52006PC0473




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.9.2006

COM(2006) 473 konč.

2004/0172 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov Evropske skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja

(predložila Komisija v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje

1. Komisija je 20. julija 2004 sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja[1].

2. Evropski parlament je svoje mnenje podal na prvi obravnavi 25. maja 2005[2].

3. Evropsko računsko sodišče je mnenje podalo 27. oktobra 2005[3].

Cilj spremenjenega predloga

Boj proti goljufijam, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, spada v deljeno pristojnost Skupnosti in držav članic. V posebno zapletenih transnacionalnih sistemih goljufij na področju goljufij z DDV, pranjem premoženjskih koristi, pridobljenih iz goljufij v ES, in goljufijah na področju strukturnih skladov kriminalno dejavnost izvaja organizirani kriminal, ki izkorišča svoboščine, zagotovljene z evropskim povezovanjem. Cilj te pobude je oblikovanje okvira za splošno medsebojno upravno pomoč, potrebno za krepitev zaščite finančnih interesov Skupnosti. V ta namen države članice in Komisija sodelujejo, usklajujejo in si pomagajo ter izmenjujejo informacije, da se omogočijo hitre preiskave in ustrezno ravnanje.

Ta spremenjeni predlog vsebuje spremembe Evropskega parlamenta in predloge držav članic, ki so se odzvale na predlog. Tudi mnenje Računskega sodišča je bilo proučeno, vendar na njegovi podlagi v besedilu predloga ni prišlo do posebnih sprememb. Evropski varuh osebnih podatkov v svojem mnenju[4] ni predlagal nobenih sprememb v zvezi z vprašanji varstva podatkov.

V skladu s to uredbo Komisija ne pridobi lastnih preiskovalnih pooblastil, ampak svojo pomoč (storitvena platforma) daje na razpolago državam članicam.

Cilj predloga ni izvajanje nadzora nad službami držav članic glede njihovih posebnih operativnih pristojnosti niti uvedba splošnih obveznosti poročanja poleg izmenjave informacij o zadevah, ki so posebnega pomena na ravni Skupnosti. Natančne oblike in načini uporabe operativne storitvene platforme OLAF v boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Evropske skupnosti, so v pristojnosti držav članic (glej novi člen 5). Vendar ta predlog določa nedvoumno pravno podlago za uporabo storitvene platforme OLAF za podporo sodelovanja z drugimi sodelujočimi službami držav članic. Komisija ima glede svoje operativne in obveščevalne podpore spodbujevalno vlogo, tj. kot storitvena platforma za službe držav članic.

Spremembe po mnenju o spremembah, ki ga je sprejel Evropski parlament

Evropski parlament je 23. maja 2005 sprejel 12 sprememb. Komisija meni, da je velika večina sprememb Evropskega parlamenta v celoti, načeloma ali deloma sprejemljivih, saj izboljšujejo njen predlog ter ohranjajo cilje in politično upravičenost predloga. Poleg tega Komisija upošteva tudi izid pogajanj o predlogu v Delovni skupini Sveta za boj proti goljufijam ter mnenje Evropskega računskega sodišča, ki ga je podalo na podlagi člena 280(4) Pogodbe ES.

Cilji sprememb predloga so naslednji:

4. zagotovitev državam članicam, da predlog ne določa nobenih novih preiskovalnih pooblastil Komisije;

5. opredelitev diskrecijske pravice držav članic glede oblik in načinov sodelovanja;

6. določitev vloge Komisije kot storitvene platforme v nasprotju z njenimi preiskovalnimi nalogami;

7. pojasnitev področja uporabe medsebojne upravne pomoči v skladu s predlogom, tako glede posrednih kot neposrednih odhodkov Skupnosti;

8. nadaljnja pojasnitev načrta ob upoštevanju kazenskega prava in drugih instrumentov upravnega sodelovanja (Uredba ES 1798/2003);

9. poudarjanje usklajevalne vloge centralnih uradov za zvezo na nacionalni ravni (glej izbris sklica na pristojne organe davčne uprave);

10. močnejše poudarjanje dodane operativne vrednosti, ki jo lahko zagotovi Komisija (OLAF);

11. določitev elementov storitvene platforme za države članice glede pomoči na lastno pobudo in dejavnosti analize tveganja, ki jo opravlja Komisija;

12. izbris določb o „posebnem nadzoru“, ki so predvidevale nadzor na podlagi domnevnih nepravilnosti, bodisi na zahtevo bodisi brez zahteve;

13. omejitev področja uporabe te uredbe in usklajevalne vloge Komisije v odnosu do tretjih držav;

