[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.1.2007

COM(2007) 24 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Končno poročilo o izvajanju Akcijskega načrta Komisije za usposobljenost in mobilnost COM(2002) 72 konč.

Uvod

Namen tega poročila je opisati napredek ali pomanjkljivosti pri izvajanju Akcijskega načrta Komisije za usposobljenost in mobilnost[1], ki ga je Komisija sprejela februarja 2002 in ga je Evropski svet v Barceloni odobril marca 2002. Napredek se je meril na podlagi treh prvotnih ciljev:

Prvi cilj je povečati poklicno mobilnost in usposobljenost z zagotavljanjem večje prilagodljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela. Drugi cilj je olajšati geografsko mobilnost tako, da se odstranijo upravne in pravne ovire, razvije jezikovna in medkulturna usposobljenost, spodbuja čezmejno priznavanje kvalifikacij ter uveljavi politika priseljevanja na ravni EU. Tretji cilj je spodbujati poklicno in geografsko mobilnost z zagotavljanjem in razširjanjem informacij o obstoječih možnostih za mobilnost ter s sorodnimi podpornimi mehanizmi v EU, zlasti z vzpostavitvijo sistema, ki omogoča pridobitev vseh informacij na enem mestu, in izboljšanim sistemom za prosta delovna mesta EURES[2].

Akcijski načrt je bil zasnovan kot prispevek k doseganju lizbonskih ciljev, ki so ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, večja socialna kohezija in dinamična družba znanja.

V novih integriranih smernicah za gospodarsko rast in zaposlovanje 2005–2008 ima mobilnost na trgu dela pomembno vlogo, saj je navedena kot bistvena za uspeh prenovljene lizbonske strategije. Smernice za politike zaposlovanja držav članic, ki jih je Svet odobril julija 2005, še bolj poudarjajo mobilnost. V smernici št. 20 je navedeno, da je mobilnost osrednjega pomena za to, da bi več ljudi našlo boljšo zaposlitev, vsebuje pa tudi zahteve za odstranitev „ovir za mobilnost delavcev v Evropi znotraj okvira pogodb“. Prav tako je Skupnost s predlogom Komisije za lizbonski program Skupnosti iz julija 2005 zavezana k odstranitvi ovir za mobilnost delovne sile in ustvarjanju zaposlitvenih možnosti znotraj vseevropskega trga dela[3].

Na področju izobraževanja sta bili kot ključni razsežnosti programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 določeni spodbujanje mobilnosti prek razvoja ključnih sposobnosti in oblikovanje evropskega okvira kvalifikacij.

Poleg držav članic so pomembno vlogo pri izvajanju akcijskega načrta imeli tudi evropski socialni partnerji, saj so mobilnost določili kot eno ključnih prednostnih nalog svojega skupnega večletnega delovnega programa (2003–2005), ki je bil sprejet novembra 2002.

Komisija je februarja 2004 sprejela vmesno poročilo o usposobljenosti in mobilnosti[4]. Končno poročilo vsebuje oceno 4-letnega obdobja izvajanja akcijskega načrta (2002–2005), ki je nastala na podlagi ugotovitev tega vmesnega poročila. Vendar pa se lahko splošni učinek ukrepov iz poročila v celoti izmeri šele v prihodnjih mesecih, saj so bili številni uvedeni šele pred kratkim. Na portalu za poklicno mobilnost EURES (eures.europa.eu) bo na voljo podrobno poročilo o napredku skupaj s statistično prilogo.

Pričakovalo se je, da bo mobilnost imela pomembno mesto tudi v okviru evropskega leta mobilnosti delavcev 2006. Komisija bo na koncu evropskega leta mobilnosti delavcev skupaj z izčrpno oceno ukrepov, ki so bili izvedeni pod njenim okriljem, obravnavala vprašanje, kako še naprej spodbujati mobilnost v okviru prenovljene lizbonske strategije, in bo predstavila konkretne predloge za spremljanje dogajanja na tem področju leta 2007.

