboljša evropska konvergenca nadzora. Komisija se strinja s priporočilom IIMG, da „ je treba poslanstvu zadevnega nadzornega organa dodati jasno nalogo podpirati proces evropske konvergence “. To je oktobra že odobril Svet ECOFIN, ki je pozval države članice, naj se odločijo, ali bodo razsežnost EU vključile v nacionalne pristojnosti nadzornih organov in upoštevale vprašanja v zvezi s finančno stabilnostjo v vseh državah članicah pred koncem leta 2007. 4.2.2. Okrepitev pravnega statusa odborov na ravni 3 Sklepi Komisije o ustanovitvi odborov na ravni 3 ne odražajo v zadostni meri njihove pomembnosti na vedno bolj integriranem evropskem finančnem trgu. Poslanstva vsakega odbora se od sklepa do sklepa rahlo razlikujejo ter odražajo vprašanja in politične sporazume, ki so se s časom spreminjali. Seveda pa morajo biti vsi trije odbori usklajeni. Na splošno naj bi odbori opravljali tri vrste funkcij. Vendar pa je v vseh treh sklepih dobro opredeljena samo svetovalna naloga. Po drugi strani pa sta prispevek k doslednemu izvajanju in vloga pri zbliževanju nadzornih praks omenjena samo v primeru CEBS in CEIOPS. Zahteva po okrepitvi sodelovanja pri nadzoru za odbore na ravni 3 je omenjena samo v primeru CEBS. To pomeni pomanjkljivost. Zaradi pomanjkanja zaveze h konvergenci in sodelovanju na področju nadzora v sklepu o ustanovitvi CESR npr. njegova vloga ne more biti omenjena v direktivah na ravni 1. Komisija bo proučila, katere spremembe bi bile primerne za spremembo sedanjega pravnega okvira. Možnosti vključujejo (i) spremembo sklepov Komisije o ustanovitvi treh odborov na ravni 3 z namenom prilagoditve njihovih funkcij zaradi medsektorske konvergence in skladnosti; in (ii) izboljšavo zadevnih direktiv na ravni 1 z namenom bistvenega izboljšanja zahtev za sodelovanje in z namenom okrepitve pristojnosti za nadzor vseh treh odborov na ravni 3. Prvi korak je bil narejen v predlogu direktive o Solventnosti II, ki izrecno navaja CEIOPS v svojih operativnih določbah ter mu dodeljuje naloge mediacije in posebno pristojnost za sprejemanje odločitev[8]. Komisija bo proučila, kako je ta pristop mogoče uporabiti za CEBS in CESR. 4.3. Graditev medsebojnega zaupanje za zagotovitev boljšega izvajanja – praktične ovire na evropski in nacionalnih ravneh 4.3.1. Postopki sprejemanja odločitev v odborih na ravni 3 Na splošno listine, ki jih sprejmejo odbori na ravni 3, predvidevajo, da se odločitve sprejmejo soglasno. To velja za sprejetje standardov/smernic, pa tudi za odločitve v zvezi z izvajanjem operativnih projektov. Edina izjema od sprejemanja odločitev s soglasjem se nanaša na zagotavljanje tehničnih nasvetov Komisiji, kjer se odločitve lahko sprejmejo s kvalificirano večino. Do zdaj so odbori na ravni 3 na splošno delovali na podlagi soglasja in nikoli niso uporabili možnosti glasovanja s kvalificirano večino. Odločitve, sprejete soglasno, imajo veliko težo. Vendar pa lahko te odločitve privedejo do rešitev najnižjega skupnega imenovalca ali, kar je še huje, do nikakršne rešitve. Če odbori ne morejo doseči rešitve s soglasjem, se obrnejo na Komisijo, da poišče rešitev včasih zelo tehničnih vprašanj, na primer nekaterih vprašanj v zvezi z uporabo pravil za najboljše izvajanje MiFID, predpisi za nadzor podružnic ali poročanjem o transakcijah. Zelo pomembno je nadalje izboljšati učinkovitost in uspešnost postopkov sprejemanja odločitev odborov na ravni 3. Ti bi lahko v svoje listine uvedli glasovanje s kvalificirano večino za vse nasvete Evropski komisiji in kateri koli ukrep za spodbujanje konvergence evropske nadzorne prakse. Svet in Evropski parlament bi se morala dogovoriti o skupni izjavi, v skladu s katero bodo odbori na ravni 3 spremenili svoje postopke sprejemanja