14. pojasnitev, v kolikšnem obsegu so države članice fleksibilne pri izvajanju obveznosti v skladu s to uredbo;

15. združitev imenovanja pristojnih organov s strani držav članic z oblikovanjem seznama teh organov s strani Komisije;

16. krepitev možnosti izterjave nezakonito pridobljenih dobičkov in obveznost zagotavljanja povezanih informacij;

17. uvedba učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih določb v zvezi z izterjavo;

18. umik pojmovanja držav članic, da bi njihove službe morale opravljati dejavnosti, za katere po nacionalnem pravu niso pristojne (izbris instrumenta posebnega nadzora iz spremenjenega predloga, tj. države članice imajo diskrecijsko pravico glede uporabe tega posebnega instrumenta);

19. poudarjanje, da se informacije o sumljivih transakcijah, ki jih zberejo enote za finančni nadzor držav članic z uporabo mehanizmov za poročanje, vzpostavljenih z direktivami o pranju denarja, ne smejo uporabiti v skladu s to predlagano uredbo z namenom pregona pranja denarja, ampak za zbiranje elementov dejstev za obveščevalni kazalnik za prikaz morebitnega obstoja goljufije v ES, kar bi lahko zahtevalo začetek dejavnosti medsebojne upravne pomoči;

20. potrditev izjeme za obveznost sodelovanja iz razlogov javnega reda (glej novi člen 22).

Mnenje Komisije o spremembah, ki jih je sprejel Evropski parlament

Komisija o vsaki spremembi podaja naslednje podrobno mnenje:

Sprememba št. 1 glede sklica na mnenje Evropskega varuha osebnih podatkov (EVOP)[5] je bila sprejeta z majhno spremembo.

Uvodni sklici „ob upoštevanju“ se nanašajo samo na določbe primarnega prava o zakonodajnem postopku. V uvodnih izjavah je že naveden sklic na pravila o varstvu podatkov iz člena 286 Pogodbe ES in Uredbe 45/2001.

Uvodno izjavo št. 13 se spremeni:

(…) Pri oblikovanju te uredbe je bilo ustrezno upoštevano mnenje Evropskega varuha osebnih podatkov [6] .

Sprememba št. 2 je bila vključena v člen 3(1) kot dodatno pojasnilo s spremenjenim besedilom.

Naloga zaščite finančnih interesov Skupnosti, ki jo opravljajo Komisija in države članice, ni omejena na ozemlje Skupnosti.

„1. (...)

(a) nepravilnost pomeni goljufije (…), vključno z nepravilnostmi, storjenimi deloma ali v celoti v tretjih državah .“

Sprememba št. 3 glede člena 3(1)(a)(i) je bila sprejeta z majhno spremembo, ker pomeni koristno pojasnilo.

Popravljeno je bilo besedilo – beseda „financiranja“ je bila nadomeščena z „odhodki“ – saj ne gre za lastna sredstva, ampak za odhodke Skupnosti.

„kršitve v zvezi s področji prihodkov in odhodkov, s katerimi bodisi na centralizirani podlagi upravljajo institucije, bodisi so predmet deljenega, decentraliziranega ali skupnega upravljanja, (…)“

Sprememba št. 4 : člen 3(1)(b)(i) je bil sprejet s spremembo, da bi bila zagotovljena podlaga za medsebojno upravno pomoč na področju neposrednih odhodkov tudi v primerih brez transnacionalnega okvira, kar je trenutno pomemben manjkajoči element v zakonodajnem okviru. To bi tako pomenilo spremembo predloga in ne zgolj pojasnilo.

Komisija je spremenila besedilo z naslednjim besedilom:

(i) (a) ki – v primeru kršitev v zvezi s področji prihodkov ali kršitve iz pododstavka (a)(ii) tega člena in brez poseganja v kršitve iz pododstavka (a)(iii) tega člena - so ali bi lahko imele posledice v ostalih državah članicah ali kjer očitno obstajajo povezave z dejanji, opravljenimi v drugih državah članicah; in

Sprememba št. 5 glede člena 3(1)(b)(ii) je bila sprejeta.

(b) „nepravilnosti (…) posebnega pomena na ravni Skupnosti“ pomeni nepravilnosti:

(i) ki ne glede na to, ali so bile ugotovljene v enkratnem dejanju ali več medsebojno povezanih dejanjih , po ocenah sodeč (…)“

Sprememba št. 6 glede člena 4 je bila sprejeta s spremenjenim besedilom za področje uporabe, omejeno na transnacionalne goljufije z DDV in omejeno na pristojne uradnike, da bi ohranili skladnost z določbami Uredbe 1798/2003, ter je privedla do uvedbe člena 4(4).

