[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.11.2007

COM(2007) 678 konč.

POROČILO KOMISIJE

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2006)

KAZALO

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2006) 3

1. Izvrševanje proračuna 3

2. Gospodarsko okolje in pogoji 9

3. Usklajevanje s prometno in okoljsko politiko 10

3.1 Promet 10

3.2 Okolje 11

4. Inšpekcijski pregledi 11

5. Nepravilnosti in prekinitev pomoči 12

6. Vrednotenje 13

7. Nov zakonodajni okvir za obdobje 2007–2013 14

8. Informiranje in obveščanje javnosti 14

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2006)

To poročilo je predloženo v skladu s členom 14.1 Uredbe (ES) št. 1164/1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada. Zajema dejavnosti Kohezijskega sklada v letu 2006.

1. Izvrševanje proračuna

Razpoložljiva sredstva Kohezijskega sklada za prevzem obveznosti so v letu 2006 znašala 6 032 082 110 EUR (tekoče cene) za 13 držav članic upravičenk. Ta znesek vključuje kredite tehnične pomoči (8 100 000 EUR). Treba je opozoriti, da Irska od 1. januarja 2004 zaradi gospodarske rasti ni več upravičena do pomoči iz Kohezijskega sklada. Romunija in Bolgarija sta 1. januarja 2007 pristopili k Evropski uniji in sta od navedenega datuma upravičeni do pomoči iz Kohezijskega sklada (vendar nista vključeni v to poročilo za leto 2006).

Odobrena sredstva za prevzem obveznosti so bila v celoti izkoriščena, nobena odobrena sredstva pa niso bila prenesena v leto 2007.

Preglednica 1 Izvedba obveznosti v letu 2006 (v eurih)

Odobrena sredstva, prenesena iz leta 2005 | - | - | - | - | - | - |

Odobrena sredstva, ki so ponovno razpoložljiva | - | - | - | - | - | - |

Vračila | - | - | - | - | - | - |

Odobrena sredstva, prenesena iz leta 2005 | - | - | - | - | - | - |

Odobrena sredstva, ki so ponovno razpoložljiva | 60 776 | - | - | - | - | 60 776 |

Vračila | - | - | - | - | - | - |

Grčija | 191 616 437 | 38,8 % | 298 556 462 | 60,4 % | 4 026 467 | 494 199 366 | 8,4 % |

Portugalska | 273 923 751 | 55,4 % | 218 291 973 | 44,2 % | 1 983 642 | 494 199 366 | 8,2 % |

Ciper | 15 599 762 | 75,5 % | 5 058 456 | 24,5 % | - | 20 658 218 | 0,3 % |

Češka | 169 425 877 | 46,6 % | 192 728 948 | 53,0 % | 1 343 504 | 363 498 329 | 6,0 % |

Estonija | 51 641 255 | 45,3 % | 59 936 657 | 52,5 % | 2 505 460 | 114 083 372 | 1,9 % |

Madžarska | 210 331 313 | 49,3 % | 209 390 382 | 49,1 % | 6 910 457 | 426 632 152 | 7,1 % |

Latvija | 84 648 355 | 50,3 % | 75 472 277 | 44,9 % | 8 112 593 | 168 233 225 | 2,8 % |

Litva | 121 403 548 | 53,7 % | 99 888 363 | 44,2 % | 4 807 152 | 226 099 063 | 3,7 % |

Malta | 4 305 250 | 51,0 % | 4 075 480 | 48,3 % | 65 171 | 8 445 901 | 0,1 % |

Poljska | 751 359 517 | 46,9 % | 828 944 996 | 51,7 % | 21 905 810 | 1 602 210 323 | 26,5 % |

Slovaška | 79 712 721 | 36,4 % | 138 255 724 | 63,2 % | 826 055 | 218 794 500 | 3,6 % |

Slovenija | 27 925 173 | 38,6 % | 44 270 658 | 61,2 % | 165 000 | 72 360 831 | 1,2 % |

Preglednica 4 Odobrena sredstva za plačila v letu 2006 (v eurih) – vključno s tehnično pomočjo

Zneski za nove države članice se nanašajo le na plačila za projekte, ki so bili odobreni v okviru Kohezijskega sklada od 1. maja 2004 (tj. ne upošteva se predpristopne pomoči za projekte ISPA). Preglednica št. 5 prikazuje plačila v letu 2006 v zvezi s projekti ISPA, odobrenimi pred pristopom.