Preteklo in sedanje politično ozadje

Prosto gibanje delavcev je pravica, ki jo imajo vsi državljani EU/EGP[5], in je zato eno od temeljnih načel, ki jih priznava Pogodba. Države Evropske unije se skupaj z drugimi gospodarstvi soočajo z vedno večjim pritiskom, naj se ustrezno odzovejo na izzive globalizacije. V tem okviru sta splošno izboljšanje produktivnosti in stopenj inovativnosti ter učinkovit evropski trg dela bistvena za spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in izboljšanje življenjskih in delovnih razmer evropskih državljanov.

V razširjeni Evropski uniji še vedno obstajajo velike razlike med regijami. Regije s pomanjkanjem usposobljenih ljudi, z ozkimi grli ter z nizko stopnjo brezposelnosti pogosto mejijo na regije s presežki usposobljenih ljudi ter visoko stopnjo brezposelnosti. Pomanjkanje usposobljenih ljudi na trgu dela bo verjetno še večje zaradi demografskih sprememb v prihodnjih letih. Število delovno sposobnega prebivalstva se bo po pričakovanjih postopoma zmanjšalo, saj bodo nove generacije mladih na trgu dela le delno zamenjale številčno „baby-boom“ generacijo, ki se bo upokojila. To v veliki meri pojasnjuje, zakaj se bo po predvidenem povečanju števila zaposlenih oseb za približno 20 milijonov med letoma 2004 in 2017 število zaposlenih oseb po pričakovanjih zmanjšalo za skoraj 30 milijonov do leta 2050, kar je zmanjšanje za skoraj 10 milijonov v celotnem obdobju (2004–2050[6]). Zato se bo v prihodnjih letih povečala potreba po usposobljenih mobilnih delavcih. Ta razvoj neposredno vpliva na trenutno razpravo o priseljevanju delavcev iz drugih delov sveta v EU.

V tem okviru je treba poudariti tudi, da sta poklicna in geografska mobilnost v povprečju ostali nizki. Najnovejši podatki o poklicni mobilnosti kažejo, da je 38 % delavcev v EU na istem delovnem mestu že več kot deset let[7]. Povprečno trajanje zaposlenosti na istem delovnem mestu pa je ocenjeno na 10,6 let v Evropi v primerjavi s 6,7 let v ZDA[8].

Statistične podatke o geografski mobilnosti je zaradi njihove raznovrstnosti še težje zagotoviti. V raziskavi o delovni sili iz leta 2005 je ocenjeno, da manj kot 2 % državljanov EU živi in dela v drugi državi članici, ta odstotek pa se ni bistveno spremenil že 30 let. Te na splošno majhne številke, ki odražajo odsotnost prave „kulture mobilnosti“ delavcev v EU, so eden od razlogov, zaradi katerih je Evropska komisija leto 2006 določila kot evropsko leto mobilnosti delavcev.

Za odprt in vsem dostopen evropski trg dela: prispevek Akcijskega načrta za usposobljenost in mobilnost

Povečanje poklicne mobilnosti in usposobljenosti

Svet je kot enega glavnih instrumentov za merjenje napredka na področju poklicne mobilnosti sprejel številna merila uspešnosti, ki jih je treba izpolniti do leta 2010.

V zvezi s ciljem višje stopnje izobrazbe in manjšega števila tistih, ki šolanje zaključijo, preden pridobijo formalno izobrazbo, je Svet maja 2003 sprejel tri evropska merila uspešnosti. Prvo določa, da mora biti do leta 2010 povprečna stopnja tistih, ki prezgodaj prekinejo šolanje, manjša od 10 %. To povprečje se je leta 2004 v EU-25 zmanjšalo s 16,6 % na 15,6 %[9], kar je že korak naprej.