odločitev. Če to ni mogoče, se sklepi Komisije o ustanovitvi odborov na ravni 3 lahko spremenijo. Komisija tudi meni, da bi bilo koristno, če bi odbori na ravni 3 dosegli „dogovor“ med svojimi člani, da se bodo člani v manjšini strinjali z voljo večine. Takšna zaveza lahko vključuje zaščitno klavzulo, po kateri lahko člani na ravni 3 v določenih in jasno opredeljenih okoliščinah nasprotujejo uporabi smernic/nezavezujočih standardov, če npr. predlagani ukrep presega obseg nacionalnih pravnih pristojnosti. V takšnih primerih se lahko od člana odbora zahteva, da sporoči pravne razloge za neupoštevanje priporočil ali zadevne smernice. V poročilih na ravni 3 za evropske institucije mora biti podana jasna razlaga zadevnih članov odbora, ki se objavi. Če član odbora nasprotuje ukrepu odbora na ravni 3 in ne izpolnjuje pogojev za izključitev iz uporabe te odločitve (ali celo odkloni izpolnjevanje ali pojasnilo), Komisija odbor na ravni 3 pozove, da ta v svoji listini predvidi disciplinske ukrepe. 4.3.2. Izvajanje na nacionalni ravni Ne glede na obliko so odločitve, sprejete na ravni 3, nezavezujoče. Odbor modrecev je menil, da so te odločitve, čeprav so nezavezujoče, „ očitno precej pomembne “. Vendar pa temu doslej ni bilo vedno tako. Izkušnje so namreč pokazale, da se ukrepi, sprejeti na ravni 3, niso vedno uporabljali dovolj dosledno v vsakodnevni nadzorni praksi nacionalnih nadzornikov[9]. To včasih še dodatno podpira dejstvo, da nekateri zakonodajalci izdajo smernice na nacionalni ravni, ki se razlikujejo od smernic, o katerih so se dogovorili odbori na ravni 3. To prekoračenje smernic povzroča zmedo med tržnimi operaterji, vpliva na integracijo trgov in ogroža učinkovito uporabo zakonodaje Skupnosti. Komisija zato meni, da na področjih, kjer so bile izdane smernice na ravni 3, nacionalni zakonodajalci ne bi smeli sprejemati dodatnih ukrepov. Čeprav dodelitev neodvisnih regulativnih pooblastil odborom na ravni 3 ni politično izvedljiva, se postavlja praktično vprašanje, kako zagotoviti upoštevanje ukrepov na ravni 3 s strani zakonodajalcev in nadzornikov držav članic na podlagi nezavezujočih instrumentov. Države članice morajo od nadzornikov/zakonodajalcev zahtevati, da se ti strinjajo s polno uporabo skupnih standardov na ravni 3 in smernic ter da to navedejo v izjavi ECOFIN-a. 4.3.2.1. Pooblastila nacionalnih nadzornikov in sankcije Zakonodaja o finančnih storitvah vsebuje seznam minimalnih pooblastil, ki jih morajo imeti nadzorniki. To velja zlasti za sektor vrednostnih papirjev. Bančna direktiva vsebuje seznam obširnih posebnih pooblastil za nadzornike. Nacionalni zakonodajalci, zlasti tisti v sektorju vrednostnih papirjev, ne potrebujejo enakih nadzornih pooblastil za izvajanje direktiv EU in standardov/smernic na ravni 3, vendar pa morajo imeti potrebna in zadostna minimalna pooblastila in orodja (vključno s sankcijami) za izpolnjevanje svojih obveznosti. To je zelo pomembno za učinkovito sodelovanje med nacionalnimi in tujimi zakonodajalci. Komisija in trije odbori na ravni 3 analizirajo obseg zadostne konvergence pravil, pooblastil in praks med državami članicami. Prvi rezultati kažejo velike razlike v nacionalnih zakonskih pooblastilih in tudi v načinu, kako se uporabljajo v praksi. Zlasti obstaja velika razlika v obsegu pooblastil za sankcioniranje in kazni. Pregled pooblastil nadzornikov, ki ga je junija 2007 v skladu z Direktivo o prospektu in Direktivo o nedovoljenih ravnanjih na trgu kapitala izvedla komisija za preverjanje CESR, na primer razkriva velike razlike med državami članicami na tem področju. Komisija bo za obravnavo tega vprašanja začela obširno medsektorsko raziskavo o nadzornih pooblastilih in sistemih sankcij v sektorju vrednostnih papirjev, bančnem sektorju in zavarovalniškem sektorju, da bi opredelila, kje neenaka pooblastila slabijo sodelovanje med zakonodajalci. Poleg tega bo Komisija proučila potrebo po okrepitvi določb o minimalnih nadzornih pooblastilih v zakonodaji na ravni 1. V zvezi s sankcijami je potrebna veliko večja konvergenca, prav tako pa tudi politična razprava o tem, ali so evropski sistemi sankcioniranja na splošno prešibki. 