Država članica | Okolje | Promet | Tehnična pomoč | SKUPAJ |

Grčija | 194 069 922 | 40,2 % | 289 132 091 | 59,8 % | - | 483 202 013 | 17,7 % |

Irska | 27 991 936 | 70,8 % | 11 521 393 | 29,2 % | - | 39 513 329 | 1,4 % |

Portugalska | 148 750 484 | 73,1 % | 53 874 121 | 26,5 % | 899 853 | 203 524 458 | 7,5 % |

Ciper | - | 0,0 % | 6 001 512 | 100,0 % | - | 6 001 512 | 0,2 % |

Češka | 32 982 124 | 26,2 % | 92 544 105 | 73,6 % | 278 460 | 125 804 689 | 4,6 % |

Estonija | 6 769 474 | 17,0 % | 32 972 870 | 82,9 % | 23 322 | 39 765 666 | 1,5 % |

Madžarska | 82 157 579 | 70,9 % | 33 767 249 | 29,1 % | - | 115 924 828 | 4,2 % |

Latvija | 14 060 182 | 23,4 % | 42 930 570 | 71,5 % | 3 075 450 | 60 066 202 | 2,2 % |

Litva | 17 587 842 | 36,0 % | 31 243 260 | 64,0 % | - | 48 831 102 | 1,8 % |

Malta | - | 0,0 % | 2 591 637 | 100,0 % | - | 2 591 637 | 0,1 % |

Poljska | 15 601 766 | 6,1 % | 239 697 120 | 93,7 % | 589 292 | 255 888 178 | 9,4 % |

Slovaška | 18 811 566 | 58,7 % | 13 218 768 | 41,3 % | - | 32 030 334 | 1,2 % |

Slovenija | 7 502 018 | 24,1 % | 23 651 860 | 75,9 % | - | 31 153 878 | 1,1 % |

Neopredeljeno | - | 0,0 % | - | 0,0 % | 965 686 | 965 686 | 0,0 % |

Preglednica 5 Nove države članice – plačila v letu 2006 za prejšnje projekte ISPA

Država članica | Okolje | Promet | Tehnična pomoč | SKUPAJ |

Estonija | 17 872 983 | 55,6 % | 13 213 810 | 41,1 % | 1 036 078 | 32 122 871 | 4,7 % |

Madžarska | 42 045 203 | 54,0 % | 34 943 145 | 44,9 % | 856 649 | 77 844 997 | 11,4 % |

Latvija | 12 195 774 | 24,8 % | 33 083 549 | 67,3 % | 3 890 083 | 49 169 406 | 7,2 % |

Litva | 21 227 151 | 55,0 % | 15 421 582 | 39,9 % | 1 955 102 | 38 603 835 | 5,7 % |

Poljska | 136 381 574 | 51,4 % | 126 946 209 | 47,9 % | 1 872 421 | 265 200 204 | 38.9 % |

Slovaška | 33 197 820 | 43,6 % | 40 809 790 | 53,6 % | 2 120 189 | 76 127 799 | 11,2 % |

Slovenija | 5 176 729 | 73,4 % | 1 875 000 | 26,6 % | 0 | 7 051 729 | 1,0 % |

Grčija | 3 307 420 974 | 435 532 521 | 467 400 382 | 335 157 938 | 529 459 151 | 535 843 689 | 438 083 755 | 494 199 366 | 3 235 676 802 |