Preostali dve merili uspešnosti sta namenjeni izboljšanju stanja na področju srednješolskega izobraževanja: vsaj 85 % oseb v EU, starih od 20 do 24 let, mora do leta 2010 imeti srednješolsko izobrazbo (v EU-25 se je to povprečje le rahlo povečalo s 76,5 % leta 2002 na 76,7 % leta 2004); odstotek 15-letnikov, ki imajo težave z bralno pismenostjo, pa je treba zmanjšati za vsaj 20 % do konca desetletja[10].

Svet je maja 2003 v skladu s prednostno nalogo povečati zanimanje mladih za matematiko, znanost in tehnologijo sprejel posebno merilo uspešnosti, ki predvideva povečanje celotnega števila diplomantov za vsaj 15 % do leta 2010 in hkratno zmanjšanje neuravnotežene zastopanosti po spolu. Rezultati glede tega merila uspešnosti so dobri, kar dokazuje bistveno povečanje števila diplomantov. Komisija je na tem področju sprejela številne ukrepe, kot je pobuda „Raziskovalci v Evropi“ iz leta 2005, da bi povečala ozaveščenost javnosti o vlogi raziskovalcev v družbi, zanimanje mladih za znanstvene poklice in privlačnost EU za raziskovalce z vsega sveta[11]. Leta 2005 in 2006 so bile organizirane „noči evropskih raziskovalcev“, vključno s številnimi dejavnostmi za večjo ozaveščenost. Podpora izobraževanju raziskovalcev v Evropi se je povečala tudi z bistveno večjim proračunom za aktivnosti Marie Curie v šestem okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj, tj. 1,58 milijard EUR za obdobje 2000–2006, kar je skoraj 70-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim okvirnim programom. Odločanje za poklicne poti na področju raziskav je spodbudil tudi Svet, ko je aprila 2005 potrdil Priporočilo Komisije[12] o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Do zdaj se je več kot 100 evropskih raziskovalnih organizacij zavezalo, da bodo upoštevale načela Listine in Kodeksa.

V Københavnski deklaraciji iz novembra 2002 so določene prednostne naloge za učinkovitejše sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) , da bi se povečali medsebojno zaupanje, transparentnost ter priznavanje kvalifikacij in sposobnosti, s tem pa bi se spodbudila večja mobilnost in olajšalo vseživljenjsko učenje. Te prednostne naloge so zdaj sestavni del delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010.

Evropski svet je maja 2004 za priznavanje neformalnega, priložnostnega in formalnega učenja sprejel sklop skupnih načel, leta 2004 pa je bil zaključen[13] Evropski popis o priznavanju, ki je podlaga za vzajemno učenje in izmenjavo izkušenj med državami članicami.

Na področju preglednosti in prenosljivosti kvalifikacij je bil februarja 2005 vzpostavljen enotni okvir za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass). Europass prek evropskega spletnega portala in mreže nacionalnih centrov Europass državljanom zagotavlja usklajen portfelj dokumentov o preglednosti. Ta portal, na katerem so na voljo orodja, ki jih večinoma uporabljajo iskalci zaposlitve, je tesno povezan s portalom za poklicno mobilnost EURES, med obema instrumentoma pa se razvija sinergija.

V odgovor na zahtevo spomladanskega Evropskega sveta marca 2005 je bil organiziran postopek javnega posvetovanja o predlogu za evropski okvir kvalifikacij (EQF), ki bo opora za priznavanje izobrazbenih kvalifikacij in usposobljenosti pri nereguliranih poklicih. Instrument je zasnovan kot skupna referenčna točka za zmanjšanje ovir pri sodelovanju ter za izboljšanje komunikacije med ponudniki izobraževanja in usposabljanja v različnih sistemih in med organi oblasti iz različnih držav. Z njim sta se preglednost in prenosljivost kvalifikacij izboljšali, kar je omogočilo primerjavo različnih učnih izidov posameznih državljanov in tako olajšalo vseživljenjsko učenje in poklicno mobilnost. Predvideno je, da bosta Svet in Parlament leta 2007 sprejela priporočilo na tem področju.