4.3.2.2. Operativna neodvisnost nacionalnih nadzornih organov Učinkovit sistem evropskega nadzora pomeni jasne odgovornosti in cilje za nadzorne organe ter zahteve za izvajanje njihovih nalog na pregleden, neodvisen in zanesljiv način. Obstajajo štiri razsežnosti operativne neodvisnosti: institucionalna, regulativna, nadzorna in proračunska. Prvič, nadzorniki morajo biti neodvisni od političnih organov ter od komercialnega poseganja v izvajanje pooblastil in nalog . Drugič, nadzorniki morajo biti dovolj neodvisni pri določanju tehničnih nadzornih pravil. Tretjič, nadzorniki morajo imeti možnost izvajati svoje sodbe in pooblastila neodvisno in na nediskriminatoren način v zvezi z ukrepi izdajanja licenc, pregledi, sankcioniranjem in izvršilnimi ukrepi. In končno, nadzorniki bi morali imeti dovolj prožnosti za določitev svojih proračunskih potreb. Čeprav sta neodvisnost nadzora in zanesljivost vedno bolj pomembni, pa te razvojne dogodke občasno zasenčijo dokazi o tem, da politiki v nekaterih delih EU nadzornim organom ne dodelijo zadostne operativne neodvisnosti. To stanje je lahko zaskrbljujoče. Komisija bo izboljšala ozaveščenost držav članic v zvezi s stanjem v EU in jih pozvala k sprejetju teh temeljnih načel za zagotovitev operativne neodvisnosti njihovih nadzornih organov. Komisija bo spremljala napredek, dosežen pri zagotavljanju operativne neodvisnosti, in bo po potrebi predlagala ustrezne ukrepe, če v kratkem času ne bo dosežen znatni napredek. 4.3.2.3. Sodelovanje med nacionalnimi in tujimi zakonodajalci Dodelitev nalog in odgovornosti je pomembno orodje za optimizacijo delovanja čezmejnega nadzora in sodelovanja med nadzorniki EU. Kot je poudaril Ekonomsko-finančni odbor, je lahko delegiranje spodbuda za države gostiteljice, da podpišejo sporazum o sodelovanju, ki se lahko izvaja v primeru morebitne finančne krize. Za čezmejno delegiranje so potrebne pravne določbe. Komisija proučuje možnost uvedbe izrecnih pravnih določb, ki bi nadzornikom omogočale dodelitev nalog nadzorniku druge države članice, kot je to predvideno v CRD (člen 131) in v členu 13 Direktive o prospektu (2003/71/ES). Sodelovanje med nacionalnimi in tujimi zakonodajalci je mogoče nadalje okrepiti pri nadzoru skupin, ki opravljajo čezmejne dejavnosti. Tovrstno delo se pri bančnem nadzoru uporablja od leta 1992 in se uporablja v zvezi s podružnicami v okviru MiFID. Za dopolnitev obstoječe zakonodaje morajo imeti odbori na ravni 3 glavno vlogo pri pospeševanju medsebojnega zaupanja in zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev. To je mogoče doseči na primer z razvojem večstranskih memorandumov o soglasju med nadzorniki in/ali razvojem skupnih modelov za takšne memorandume, ki se osredotočajo na uporabo posameznih določb besedil na ravni 1 in 2. Na bančnem področju Komisija proučuje možnost prilagoditve ravnovesja med nacionalnimi in tujimi zakonodajalci v Direktivi o kapitalskih zahtevah. Svet ECOFIN je oktobra 2007 pozval Komisijo, naj prouči možnosti izboljšav za razjasnitev narave in obsega zakonskih obveznosti za nadzorne organe v zvezi z izmenjavo informacij in sodelovanjem ter s tem v zvezi: poveča pravice do informacij in vključitev držav gostiteljic, pojasni vlogo konsolidacijskih nadzornikov in olajša pravočasno posredovanje zadevnih