Grčija | 2 815 806 760 | 1 236 273 691 | 1 579 533 069 |

Irska | 575 411 134 | 517 830 136 | 57 580 998 |

Portugalska | 3 128 862 926 | 1 467 756 462 | 1 661 106 465 |

Španija | 11 773 161 809 | 7 383 381 713 | 4 389 780 096 |

Skupaj EU-4 | 18.293.242.629 | 10.605.242.001 | 7.688.000.628 |

Ciper | 54 014 695 | 11 059 968 | 42 954 727 |

Češka | 748 976 735 | 141 131 405 | 607 845 330 |

Estonija | 242 449 651 | 39 765 666 | 202 683 985 |

Madžarska | 812 924 360 | 185 512 701 | 627 411 659 |

Latvija | 376 863 199 | 79 841 253 | 297 021 946 |

Litva | 517 642 688 | 97 697 349 | 419 945 339 |

Malta | 21 966 289 | 2 591 637 | 19 374 652 |

Poljska | 3 191 270 327 | 255 730 261 | 2 935 540 066 |

Slovaška | 264 254 882 | 32030 334 | 232 224 548 |

Slovenija | 172 654 702 | 39 651 472 | 133 003 230 |

Skupaj EU–10 | 6 403 017 528 | 885 012 045 | 5 518 005 483 |

SKUPAJ | 24 696 260 157 | 11 490 254 046 | 13 206 006 111 |

.

.

Preglednica 7.2 Sprejeti zneski za prejšnje projekte ISPA v obdobju 2000–2006 (vključno z neporavnanimi obveznostmi)

Država | Obveznosti, neto | Plačano | Neporavnane obveznosti |

Češka | 479 117 990 | 351 044 435 | 128 073 555 |

Estonija | 185 251 384 | 121 573 113 | 63 678 271 |

Madžarska | 669 677 980 | 307 713 993 | 361 963 987 |

Latvija | 333 856 759 | 183 662 936 | 150 193 823 |

Litva | 307 765 169 | 161 019 456 | 146 745 712 |

Poljska | 2 444 163 012 | 1 093 425 990 | 1 349 686 751 |

Slovaška | 501 995 906 | 263 375 354 | 238 620 552 |

Slovenija | 83 499 178 | 45 820 204 | 37 678 974 |

SKUPAJ | 5 005 327 377 | 2 527 635 482 | 2 476 641 625 |

.

Izvrševanje proračuna za obdobje 1993–1999

Spremembe odobrenih sredstev v letu 2006 za poravnavo za obdobje 1993–1999 so bile naslednje:

Preglednica 8 Poravnava obveznosti v letu 2006 za obdobje 1993–1999 (v eurih)

Država članica | Začetni znesek za poravnavo | Razveljavitve odobritev sredstev | Plačila | Končni znesek za poravnavo |

Španija | 204 299 149 | 17 163 676 | 99 864 092 | 87 271 381 |

Grčija | 82 165 494 | 52 585 827 | 3 476 269 | 26 103 398 |

Irska | 29 637 545 | 19 003 | 17 387 263 | 12 231 279 |

Portugalska | 29 514 596 | 1 555 707 | 15 998 198 | 11 960 691 |

SKUPAJ | 345 616 784 | 71 324 213 | 136 725 822 | 137 566 749 |

Obveznosti Kohezijskega sklada sestavljajo diferencirana odobrena sredstva. To pomeni, da se pri plačilih upoštevajo začetne obveznosti za sredstva. Če so vsi projekti izvedeni v skladu z odločbami, znesek za poravnavo obstaja „samodejno“ zaradi razlike med datumom odločbe in datumom plačila preostanka zneska (običajno štiri do pet let).

Za povečanje ravni plačil za pretekle obveznosti so se nadaljevala posebna prizadevanja za poravnavo neporavnanih odobrenih sredstev za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred letom 2000. Približno 40 % neporavnanih odobrenih sredstev, ki so obstajala na začetku leta, je bilo plačanih ali je zanje veljala razveljavitev dodelitve sredstev v letu 2006. Ob koncu leta 2006 so se neporavnana odobrena sredstva znižala na samo 2,7 % letnega proračuna Kohezijskega sklada (v primerjavi z okrog 50 % ob koncu leta 2002, 39 % ob koncu leta 2003, 15 % ob koncu leta 2004 in 6,7 % ob koncu leta 2005). Prizadevanja za zmanjšanje neporavnanih odobrenih sredstev se bodo nadaljevala v letu 2007 v partnerstvu z nacionalnimi organi, ki so pristojni za izvedbo projektov in za ustrezne zahtevke za izplačilo.