V podporo EQF potekajo prizadevanja za zagotavljanje kakovosti; 15. septembra 2006 bo na primer vzpostavljen skupni okvir za zagotavljanje kakovosti za sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET), organizirano pa bo tudi javno posvetovanje o ECVET – evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Komisija je na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) marca 2003 ustanovila Evropski forum e-znanj [14] , namenjen spodbujanju dialoga med ustreznimi zainteresiranimi skupinami o razvoju novih IKT in e-poslovnih znanj (e-znanja) ter njihovih kvalifikacij na področju sektorja IKT. Forum je septembra 2004 sestavil zbirno poročilo z naslovom „ e-znanje v Evropi do leta 2010 in pozneje“, ki opredeljuje konkretne ukrepe ter se zavzema za spodbujanje partnerstev, ki vključujejo več zainteresiranih strani in bi lahko te ukrepe izvedla[15]. Leta 2005 je bil dosežen zlasti napredek pri razvoju evropskega metaokvira za usposobljenost na področju IKT , da bi bili v Evropski uniji narava in struktura usposobljenosti strokovnih delavcev, ki ju na področju IKT zahtevajo delodajalci[16], bolj jasni. Na splošnejši ravni ukrep digitalne pismenosti iz programa e-učenje obravnava zlasti vprašanja, povezana z digitalnim razkorakom. V okviru prenovljene lizbonske agende pa je pobuda i2010 določila digitalno pismenost kot eno ključnih področij informacijske družbe za ukrepanje.

Nenazadnje so potekala tudi prizadevanja za večjo udeležbo pri vseživljenjskem učenju in nadaljnjem usposabljanju . Svet in Komisija sta marca 2004 skupaj pripravila vmesno poročilo „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, v katerem sta navedla dokaze o napredku in hkrati pozvala države članice, naj okrepijo prizadevanja za razvoj in izvajanje izčrpnih strategij za vseživljenjsko učenje. To vprašanje je ena od prednostnih nalog obnovljene evropske strategije zaposlovanja, ki jo finančno podpira Evropski socialni sklad. Na spomladanskem Evropskem svetu leta 2004 je bila ponovno poudarjena potreba po uvedbi takšnih strategij do leta 2006. Do zdaj je bil napredek dosežen predvsem na podlagi merila uspešnosti, ki ga je sprejel Svet in ki določa, da je treba do leta 2010 povprečno raven udeležbe pri vseživljenjskem učenju v EU dvigniti na 12,5 % odraslega aktivnega prebivalstva. Leta 2004 je bila povprečna udeležba v EU-25 ocenjena na 10,3 % v primerjavi s 7,9 % leta 2002[17]. Socialni partnerji so marca 2002 sprejeli skupni okvir ukrepov za vseživljenjsko usposabljanje in razvoj kvalifikacij, vsako leto pa poročajo o sprejetih ukrepih.

Lažja geografska mobilnost

Kljub temu, da na odločitev ljudi za mobilnost in odhod v druge države ali regije še vedno precej vplivajo številni praktični problemi (predpisi na stanovanjskem trgu, jezikovne in kulturne ovire, odsotnost podpornih mehanizmov za lažjo vrnitev mobilnih ljudi nazaj v domačo državo), je eden najvidnejših dosežkov v času akcijskega načrta uvedba evropske kartice zdravstvenega zavarovanja . Cilj Uredbe (ES) št. 631/2004, ki je bila sprejeta marca 2004, je olajšati uvedbo kartice z uskladitvijo pravic do storitev vseh skupin zavarovanih oseb in s poenostavitvijo postopkov. Kartica, ki jo trenutno uporablja več kot 50 milijonov državljanov, je bila v vseh državah Evropskega gospodarskega prostora uvedena najkasneje 1. januarja 2006.