„Na področju nepravilnosti v skladu s členom 3(1)(a)(ii) lahko Komisija in imenovani pristojni uradniki v skladu z Uredbo (ES) št. 1798/2003 stopijo v stik, sodelujejo ali izmenjajo podatke med seboj.

Kadar pristojni uradnik ali pristojni organ, razen tistih iz Uredbe (ES) št. 1798/2003, ali centralni urad za zvezo prejme ali pošlje zahtevo ali odgovor na zahtevo za pomoč v skladu s to uredbo, o tem obvesti centralni urad za zvezo svoje države članice.“

Sprememba št. 7 je bila na spremenjen način vključena v člen 4(3).

Zelo koristen bi bil celovit register pristojnih organov v skladu s predlagano uredbo. Vendar takšnega registra Komisija ne more vzpostaviti sama, temveč le v sodelovanju z državami članicami, ki morajo Komisiji zagotoviti potrebne informacije. Državam članicam bi omogočil dvigniti ozaveščenost zadevnih organov o popolni transparentnosti. Praktična uporaba objave registra na spletu ni razvidna. Potrebno je redno posodabljanje, ki od držav članic zahteva, da zagotovijo potrebne informacije.

„Države članice Komisiji zagotovijo informacije o svojih pristojnih organih za namene te uredbe. Komisiji sporočijo vsako spremembo glede teh organov. Na podlagi posredovanih informacij Komisija objavi register, ki je na voljo organom držav članic ter Komisiji. Komisija ta register redno posodablja.“

Sprememba št. 8 glede člena 11 ni bila sprejeta .

Sprememba, ki jo je predlagal Evropski parlament glede obveznosti sporočanja držav članic Komisiji na podlagi tega predloga o dobavah blaga v skladu s sistemom izmenjave informacij o DDV v skladu z Uredbo 1798/2003, bi presegla okvir, določen z zadnjo uredbo.

Sprememba št. 9 glede člena 18 je bila sprejeta s spremenjenim besedilom.

Glede na to, da je Komisija (OLAF) najbolj usposobljena za usklajevanje sodelovanja s tretjimi državami, se to spremembo vključi v predlog s spremenjenim besedilom. Usklajevalno vlogo se lahko na podlagi Uredbe, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet, dodeli samo Komisiji sami in ne uradu OLAF, saj bi to drugače poseglo v organizacijsko avtonomijo Komisije.

„Informacije, ki jih država članica ali Komisija pridobi od tretje države in ki spadajo v področje uporabe te uredbe, se posredujejo pristojnim organom države članice in Komisiji, če bi jim te informacije lahko pomagale pri preprečevanju ali onemogočanju nepravilnosti. Komisija ima pri izmenjavi takšnih informacij usklajevalno vlogo.“

Sprememba št. 10 glede uvedbe novega člena o spremembi obstoječih pravnih obveznosti ni bila sprejeta.

Predlagana uredba ne vpliva na Uredbo 1798/2003 in ne zajema kazenskega prava. Zato se predlagana uredba ne more sklicevati na „spremembe Uredbe (ES) št. 1798/2003 in Sklepa 2000/642/PNZ“.

Sprememba št. 11 glede uvedbe nove določbe o izterjavi je bila sprejeta s spremenjenim besedilom.

Cilj te spremembe je zagotovitev možnosti za uporabo finančnih informacij iz področja preprečevanja pranja denarja, da bi olajšali uspeh ukrepov izterjave po lestvici navzgor. Zato dopolnjuje – kolikor jo zajema področje uporabe tega predloga – pravila o izterjavi v skladu z Direktivo EGS 76/308[7], ki je bila spremenjena z Direktivo 2001/44[8].

Predlagani spremembi 11 in 12 je treba upoštevati v okviru Resolucije Evropskega parlamenta o varstvu finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam (št. 9, 11, 12, 24, 25, 28)[9]. Te določbe dopolnjujejo in temeljijo na pravilih, ki jih določajo države članice o izterjavi na področju carin in prelevmanov ter DDV, vendar pa nanje ne vplivajo (Direktiva 76/308, spremenjena z Direktivo 2001/44). Prav tako morajo biti usklajene z zadevnim pravom tretjega stebra in ne vplivajo na temeljne pravice, zlasti na lastninsko pravico.