Podrobnosti o projektih, odobrenih leta 2006 za vsako državo članico, so navedene v Prilogi k temu poročilu.

2. Gospodarsko okolje in pogoji

Uredba Sveta o Kohezijskem skladu[2] povezuje makroekonomske pogoje z uporabo sredstev sklada. Uredba določa, da „sklad v državi članici ne bo financiral novih projektov ali, v primeru pomembnih projektov, novih faz, če bo Svet na priporočilo Komisije s kvalificirano večino ugotovil, da zadevna država članica ni izvedla [svojega programa stabilnosti ali konvergenčnega programa] tako, da bi se izognila čezmernemu primanjkljaju“. To kaže na vlogo Kohezijskega sklada kot instrumenta proračunske podpore na nacionalni ravni, ki državam članicam pomaga ohraniti makroekonomski red.

Štiri države članice prejemnice sredstev Kohezijskega sklada (Ciper, Madžarska, Poljska in Portugalska) so bile vključene v dodatne ukrepe v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za nobeno od teh držav ukrepi niso zahtevali prekinitev financiranja iz Kohezijskega sklada.

Svet se je junija 2006 odločil, da prekine postopek za Ciper, saj je slednji leta 2005 odpravil čezmerni primanjkljaj. Za Portugalsko je Komisija junija 2006 izdala sporočilo, v katerem izjavlja, da je država na dobri poti, da odpravi svoj čezmerni primanjkljaj.

Od začetka postopka v zvezi z čezmernim primanjkljajem leta 2004 je že dvakrat (in sicer prvič januarja 2005 in nato novembra 2005) bilo ugotovljeno, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov v odziv na priporočila Sveta. Vendar Komisija Svetu ob nobeni od teh priložnosti ni priporočila prekinitve obveznosti iz Kohezijskega sklada. Ker Madžarska ni članica euroobmočja, ima posebno odstopanje od uporabe nadaljnjih ukrepov v okviru postopka v zvezi z čezmernim primanjkljajem Tako je po predložitvi revidirane različice posodobitve konvergenčnega programa 2006 septembra 2006 Svet lahko naslovil nadaljnja priporočila na Madžarsko samo na podlagi nove odločbe v skladu s členom 104(7)[3]. Če država ne bo izpolnila tega priporočila, se bodo uporabile določbe iz člena 104(8), ki vključujejo možnost prekinitve obveznosti iz Kohezijskega sklada.

Za Poljsko je Svet novembra 2006 izdal odločbo v skladu s členom 104(8), v kateri ugotavlja, da so ukrepi, ki jih je Poljska sprejela za odpravo čezmernega primanjkljaja na podlagi priporočil Sveta iz leta 2004, neprimerni. Ta odločba je bila izdana na podlagi ciljev, določenih v posodobljenem konvergenčnem programu iz leta 2005 in proračunskem obvestilu iz pomladi 2006. Vendar bo Poljska na podlagi zadnje posodobitve konvergenčnega programa iz leta 2006 odpravila čezmerni primanjkljaj do leta 2007, deloma zato, ker izpolnjuje pogoje iz določb reformiranega Pakta stabilnosti in rasti, v skladu s katerimi se lahko odšteje del stroškov pokojninske reforme.