Usklajevanje sistemov socialne varnosti se je izboljšalo z Uredbo št. 1408/71, ki je bila poenostavljena in posodobljena z novo Uredbo št. 883/2004. Slednja vsebuje številne ključne določbe za spodbujanje mobilnosti ter boljšo zaščito delavcev migrantov in njihovih družin, kot so: možnost podaljšanja obdobja, ko lahko iskalec zaposlitve išče delo v drugi državi članici, s 3 na 6 mesecev; možnost prenosa dajatev pred upokojitvijo v drugo državo; možnost, da nezaposleni obmejni delavci iščejo službo v državi članici prejšnje zaposlitve in so hkrati upravičeni do nadomestila za brezposelnost v državi članici, kjer imajo stalno prebivališče; bistveno izboljšanje zdravstvenega varstva družinskih članov obmejnega delavca, tako da so upravičeni do zdravstvene oskrbe v državi članici stalnega prebivališča in v državi članici, kjer delajo.

S sprejetjem Direktive št. 2005/36/ES septembra 2005 so bili s postopkom za izboljšanje priznavanja poklicnih kvalifikacij za regulirane poklice prav tako doseženi pomembni rezultati. Nova direktiva združuje petnajst direktiv v enotnem okviru in hkrati upošteva obstoječa zagotovila za migrante. Uvaja številne spremembe, vključno z lažjim čezmejnim zagotavljanjem storitev za regulirane poklice, kar je bistveni element strategije Komisije na področju storitev. Prav tako nudi možnost samodejnejšega priznavanja kvalifikacij na podlagi skupnih izhodišč, večje prožnosti pri postopkih in boljših navodil državljanom v zvezi s priznavanjem njihovih poklicnih kvalifikacij.

Spodbujanje transnacionalnega učenja v drugih državah članicah je bistveni sestavni del delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“. Leta 2005 je Komisija po sklopu političnih priporočil iz leta 2003 o dostopu do mobilnosti, njeni kakovosti ter odpiranju Evrope v svet pripravila drugo priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o transnacionalni mobilnosti znotraj EU, namenjeni izobraževanju in usposabljanju. V priporočilu poziva države članice, naj sprejmejo Evropsko listino kakovosti za mobilnost , ki vsebuje številna načela na področju mobilnosti, namenjena izobraževanju in usposabljanju, ki naj bi jih države članice izvajale prostovoljno. Listina je zasnovana kot referenčni dokument za pomoč pri povečanju izmenjav, razvoju priznavanja študijskih obdobij v drugih državah in vzpostavljanju zaupanja med organi oblasti, organizacijami in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi na področju mobilnosti.

Komisija je v zvezi s prenosljivostjo dodatnih pokojnin 20. oktobra 2005 sprejela Direktivo[18], da bi zmanjšala ovire za mobilnost znotraj držav članic in med njimi, ki izhajajo iz obstoječih določb o sistemih dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ovire so se pojavile zlasti pri pogojih za pridobitev pokojninskih pravic, pogojih za ohranitev mirujočih pokojninskih pravic in pri prenosljivosti pridobljenih pravic. Predlog dopolnjuje pravni red Skupnosti na področju dodatnih pokojninskih pravic, kot sta Direktiva št. 98/49/ES o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti, ter Direktiva št. 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

Na področju raziskav so bili septembra in oktobra 2005[19] sprejeti Direktiva o posebnem postopku za dovolitev vstopa raziskovalcem iz tretjih držav ter dve priporočili za olajšanje vstopa in izdaje vizumov za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki vstopajo v ES.