organov v kriznih situacijah. Komisija bo preverila in do konca leta 2007 sporočila Ekonomsko-finančnemu odboru, ali so zakonodajne spremembe potrebne. To bo vključevalo tudi okrepitev pravno predpisane zahteve za nadzorno sodelovanje in izmenjavo informacij. Okrepitev vloge in pooblastil „glavnega“ nadzornika za čezmejne finančne ustanove[10] lahko prav tako prinese izboljšanje učinkovitosti sedanjega sistema nadzora. V CRD so bili narejeni prvi koraki za banke, ki delujejo na čezmejnem področju. Komisija mora zagotoviti, da vloga in pooblastila „glavnih“ nadzornikov sledijo tržnemu razvoju ter so posodobljeni in okrepljeni, kjer je to primerno. Komisija zato namerava oktobra 2008 podati zakonodajne predloge za povečanje pooblastil „glavnega“ nadzornika za čezmejne bančne skupine. Te prilagoditve bodo povečale sedanja pooblastila za vključitev odločitev iz drugega stebra in zahtev za poročanje za čezmejne bančne skupine in skupine investicijskih podjetij. Okrepitev vloge „glavnega“ nadzornika čezmejne finančne skupine je močno povezana s pravilnim delovanjem „kolegija“, sestavljenega iz vseh zadevnih nadzornikov države gostiteljice te skupine. 4.4. Kolegiji nadzornikov Čezmejni nadzor skupin in konvergenca v nadzornem sistemu EU bi bila znatno okrepljena z obstojem kolegijev nadzornikov za pospeševanje sodelovanja med nadzornimi organi, vključenimi v pregled nad posebnimi podjetji, ki delujejo na čezmejnem področju. Na bančnem področju so izkušnje že pozitivne, podoben trend je mogoče opaziti v zavarovalniškem sektorju. Kolegiji dajejo dobro podlago za reševanje sedanjih težav med nacionalnimi/tujimi pristojnostmi. Z razvojem nekaterih skupnih politik ocenjevanja tveganja in hkrati izmenjavo pomembnih podatkov v zvezi z zadevno finančno skupino imajo lahko vlogo foruma za obravnavo prvih znakov potencialnega stresa v določeni ustanovi in s tem izboljšajo upravljanje, kot to predlaga Ekonomsko-finančni odbor. Kolegiji nadzornikov lahko tudi spodbujajo pogostejšo uporabo dodeljevanja nalog in odgovornosti. Optimalno delovanje kolegijev nadzornikov zahteva pravno podporo v direktivah EU in več prilagoditev sedanjemu pristopu. Potrebni so jasni notranji postopki sprejemanja odločitev za primere, kjer ni doseženega soglasja. Postaviti je treba tudi zahtevo, da se vsi udeleženci strinjajo z odločitvami kolegija. Odbori na ravni 3 morajo razviti niz skupnih standardov za delovanje kolegijev, odgovornosti „glavnega“ nadzornika in povezanih „tujih“ nadzornikov. 4.5. Medsektorsko sodelovanje Medsektorsko sodelovanje med odbori na ravni 3 temelji na skupnem protokolu o sodelovanju, ki so ga podpisali CESR, CEBS in CEIOPS novembra 2005. Sodelovanje je predvideno samo v primerih, kjer je od skupnega ukrepa mogoče pričakovati dodano vrednost, tj. kjer i) obstaja velika nevarnost razdiralne regulatorne arbitraže, ii) lahko medsektorsko sodelovanje prinese znatne koristi pri učinkovitem izvajanju nadzornih dejavnosti in iii) lahko sodelovanje med odbori na ravni 3 prinese dejanske koristi v učinkovitosti. Odbori na ravni 3 so se o skupnih delovnih programih dogovorili leta 2006. Ena izmed prednostnih nalog letnih delovnih programov od leta 2006 so bili finančni konglomerati. Leta 2006 so odbori na ravni 3 ustanovili Začasni delovni odbor za finančne konglomerate (IWCFC). IWCFC zdaj deluje. Ukvarja se z določenimi mandati. Prezgodaj je še določiti, ali so potrebne izboljšave. V naslednjih mesecih bo Komisija izvedla pregled delovanja Direktive o finančnih konglomeratih (2002/87/ES) in namerava obravnavati status IWCFC. Druga prednostna naloga Komisije je razvoj skupnih standardov poročanja. V skladu s skupnim delovnim programom za leto 2007 bodo odbori na ravni 3 pripravili poročilo o tej temi in analizirali primere za nadaljnjo obravnavo. 