Besedilo predloga je bilo spremenjeno na naslednji način:

„Poglavje 3

OLAJšANJE IZTERJAVE

ČLEN 20

Obveznost zagotavljanja informacij

1. Za olajšanje izterjave premoženjskih koristi, pridobljenih z nepravilnostmi, zaprošeni organ zbere v skladu z nacionalnim pravom od institucij in oseb iz člena 2(1) Direktive 2005/60/ES vse ustrezne finančne informacije, s katerimi se olajša uporaba ukrepov iz člena 20 te uredbe. Izmenjava informacij v skladu s to uredbo ne posega v pravila o sodelovanju med enotami za finančni nadzor v skladu s Sklepom Sveta 2000/642/PNZ.

2. Organ prosilec navede ustrezna dejstva v izjavi, vključno z razlogi za utemeljeni sum nepravilnosti. Institucije in osebe iz člena 2(1) Direktive 2005/60/ES na zahtevo organov svojih držav članic glede zbiranja ustreznih informacij zagotovijo, da te informacije ostanejo zaupne.“

Sprememba št. 12 glede uvedbe nove določbe o izterjavi je bila sprejeta z nekaterimi spremembami. Na podlagi opredelitve težje goljufije v Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[10], na katero se sklicuje Direktiva 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma[11], države članice v boju proti goljufijam in pranju denarja uporabijo posebne ukrepe, vključno z ustreznimi upravnimi ukrepi, kot je izterjava, kadar gre za zneske, ki presegajo 50 000 EUR.

Besedilo predloga je bilo spremenjeno na naslednji način:

„Člen 21

Sredstva za izterjavo

1. Da bi zagotovili učinkovito izterjavo, države članice na zahtevo pristojnih organov v skladu z nacionalnim pravom sprejmejo potrebne ukrepe za zamrznitev, zaseg in zaplembo vseh nezakonito pridobljenih premoženjskih koristi, ki izhajajo iz nepravilnosti. Ta določba se uporablja za premoženjske koristi, ki vključujejo zneske, višje od 50 000 EUR, povezane z vsemi nepravilnostmi ali premoženjem iz člena 1(2)Direktive 2005/60/ES, katerega vrednost ustreza takšnim premoženjskim koristim.

2. Ukrepi iz odstavka 1 lahko veljajo za fizično ali pravno osebo, ki je storila oziroma je osumljena storitve nepravilnosti ali ki je pripomogla oziroma je osumljena pomoči pri storitvi nepravilnosti. Ti ukrepi se lahko uporabijo tudi za fizično ali pravno osebo, ki ima koristi od premoženjskih koristi, pridobljenih z nepravilnostmi.“

SKLEPNA UGOTOVITEV

Ob upoštevanju člena 250(2) Pogodbe ES Komisija spreminja svoj predlog:

2004/0172 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov Evropske skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 280(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[12],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[13],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

21. Skupnost in države članice pripisujejo velik pomen zaščiti finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam ter drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na te interese.

22. Okvir Skupnosti o medsebojni pomoči bi moral dovoljevati tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic kot tudi med slednjimi in Komisijo, da bi zaščitili finančne interese Skupnosti na vseh področjih finančnih sredstev in odhodkov Skupnosti.

23. Določbe te uredbe ne smejo vplivati na potek preiskav, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam z uporabo preiskovalnih pooblastil in v skladu z nadzornimi ukrepi, določenimi z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[14]. Področje uporabe te uredbe je treba omejiti na določene oblike pomoči, izmenjavo informacij in koordinacijo, ki se lahko zgodi pred preiskovalnimi dejanji urada OLAF, le-tem sledi ali pa jih spremlja. Komisija mora zagotoviti podporo organom držav članic z olajšanjem njihovega sodelovanja in izmenjav informacij ter z oblikovanjem obveščevalnih opozoril za analizo in preprečevanje tveganj goljufij in vseh drugih nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Evropske skupnosti. Organi držav članic morajo imeti določeno stopnjo diskrecije glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zaščito finančnih interesov Skupnosti, glede na to, kaj je potrebno za učinkovitost prava Skupnosti na zadevnem področju.

24. Uvedba novih ukrepov Skupnosti ne bi smela vplivati na uporabo nacionalnega kazenskega prava ali pravil o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah ali pravosodju držav članic.

25. V kolikor izmenjava informacij o sumljivih transakcijah, kakor je navedeno v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma[15], dopolnjeni z Uredbo (ES) 1889 /2005[16] z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, lahko pomaga pri odkrivanju goljufij, ki škodijo finančnim interesom Skupnosti, je treba uporabiti ta pravila o medsebojni upravni pomoči v skladu s to uredbo.