Videti je, da je Grčija na dobri poti, da odpravi čezmerni primanjkljaj, saj je v skladu z odločbo Sveta iz februarja 2005 po členu 104(9) leta 2006 primanjkljaj znižala pod 3 % BDP. V treh „mlajših“ državah članicah, v katerih je leta 2004 bil ugotovljen čezmerni primanjkljaj, in sicer na Češkem, Malti in Slovaškem, proračunske okoliščine niso zahtevale nobenih nadaljnjih ukrepov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, saj je Komisija decembra 2004 sklenila, da so te tri države sprejele učinkovite ukrepe v odziv na priporočila Sveta. Vendar v teh državah postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem leta 2006 ni bil razveljavljen. V skladu s priporočili Sveta je Malta do leta 2006 odpravila čezmerni primanjkljaj. Slovaška bo primanjkljaj znižala pod 3 % BDP do leta 2007, medtem ko namerava Češka ta cilj doseči do leta 2010.

Uredba o Kohezijskem skladu za obdobje 2007–2013[4] je odpravila več negotovosti v zvezi z uporabo pogojev iz Kohezijskega sklada v preteklosti. Določa, da odločba v skladu s členom 104(8) Komisiji omogoča, da predlaga prekinitev pomoči iz Kohezijskega sklada. Nato se Svet lahko odloči, da od 1. januarja tistega leta po odločbi prekine celotne obveznosti ali dele obveznosti. Če Svet kasneje v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ugotovi, da je država članica sprejela potrebne ukrepe za odpravo primanjkljaja, to samodejno vodi do odločbe o umiku prekinitve obveznosti iz Kohezijskega sklada. Oblikovana so bila pravila o ponovni vključitvi prekinjenih obveznosti v proračun.

3. Usklajevanje s prometno in okoljsko politiko

3.1 Promet

Prometni sektor je leta 2006 zajel malo manj kot polovico (49,2 %) vseh obveznosti Kohezijskega sklada. Tako kot v preteklosti je Komisija države članice prosila, da dajo prednost zlasti železniškim projektom. Projekti, ki so jih v letu 2006 odobrile države članice, so določeni v Prilogi k temu poročilu.

V prometnem sektorju se podpora Skupnosti izvaja usklajeno z različnimi instrumenti, in sicer s Kohezijskim skladom, ISPA, Evropskim skladom za razvoj podeželja, programi vseevropskega omrežja, posojili EIB. Finančna pomoč iz teh instrumentov je predvsem usmerjena v vseevropska prometna omrežja (TEN-T).

V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1164/94, kakor je bila spremenjena z Uredbo 1264/1999, lahko Kohezijski sklad zagotovi pomoč za projekte prometne infrastrukture skupnega interesa, ki jih financirajo države članice in so opredeljeni v okviru smernic za razvoj TEN-T.

Smernice Skupnosti o TEN-T so bile določene z Odločbo št. 1692/96/ES, kakor je bila spremenjena. Odločba zajema 30 prednostnih projektov evropskega interesa in države članice poziva, da dajo prednost tem projektom. Na podlagi člena 19(a) Sklepa št. 1692/96/ES države članice ob predložitvi projektov v okviru Kohezijskega sklada v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1164/94 dajo ustrezno prednost projektom, označenim kot projekti evropskega interesa.

3.2 Okolje

Okoljski sektor je leta 2006 zajel dobro polovico (50,8 %) vseh obveznosti Kohezijskega sklada. Na splošno projekti, ki jih podpira Kohezijski sklad, prispevajo k splošnim ciljem okoljske politike v zvezi s trajnostnim razvojem, zlasti k prednostnim področjem šestega akcijskega programa, predvsem glede upravljanja naravnih virov, ravnanja z odpadki in naložb za omejitev vplivov na podnebne spremembe. Sedem tematskih strategij, sprejetih v letih 2005 in 2006 na področju zraka, virov, odpadkov in recikliranja, mestnega okolja, tal, morja in pesticidov, je pomembnih za sofinancirane projekte Kohezijskega sklada. Projekti, ki so jih v letu 2006 odobrile države članice, so določeni v Prilogi k temu poročilu.

V letu 2006 je Kohezijski sklad še naprej prispeval k izvajanju okoljske zakonodaje, ne le z neposrednim financiranjem infrastruktur, temveč tudi z zagotavljanjem pobud za uporabo zadevnih direktiv kot del predpogojev za odobritev pomoči. To se nanaša zlasti na tematske intervencije z ozemeljsko razsežnostjo, kakor so ohranjanje narave, ravnanje z odpadki in odpadno vodo ter presoja vpliva na okolje (EIA).