Nenazadnje je Komisija v skladu s prednostno nalogo razvoja politike priseljevanja na ravni EU junija 2003 sprejela Sporočilo o priseljevanju, vključevanju in zaposlovanju ter tako odgovorila na zahtevo Evropskega sveta v Tampereju, da je treba razviti politiko vključevanja državljanov tretjih držav, ki zajema tudi vprašanja, povezana z zaposlovanjem. Uredba št. 859/2003, ki razširja določbe Uredbe (EGS) št. 1408/71 na državljane tretjih držav, ki zakonito stalno prebivajo v Skupnosti, je začela veljati 1. junija 2003. Po tem instrumentu je bila 29. aprila 2004 sprejeta Direktiva št. 2004/38 o pravici državljanov EU in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Direktiva preoblikuje in poenostavlja različne obstoječe instrumente Skupnosti o pravici delavcev, samozaposlenih oseb, študentov, upokojencev in drugih neaktivnih oseb do vstopa in prebivanja. V skladu z Direktivo državljani EU ne bodo več potrebovali potrdila o prebivanju (če država članica meni, da je potrebna registracija pri pristojnem organu, bo to zadostovalo). Državljani EU bodo po 5 letih neprekinjenega prebivanja v državi članici gostiteljici pridobili tudi pravico do stalnega prebivanja, za katero ne bodo veljali več nobeni pogoji. Na splošno je razvoj skupne politike za ekonomsko migracijo zaradi dela s sprejetjem Haaškega programa konec leta 2004 še napredoval. Komisija je v tem okviru januarja 2005[20] sprejela Zeleno knjigo o pristopu EU do urejanja ekonomske migracije in junija 2005 organizirala javno obravnavo za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Komisija je decembra 2005 za nadaljnje spremljanje in na zahtevo Sveta sprejela politični načrt o zakonitem priseljevanju, v katerem obravnava vprašanje ekonomske migracije[21].

Izboljšanje informacij o zaposlitvenih možnostih in preglednosti nad njimi

Za zagotovitev boljših informacij o zaposlitvenih možnostih v Evropi in za več preglednosti je Komisija septembra 2003 oblikovala informacijski portal za poklicno mobilnost EURES, da bi omogočila dostop do prostih delovnih mest na ravni EU. EURES povezuje državne zavode za zaposlovanje v državah članicah s partnerji, kot so delodajalci in sindikalne organizacije. Portal je bistveno izboljšal in poenostavil dostop delavcev in delodajalcev do praktičnih informacij o vprašanjih, povezanih s poklicno mobilnostjo. EURES je z več kot 500 000 obiskovalci na mesec postal ena najbolj obiskanih spletnih strani Komisije. Nadaljnje razširitve portala so na začetku leta 2006 državljanom EU omogočile neposreden dostop prek skupne informacijske platforme do vseh prostih delovnih mest, ki jih objavijo državni zavodi za zaposlovanje, kar je 1 milijon prostih delovnih mest v katerem koli danem času. Ta portal je povezan s portalom o možnostih izobraževanja PLOTEUS, da bi se olajšala mobilnost zaradi izobraževanja[22].

EURES je vzpostavil povezave tudi z drugimi ustreznimi posredovalci informacij, zlasti z ERACAREERS, evropskim portalom za mobilnost raziskovalcev[23] , katerega cilj je ustvariti ugodnejše razmere za poklicno napredovanje raziskovalcev znotraj Evropskega raziskovalnega prostora. Na portalu so na voljo brezplačni neposredni oglasi za prosta delovna mesta znotraj raziskovalnega prostora in možnost objave življenjepisa. Poleg storitev, ki jih zagotavlja portal, imajo raziskovalci in njihove družine od leta 2004 dostop do službe individualne pomoči prek ERA-MORE, mreže 200 centrov za mobilnost, ki se nahajajo v 32 državah.

Še en pomemben korak naprej na področju obveščanja je ustanovitev portala Tvoja Evropa (Your Europe) februarja 2005. Na portalu so objavljene praktične informacije in možnosti za evropske državljane, ki želijo delati ali študirati v drugi državi EU, ali pa za evropska podjetja, ki se želijo preseliti ali odpreti novo podružnico v drugi državi članici EU. V marcu 2006 je bilo na portalu zabeleženih 1 286 301 obiskov in 189 963 enkratnih obiskovalcev.