4.6. Krizno upravljanje Vsi trije odbori na ravni 3 morajo zagotoviti, da so pripravljeni učinkovito in skupno ukrepati v primeru večjih motenj na trgu ali finančne krize. Treba je zagotoviti hitre postopke za obveščanje o krizi, tako da so vsi nadzorniki EU obveščeni o razvoju dogodkov. 4.7. Viri in proračun Odbore na ravni 3 financirajo člani, ki v proračun odborov letno prispevajo v skladu z notranjim poslovnikom, ki opredeljuje način izračuna prispevkov in načine plačevanja. Vendar pa so odbori na ravni 3 pod vse večjim pritiskom za financiranje projektov, ki izhajajo iz pravnih obveznosti po regulativnem okviru EU. Primer tega je financiranje vsakodnevnega delovanja mehanizma za izmenjavo poročil o transakcijah., ki ga je CESR vzpostavil v skladu z Direktivo MiFID. Druga nujnost je vzpostavitev skupne finančne nadzorne kulture na vseh področjih nadzora. Ena izmed praktičnih zamisli je ta, da odbori na ravni 3 razvijejo skupno, medsektorsko, vseevropsko možnost usposabljanja. Takšna podlaga bi osebju iz nacionalnih nadzornih organov omogočila poglobitev znanja o regulativnih postopkih EU, izmenjavo praktičnih izkušenj iz vsakodnevnih dejavnosti nadzora in razvoj skupnih praks. Med pospeševanjem skupne kulture nadzora v EU bi bilo mogoče skupne programe usposabljanja razširiti in vključiti uradnike iz tretjih držav, ki gradijo lasten regulativni sistem. Njihova udeležba v programih usposabljanja bi bila namenjena ozaveščanju in izboljšanju znanja o regulativnem sistemu EU in s tem spodbujanju regulativnega pristopa EU kot najboljše mednarodne prakse za izgradnjo stalnega omrežja med globalnimi zakonodajalci. Komisija meni, da bi bila primerna finančna pomoč za spodbujanje evropske konvergence nadzora, pod pogojem, da izpolnjuje obstoječe regulativne in proračunske določbe EU. Komisija proučuje možne načine prispevanja k financiranju posebnih projektov, ki izhajajo iz pravnih obveznosti po obstoječih direktivah, in medsektorskih programov usposabljanja najprej za nadzornike EU, nato pa še za nadzornike iz tretjih držav. Komisija bo proučila namere odborov na ravni 3 in, če jih je mogoče izpolniti v skladu z veljavnimi regulativnimi in proračunskimi omejitvami, bo leta 2008 predstavila konkretne predloge. 5. ZAKLJUčKI Nedavni nemiri na finančnih trgih so jasno pokazali vedno večjo medsebojno povezanost in globalizacijo finančnih trgov. Čeprav so bila tveganja široko razpršena, je evropska finančna industrija vseeno občutila vpliv. Na srečo pa do danes nismo bili priča večjim čezmejnim sistemskim posledicam. Ta nedavna izkušnja še dodatno poudarja potrebo po sprejetju globalno usklajenega pristopa do ureditve in nadzora z ustreznimi pravili varnega in učinkovitega poslovanja ter doslednim pristopom do nadzora. Odbori na ravni 3 in nacionalni nadzorni organi imajo pri tem glavno vlogo. Med zadevami, s katerimi se bo Komisija skupaj z drugimi akterji na evropski in mednarodni ravni ukvarjala v letu 2008 in so pomembne za to sporočilo, bosta konvergenca nadzora v finančnem sektorju in zlasti potreba po proučitvi možnosti okrepitve sodelovanja med nadzorniki. Komisija zato poziva Svet, Evropski parlament in odbore na ravni 2 in 3, naj prednostno podprejo pobude, začrtane v tem sporočilu, z namenom doseganja večje konvergence nadzornih praks v EU. Namerava trajno spremljati izvajanje teh pobud in splošno delovanje Lamfalussyjevega okvira, da bi zagotovila, da bo v celoti sledil razvoju na trgu in služil svojemu namenu. [pic] ANNEX II: Achievements Securities Level 1 "framework" legislation - Directive of the European Parliament and of the Council of 21 April 2004 on markets in financial