Akti o pristopu novih držav članic so določili vmesne cilje za naložbe v pravni red Skupnosti na področju okolja. Zato so te države ravnanje z vodo in odpadki uvrstile med prednostne naloge na področju izdatkov. Potrebe po naložbah in infrastrukturi so še vedno velike v večini primerov za glavne direktive na področjih, kot so ravnanje z odpadki in vodo (zlasti ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami), vendar tudi na področjih kakovosti zraka in prizadevanj za zmanjšanje industrijskega onesnaževanja (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja). Podpora okoljski infrastrukturi v okviru Kohezijskega sklada je zato ključnega pomena za nove države članice.

4. Inšpekcijski pregledi

Za štiri prvotne države članice upravičenke je bilo v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji opravljenih skupaj sedem revizij, da se preveri izvajanje akcijskih načrtov in izvedejo nadaljnji ukrepi za projekte Kohezijskega sklada, revidirane v letih 2004 in 2005. V letu 2006 se je prav tako preverjalo delo likvidacijskih organov v zvezi z zaključkom projektov Kohezijskega sklada.

Poleg tega so bili v Generalnem direktoratu za regionalno politiko leta 2006 uvedeni postopki za zaključek projektov Kohezijskega sklada, da se zagotovi, da organ za upravljanje in likvidacijski organi v postopku zaključka predložijo ustrezne informacije, tako da se zagotovita zakonitost in pravilnost končne izjave o izdatkih, sicer bodo uvedeni finančni popravki.

Za države članice, ki so EU pristopile leta 2004, so bile leta 2006 opravljene revizije večinoma naknadne revizije za preverjanje učinkovitega izvajanja priporočil, ki so bila oblikovana na podlagi revizij sistema iz leta 2005, in nadaljnje revizije za preverjanje izdatkov projekta. Poseben poudarek je bil tudi na pregledovanju dela nacionalnih revizijskih organov, vključno s preverjanjem kakovosti revizij sistema, pregledi vzorcev in drugih vprašanj v zvezi s pripravljanjem revizijskega potrdila. Opravljenih je bilo skupaj trinajst revizij, vključno z misijami, kombiniranimi z revizijo Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Zaradi specifičnih tveganj pri izvajanju dobrih postopkov v zvezi z oddajo in dodeljevanjem naročil se je leta 2005 začela posebna tematska preiskava, ki se je osredotočila na dodeljevanje naročil po pristopu novih držav članic s preventivnimi in korektivnimi cilji. V letu 2006 so bila priporočila, oblikovana na podlagi teh revizij, vključena v nadaljnje revizije.

Leta 2006 je bilo v letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorata vključeno mnenje brez pridržka glede delovanja sistemov upravljanja in nadzora v petih državah članicah (Cipru, Estoniji, Grčiji, na Malti in v Sloveniji).

Za preostale države članice je bilo izdano mnenje s pridržkom zaradi bistvenih pomanjkljivosti, ki vplivajo na ključne elemente sistema (za Češko, Madžarsko, Irsko, Latvijo, Litvo, Poljsko, Portugalsko, Slovaško in Španijo). Za nobeno državo članico ni bilo izdano odklonilno mnenje.

5. Nepravilnosti in prekinitev pomoči

V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1831/94[5] o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju je osem držav članic upravičenk sporočilo 228 primerov nepravilnosti, ki vključujejo 186 604 797 EUR prispevkov Skupnosti. Ti primeri so bili predmet prvih upravnih ali sodnih ugotovitev dejstev.