Izzivi v prihodnosti

Splošna ocena Akcijskega načrta za usposobljenost in mobilnost kaže, da so bili pri izvajanju njegovih 25 prednostnih nalog sprejeti številni ukrepi, ki so omogočili bistven napredek. Vendar je treba ta vtis izravnati z dejstvom, da se številni Evropejci še vedno ne zavedajo pravic, pogojev in možnosti za spremembo poklica in kraja dela, ali o njih niso prepričani.

Komisija bo leta 2007 pripravila nove pobude ob upoštevanju zgoraj omenjenega napredka in pričakovanega razvoja v času evropskega leta mobilnosti delavcev 2006. Na podlagi ugotovitev tega poročila je mogoče nadalje spremljati številna področja.

- Na področju vseživljenjskega učenja je treba povečati prizadevanja za razvoj usklajenih in celostnih strategij, ki so namenjene vsem v šolah, podjetjih, javnih organih in gospodinjstvih. Na podlagi smernice o zaposlovanju št. 23 in lizbonskega programa Skupnosti, sprejetega julija 2005, je treba izvajanje spodbujati z ustreznimi pobudami in mehanizmi delitve stroškov. Namen teh ukrepov je povečati prilagodljivost in prožnost evropske delovne sile, da bi se bolje odzvala na spremembe na evropskem trgu delovne sile in tako prispevala k ustvarjanju več in boljših delovnih mest[24].

- Za razvoj usposobljenosti na področju IKT je treba vlagati več v temeljne primerjalne in konkurenčne prednosti EU in se pri razpravah o pomembnih vprašanjih opreti na dejstva. Komisija je konec leta 2005 po priporočilih evropskega foruma e-znanj sprejela številne konkretne ukrepe, da bi zagotovila natančnejšo sliko stanja ponudbe e-znanj[25] in povpraševanja po njih, proučila možne poteke dogodkov (2005–2015) za učinkovitejšo napoved razvoja povpraševanja, ocenila uspešnost politik in pobud za podporo e-učenja v podjetjih ter proučila morebitno ustanovitev evropskega portala za usposobljenost in poklicne poti na področju IKT v sodelovanju z industrijo in socialnimi partnerji.

- Okrepitev prizadevanj za odstranitev pravnih, upravnih in kulturnih ovir za mobilnost je bolj globalna naloga, pri kateri je treba doseči splošen cilj evropskega trga dela. Trenutne pobude na področjih socialne varnosti, prenosljivosti pokojninskih pravic ali prenosljivosti kvalifikacij za neregulirane poklice je treba v celoti izvesti in jih po potrebi dopolniti ter tako ustvariti okolje, v katerem sta geografska in poklicna mobilnost sprejeti kot običajen del poklicne poti. Treba je proučiti tudi nova področja: znanje jezikov, zagotavljanje ustreznega usposabljanja pred dejansko mobilnostjo in težave pri iskanju zaposlitve za partnerje ali zakonce mobilnih delavcev so bile na primer nekatere od glavnih ovir za poklicno in geografsko mobilnost v Evropi. Ti cilji so v skladu z novim globalnim pristopom iz letnega poročila Komisije o napredku za leto 2006, ki za obravnavo globalnih izzivov več in boljših delovnih mest[26] priporoča novo partnerstvo med Komisijo in državami članicami.

- Nenazadnje je treba ekonomsko migracijo , če se ustrezno usmerja, obravnavati kot ključno prednost za gospodarski in socialni razvoj Evrope ter konkurenčnost podjetij v EU. Ob upoštevanju pričakovanega zmanjšanja prebivalstva in predvidene nižje stopnje zaposlenosti je priseljevanje, ki se ustrezno usmerja, ključni dodatni instrument za izpolnjevanje potreb trga dela in ohranjanje gospodarske rasti.