instruments amending Council Directives 85/611/EEC and 93/6/EEC and Directive 2000/12/EC of the European Parliament and of the Council and repealing Council Directive 93/22/EEC (2004/39/EC) - Directive of the European Parliament and of the Council of 28 January 2003 on insider dealing and market manipulation (market abuse) (2003/6/EC) - Directive of the European Parliament and of the Council of 4 November 2003 on the prospectus to be published when securities are offered to the public or admitted to trading and amending Directive 2001/34/EC (2003/71/EC) - Directive of the European Parliament and of the Council of 15 December 2004 on the harmonisation of transparency requirements in relation to information about issuers whose securities are admitted to trading on a regulated market and amending Directive 2001/34/EC (2004/109/EC) Level 2 "implementing" legislation - Commission Directive of 22 December 2003 implementing Directive 2003/6/EC of the European Parliament and of the Council as regards the definition and public disclosure of inside information and the definition of market manipulation (2003/124/EC) - Commission Directive of 22 December 2003 implementing Directive 2003/6/EC of the European Parliament and of the Council as regards the fair presentation of investment recommendations and the disclosure of conflicts of interest (2003/125/EC) - Commission Regulation of 22 December 2003 implementing Directive 2003/6/EC of the European Parliament and of the Council as regards exemptions for buy-back programmes and stabilisation of financial instruments ((EC) No 2273/2003) - Commission Directive of 29 April 2004 implementing Directive 2003/6/EC of the European Parliament and of the Council as regards accepted market practices, the definition of inside information in relation to derivatives on commodities, the drawing up of lists of insiders, the notification of managers’ transactions and the notification of suspicious transactions (2004/72/EC) - Commission Regulation of 29 April 2004 implementing Directive 2003/71/EC of the European Parliament and of the Council as regards information contained in prospectuses as well as the format, incorporation by reference and publication of such prospectuses and dissemination of advertisements ((EC) No 809/2004) - Commission Directive of 8 March 2007 laying down detailed rules for the implementation of certain provisions of Directive 2004/109/EC on the harmonisation of transparency requirements in relation to information about issuers whose securities are admitted to trading on a regulated market (2007/14/EC) - Commission Directive of 10 August 2006 implementing Directive 2004/39/EC of the European Parliament and of the Council as regards organisational requirements and operating conditions for investment firms and defined terms for the purposes of that Directive (2006/73/EC) - Commission Regulation of 10 August 2006 implementing Directive 2004/39/EC of the European Parliament and of the Council as regards record-keeping obligations for investment firms, transaction reporting, market transparency, admission of financial instruments to trading, and defined terms for the purposes of that Directive ((EC) No 1287/2006) Level 3 measures - Stabilisation and Allotment – European Supervisory Approach; CESR/02-020b (9/4/2002) - A European Regime of Investor Protection – The Harmonisation of Conduct of Business Rules; CESR/01-014d (9/4/2002) - A European Regime of Investor Protection – The Professional and Counterparty Regimes; CESR/02-098b) (8/7/2002) - Standards for Alternative Trading Systems; CESR/02-086b (8/7/2002) - Standard No. 1 on Financial Information; CESR/03-073 (1/3/2003) - Recommendation for additional guidance