Treba je poudariti, da so večino teh primerov (183) sporočile štiri prvotne države članice, upravičene do sredstev Kohezijskega sklada, in sicer večinoma Grčija (103), kar vključuje skupaj 117 856 924 EUR prispevkov Skupnosti, od katerih je treba povrniti samo še 12 698 144 EUR, saj je preostanek sredstev bil odštet od zahtevkov za končno plačilo Komisiji. Med letom je Španija napredovala pri uporabi navedene uredbe, saj je sporočila 82 primerov, ki so vključevali 44 472 847 EUR prispevkov Skupnosti, od česar je treba povrniti še 30 179 534 EUR. Od 18 primerov, ki so jih sporočili portugalski organi in ki vključujejo 23 747 904 EUR prispevkov Skupnosti, je treba povrniti še 14 850 306 EUR.

Samo pet novih držav članic je Komisijo uradno obvestilo o primerih (in sicer Poljska 10, Češka 6, Madžarska 6, Latvija 2 in Litva 1 primer), ki vključujejo zneske, nižje od navedenih. Del zadevnih zneskov se je odštel pred predložitvijo zahtevkov za plačilo Komisiji.

Druge države članice upravičenke so Komisijo obvestile, da v letu 2006 niso opazile nepravilnosti. Za določeno število primerov, odkritih v okviru nacionalnih revizij in/ali revizij Skupnosti, je še treba poslati uradno obvestilo v skladu z zadevno uredbo.

Pri večini primerov, za katere je bilo poslano uradno obvestilo, se nepravilnosti nanašajo na uporabo pravil o javnih naročilih, pri preostalih primerih pa na navedbo neupravičenih izdatkov.

V letu 2006 je začela veljati Uredba (ES) št. 1828/2006 za novo programsko obdobje 2007–2013. Oddelek 4 te uredbe o „nepravilnostih“ ureja uradna obvestila o nepravilnostih in se prav tako uporablja v okviru Kohezijskega sklada za projekte, sprejete v novem programskem obdobju. Uredba (ES) št. 1831/94 se še naprej uporablja za odločbe, sprejete v skladu z Uredbo (ES) št. 1164/94.

V letu 2006 je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) začel preiskovati tri primere v zvezi s prejetimi informacijami glede Kohezijskega sklada. Eden od teh primerov je privedel do „primera spremljanja“[6], ostala dva primera pa sta bila prenesena v leto 2007 in čakata na ovrednotenje. Izveden ni bil noben nadzor v povezavi z Uredbo (ES) št. 2185/96[7].

6. Vrednotenje

Člen 13 revidirane Uredbe (ES) št. 1164/94 od Komisije in držav članic zahteva, da zagotovijo učinkovito spremljanje in vrednotenje izvajanja projektov Kohezijskega sklada. To pomeni, da so potrebni ukrepi ocenjevanja, spremljanja in vrednotenja projektov, na podlagi katerih se projekti po potrebi prilagajajo.

Komisija in države članice po potrebi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko ocenijo in ovrednotijo vse sofinancirane projekte.

Projekte, ki jih bo financiral sklad, sprejme Komisija v soglasju z državo članico upravičenko. V zvezi z ocenjevanjem projektov je vsaki zahtevi za dodelitev pomoči priložena analiza stroškov in koristi projekta. Analiza stroškov in koristi mora pokazati, da so srednjeročne socialno-ekonomske koristi sorazmerne z zagotovljenimi finančnimi viri. Komisija to ovrednotenje pregleda na podlagi načel, določenih v priročniku za analizo stroškov in koristi[8]. Priročnik, objavljen leta 2003, je zdaj v postopku posodabljanja.

Na podlagi tega je Komisija v letu 2006 zagotovila pomembno notranjo metodološko podporo in pomagala državam članicam s krepitvijo zmogljivosti, katere cilj je izboljšanje skladnosti predhodne finančne in ekonomske analize projektov. Komisija je oktobra 2006 sprejela smernice o metodologiji, ki se uporablja pri izvajanju analize stroškov in koristi[9]. Delovni dokument navaja nekatera splošna načela analize stroškov in koristi ter sklop delovnih pravil, prav tako pa države članice spodbuja, da razvijajo lastne smernice za analizo stroškov in koristi.