V skladu z lizbonskim programom Skupnosti in novimi smernicami za zaposlovanje (2005–2008) je zato potreben celostnejši pristop k mobilnosti , da bi se mobilnost v celoti razvila ne le kot instrument za ustvarjanje zaposlitev, ampak tudi kot sredstvo za spodbujanje osebnega razvoja posameznikov v okviru vseživljenjskega učenja.

[1] COM(2002) 72 konč.

[2] Evropske službe za zaposlovanje, eures.europa.eu.

[3] COM(2005) 330 konč.

[4] COM(2004) 66 konč.

[5] Pristopna pogodba iz leta 2003 sicer dovoljuje uvedbo prehodnih ukrepov, ki omejujejo prost pretok delavcev v osem novih držav članic in iz njih za najdaljše možno obdobje sedem let. Več informacij na spletni strani: http://europa.eu.int/comm/employment_social/free_movement/docs_en.htm .

[6] Posebno poročilo o evropskem gospodarstvu št. 4, Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve, http://europa.eu.int/comm/economy_finance/publications/european_economy/2005/eesp405en.pdf

[7] Eurostat, Raziskava o delovni sili, 2005.

[8] CEPS, center za evropske politične vede, Nov evropski program za mobilnost delovne sile, april 2004.

[9] Eurostat, raziskava o delovni sili, 14.6.2005.

[10] Glede na raziskavo o bralni pismenosti PISA iz leta 2004 je odstotek 15-letnikov, ki so imeli nizke rezultate, na Finskem, Nizozemskem, Irskem, v Avstriji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu znašal manj kot 15 %, ta delež pa je bil še vedno večji od 20 % v Nemčiji, Grčiji, Luksemburgu in na Portugalskem (raziskava o bralni pismenosti PISA iz leta 2004, OJE (2004/C 104/01).

[11] http://europa.eu.int/comm/research/researchersineurope .

[12] UL L 75/67, 22.3.2005 (2005/251/ES) ali http/europa.eu.int/eracareers/europeancharter.

[13] www.ecotec.com/europeaninventory.

[14] http://europa.eu.int/comm/enterprise/ict/policy/ict-skills.htm.

[15] www.eskills2004.org.

[16] http://www.cenorm.be/cenorm/businessdomains/businessdomains/isss/activity/wsict-skills.asp.

[17] Eurostat, raziskava o delovni sili, 14.6.2005.

[18] Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja, COM(2005)507 konč.

[19] Direktiva Sveta 2005/71/ES o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja; Priporočilo 2005/761/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 za olajšanje izdaje enotnih vizumov, ki jih države članice izdajajo za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti z namenom izvajanja znanstvenih raziskav; Priporočilo Sveta 2005/762/ES z dne 12. oktobra 2005 o olajšanju vstopa državljanov tretjih držav zaradi znanstveno-raziskovalnega dela v Evropski skupnosti; vsi objavljeni v UL 1289, 3.12.2005.

[20] Zelena knjiga o pristopu EU do urejanja ekonomske migracije, Evropska komisija, 11.1.2005, COM(2004) 811 konč.

[21] COM(2005) 669 konč., 12.12.2005.

[22] http://europa.eu.int/ploteus.

[23] http://europa.eu.int/eracareers/.

[24] V zvezi s prihodnjimi izzivi glede usposobljenosti in mobilnosti v okviru lizbonske strategije glej Letno poročilo Komisije o napredku 2006 (COM(2006) 30, konč., 25.1.2006, in zlasti Ukrep 3.1. „Več naložb v znanje in inovacije“.

[25] „Ponudba e-znanj in povpraševanje po njih v Evropi“ RAND Evropa, september 2005.

[26] Sporočilo Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu „Čas za višjo prestavo“, COM(2006) 30 konč.