regarding the implementation of International Financial Reporting Standards (IFRS); CESR/03-323e (31/12/2003) - Standard No. 2 on Financial Information - Co-ordination of enforcement activities; CESR / 03-317c (22/04/2004) - Standards for securities clearing and settlement systems in the European Union; CESR/04-561 (4/4/2006) (22/10/2004) - CESR’s guidelines for supervisors regarding the transitional provisions of the amending UCITS Directives (2001/107/EC and 2001/108/EC); CESR/04-434b (3/02/2005) - CESR’s recommendations for the consistent implementation of the European Commission’s Regulation on Prospectuses nº 809/2004; CESR/05-054b (10/02/2005) - Market Abuse Directive - Level 3 – first set of CESR guidance and information on the common operation of the Directive; CESR/04-505b (11/05/2005) - CESR Recommendation on Alternative Performance Measures; CESR/05-178b (03/11/2005) - CESR’s guidelines to simplify the notification procedure of UCITS; CESR/06-120b (29/06/2006) - CESR's Level 3 Guidelines and recommendations on Publication and Consolidation of markets data; CESR/07-043 (09/02/2007) - CESR's Level 3 Recommendations on the List of minimum records under Article 51(3) of the MiFID Implementing Directive; CESR/06-552c (09/02/2007) - CESR's guidelines concerning eligible assets for investment by UCITS; CESR/07-044 (19/03/2007) - Guidelines - CESR Level 3 Guidelines on MiFID Transaction reporting; CESR/07-301 (29/05/2007) - Recommendations - Inducements under MiFID; CESR/07-228b (29/05/2007) - Q&A on Best Execution; CESR/07-320 (29/05/2007) - Protocol on MiFID Passport Notifications; CESR/07-317 (29/05/2007) - Recommendations - The passport under MiFID; CESR/07-337 (29/05/2007) - Market Abuse Directive - Level 3 – second set of CESR guidance and information on the common operation of the Directive to the market; CESR/06-562b (12/07/2007) - Guidelines - Level 3 guidelines on the classification of hedge fund indices as financial indice; CESR/07-434 (17/07/2007) Banking Level 3 measures - CEBS Guidelines on prudential filters for regulatory capital (21/12/2004) - CEBS Guidelines on supervisory disclosure (1/11/2005) - CEBS Guidelines on financial reporting (recast of 15/12/2006; amendments of 24 July 2007) (16/12/2005 - CEBS Guidelines on common reporting (recast of 16/10/2006) (13/1/2006) - CEBS Guidelines on the recognition of external credit assessment institutions (20/1/2006) - CEBS Guidelines on supervisory review process (25/1/2006) - CEBS Guidelines on supervisory cooperation for cross-border banking and investment firm groups (25/1/2006) - CEBS Guidelines on validation (04/04/2006) - CEBS technical guidelines on interest rate risk in the banking book (03/10/2006) - CEBS Guidelines on outsourcing (14/12/2006) - CEBS Additional technical guidelines on concentration risk (14/12/2006) - CEBS Additional Guidelines on stress testing (14/12/2006) Insurance Level 3 measures - CEIOPS Guidelines for Coordination Committees in the Framework of the Insurance Groups Directive; CEIOPS-DOC-02/05 (February 2005) - CEIOPS Recommendations regarding the Implications of the IAS/IFRS Introduction for the Prudential Supervision of Insurance Undertakings; CEIOPS-DOC-05/05 (September 2005) - Statement on the Role of the Lead Supervisor; CEIOPS-DOC-07/06 (December 2006) ANNEX III MAIN ACTIONS PROPOSED IN THE COMMUNICATION GENERAL | Abolition of sunset clauses in financial services legislation | European Parliament, Council | End 2007 | Publication of study on costs of compliance | Commission | 1st half 2009 | ADOPTION OF LEGISLATION – LEVELS 1 AND 2 | Future alignment of transposition deadlines for directives and implementing measures | Commission, European