Komisija poleg tega izvaja naknadno vrednotenje vzorcev projektov, ki so sofinancirani iz Kohezijskega sklada. Zadnje vrednotenje je bilo objavljeno leta 2005, zajemalo pa je vzorec 200 projektov, izvedenih v obdobju 1993–2002. Naslednje naknadno vrednotenje je predvideno za leto 2009.

7. Nov zakonodajni okvir za obdobje 2007–2013

Uredba (ES) št. 1164/94 o Kohezijskem skladu določa pravila za izvajanje sklada do 31. decembra 2006. Glede na začetek novega programskega obdobja (2007–2013) je Komisija sestavila nov sklop uredb za izvajanje Kohezijskega sklada ter Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada.

Te uredbe so bile sprejete v letu 2006. Nove uredbe o izvajanju Kohezijskega sklada so naslednje:

– Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999;

– Uredba Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94;

– Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006.

Vse uredbe, ki se uporabljajo za obdobje 2007–2013, so na voljo na spletni strani INFOREGIO na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/official/regulation/newregl0713_en.htm

8. Informiranje in obveščanje javnosti

V Bruslju sta 22. junija in 20. decembra potekala informativna sestanka s 25 državami članicami. Na prvem sestanku je Komisija predstavila končne dodelitve sredstev za leto 2006 za vsako državo članico. Leto 2006 je zadnje leto programskega obdobja, zato je bilo poudarjeno, da morajo biti vse še vedno razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti uporabljene do 31. decembra. Prenos odobritev iz drugih proračunov ni bil previden. Prav tako je bila predstavljena pobuda JASPERS (Joint Assistance in Supporting Projects in European Regions – Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah). Namen te skupne pobude Komisije in Evropske investicijske banke je pomagati državam članicam pri tehničnem ocenjevanju prihodnjih večjih projektov, ki jih predložijo Komisiji. Pobuda JASPERS bo začela veljati leta 2007. Na decembrskem sestanku je Komisija predstavila osnutek smernic za zaključek projektov Kohezijskega sklada. Komisija je pri tem poudarila, (i) da morajo projekti v procesu zaključka biti v skladu z zadevnimi odločbami, (ii) da je končni datum primernosti za projekte iz obdobja 2000–2006 še naprej 31. december 2010 in (iii) da se uporablja pravilo ene spremembe. Nenazadnje je Komisija izpostavila, da je bil ta sestanek zadnji v okviru Uredbe (ES) št. 1164/94. Vprašanja v zvezi s Kohezijskim skladom bo od 1. januarja 2007 obravnaval Odbor za usklajevanje skladov v skladu z novo Uredbo (ES) št. 1083/2006.

Komisija je leta 2006 organizirala dva sestanka za službe za komuniciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Sestanka sta potekala 15. junija in 5. decembra. Obravnavane so bile različne teme v zvezi s sporočanjem, pojasnjeno je bilo izvajanje novih uredb, prav tako pa so bile predstavljene številne študije primerov in vzorci proizvodov. Sestanki za službe za komuniciranje se bodo nadaljevali tudi v letu 2007.

[1] Obveznost je nižja od dodeljenih sredstev (preglednica 6) zaradi samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti za neuporabljene zneske in zaključka.

[2] Na podlagi člena 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94, kakor je v kodificirani različici, ki jo je predložila Komisija.

[3] Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, člen 104 o čezmernem javnofinančnem primanjkljaju.

[4] Uredba Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/1994.

[5] UL L 191, 27. julij 1994, str. 9, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2168/2005, UL L 345, 28. december 2005, str. 15.

[6] Primeri spremljanja so primeri, v katerih drugo telo ali organ države članice izvaja lastno zunanjo preiskavo, čeprav je OLAF prav tako pristojen za to.

[7] UL L 292, 15. november 1996, str. 2.

[8] http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/guides/cost/guide02_en.pdf

[9] Evropska komisija, GD za regionalno politiko, „Smernice glede metodologije za izvajanje analize stroškov in koristi“, 2007–2013 – delovni dokument oddelka za vrednotenje št. 4, na voljo na http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/working/sf2000_en.htm