Parliament, Council | Ongoing | Extension of impact assessment to implementing measures | Commission | Ongoing | Impact assessments for any substantive amendments in the legislative process and the technical advice by the Level 3 Committees | Council, Level 3 Committees | Ongoing | Limitation of any regulatory additions ("goldplating) and obligation to justify to the Commission | Member States | Ongoing | Systematic publication of responses to consultation and summary reports of hearings organised as part of consultations on the internet | Commission, Level 3 Committees | Ongoing | SUPERVISORY COOPERATION AND CONVERGENCE – LEVEL 3 | Adoption of political statement indicating the main achievements expected from the Level 3 Committees | Commission, European Parliament, Council | Starting in 2008 | Regular reporting on the achievement of these objectives | Level 3 Committees | Starting in 2008 | Inclusion of the requirement to cooperate with other supervisors at European level in the constitutive charters of national supervisors | Member States / Commission | 1st half 2008 | Reinforcement of the legal status of the Level 3 Committees (possible modification of Commission decisions setting up the three Level 3 Committees / changes in framework Level 1 legislation) | Commission, European Parliament , Council | 2008 | Extension of the qualified majority voting in decision-making of the Level 3 Committees | Level 3 Committees / Commission | 1st half 2008 | Political commitment to the full application of Level 3 common standards and guidelines | Level 3 Committees, Member States | Cross-sectoral survey on supervisory powers and systems of sanctions and assessment of the need to reinforce the provisions on minimum supervisory powers in the framework legislation | Commission | End 2008 | Political debate on operational independence of national supervisors | Commission / Member States | 1st half 2008 | Introduction of explicit legal provisions in financial services directives to allow supervisors to delegate tasks to another Member State’s supervisor | European Parliament, Council, Commission | End 2008 | Legislative proposal to strengthen the powers of the 'lead' supervisor for cross-border banking groups | Commission | October 2008 | Development of a set for common standards for the operation of the colleges for cross border operations | Level 3 Committees | 1st half 2008 | Report on the development of common reporting standards | Level 3 Committees | End 2007 | Decision on possibility and modalities of contributing to the financing of Level 3 Committees | Commission | End 2008 | [1] Sklepi Komisije 2001/527/ES, 2004/5/ES in 2004/6/ES o ustanovitvi CESR, CEBS in CEIOPS. [2] Poročilo EP o bolje oblikovanih predpisih v Evropski uniji (A6-0273/2007), odstavka 18 in 19. [3] UL C 255, 21.10.2006, str. 1, točka 3. [4] Resolucija o politiki finančnih storitev (2007)0338. [5] Komisija je podobno določbo uvedla v predlogu za Solventnost II, člen 30. [6] http://ec.europa.eu/internal_market/finances/actionplan/index_en.htm#transposition [7] http://ec.europa.eu/internal_market/securities/transposition/index_en.htm [8] CEIOPS mora posredovati med nadzorniki, če se ti ne morejo dogovoriti o potrditvi notranjega modela tveganja zavarovalnice; sprejme lahko zavezujoče odločitve, ki opredelijo, kateri organ naj prevzame funkcijo in odgovornosti „nadzornika skupine“ mednarodne zavarovalnice. [9] Stopnjo konvergence nadzora, dosežene s strani CEBS, je industrija ocenila kot precej nezadovoljivo (spletna študija o oceni učinkovitosti CEBS 2006/2007). [10] „Konsolidacijski nadzornik“ v CRD, „koordinator“ v Direktivi o finančnih konglomeratih in „nadzornik skupin“ v predlogu o Solventnosti 2.