26. (5) Boj proti transnacionalnim goljufijam in drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, zahteva okrepljeno koordinacijo na ravni Skupnosti, kakor tudi interdisciplinarno sodelovanje z organi držav članic na področju goljufij in drugih oblik nezakonitega ravnanja, ki so v večini primerov povezana s strukturami organiziranega kriminala in škodijo finančnim interesom Skupnosti. Ta uredba bi morala poleg tega podpirati omogočati sodelovanje med vsemi pristojnimi organi držav članic, kot tudi med slednjimi in Komisijo.

27. V boju proti goljufijam z DDV imajo centralni uradi za zvezo v državah članicah, kakor so navedeni v Uredbi Sveta št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 218 /92 [17] , usklajevalno vlogo pri sodelovanju proti goljufijam . V kolikor pomoč pri odkrivanju in preprečevanju nepravilnosti lahko zahteva neposredno sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi organi ter uradniki za boj proti goljufijam, je treba vse posredovane informacije vzporedno sporočiti centralnim uradom za zvezo.

28. (6) Določbe te uredbe ne smejo vplivati na zakonodajo Skupnosti, ki predvideva bolj specifično ali razširjeno sodelovanje med državami članicami ter slednjimi in Komisijo, kot na primer Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje[18], ali Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 218/92 [19] .

29. (7) Izmenjava informacij je ključni element v boju proti goljufijam in drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti. Informacije, ki jih države članice posredujejo Komisiji, bi morala Komisija uporabiti za oblikovanje celovitega stališča o goljufijah evropskih dimenzij ter drugih oblikah nezakonitega ravnanja in ga dati na voljo to stališče sporočiti državam članicam.

30. (8) Goljufije in druge oblike nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, zlasti v transnacionalnih primerih, ki pogosto vključujejo organizirane mednarodne sisteme goljufij v dveh ali več državah članicah, je možno najučinkovitejše preprečiti in se zoper njih boriti, če se operativne, statistične ali splošne informacije analizirajo in podvržejo analizi tveganja na ravni Skupnosti z uporabo obveščevalnih zmogljivosti in zmogljivosti analize tveganja Komisije vključno z uradom OLAF na splošno in zlasti OLAF-a .

31. (9) Boj proti goljufijam in drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, zahteva tudi skladno spremljanje izvajanja. Informacije, ki jih Komisija zbere ali posreduje, bi torej morale biti dopustno dokazno sredstvo v upravnih in sodnih postopkih.

32. (10)Za uspešno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in Komisijo je treba izmenjavo informacij urediti v skladu s pravili o zaupnosti, kadar za informacije velja poslovna skrivnost, ter zagotoviti, da so osebni podatki, obdelani v skladu z novimi določbami, pravilno varovani.

33. (11) Ustrezno je treba upoštevati pravila o varstvu podatkov, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti, določena v členu 286 Pogodbe in Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[20], ter tudi pravila kakor tudi tista, ki se uporabljajo za države članice na podlagi Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[21]. Pri oblikovanju te uredbe je bilo ustrezno upoštevano mnenje Evropskega varuha osebnih podatkov [22].

34. (12)Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[23].

35. (13)Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, namreč boja proti goljufijam in drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, in jih torej zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseže Skupnost, tj. s sodelovanjem držav članic in Komisije, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

36. (14)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I Splošne določbe

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa pravni okvir za medsebojno upravno pomoč sodelovanje , vključno z zlasti in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic in med temi organi ter Komisijo z namenom zagotoviti ustrezno in učinkovito zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja.

Člen 2 Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za primere goljufij in drugih oblik nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti in so posebnega pomena na ravni Skupnosti.

Pristojni organi držav članic lahko uporabijo instrumente medsebojne upravne pomoči, vzpostavljene s to uredbo, izmenjujejo informacije in nudijo pomoč na podlagi te uredbe tudi v drugih primerih, kadar menijo, da sta tovrstna izmenjava informacij in pomoč na ravni Skupnosti potrebni za boj proti goljufijam in drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti.

2. Določbe te uredbe se ne uporabljajo v primerih, ko zakonodaja Skupnosti predvideva bolj specifično sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Komisijo ali določa širši dostop Komisije do informacij.

Zlasti ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) št. 515/97. Ta uredba ne vpliva na in sodelovanje med državami članicami na podlagi Uredbe (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 218/92[24] .

3. Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) št. 1073/1999.

4. Ta uredba ne vpliva na uporabo nacionalnega kazenskega prava ali pravil o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah ali pravosodju držav članic.

5. Obveznost dajanja pomoči, ki jo predvideva ta uredba, ne zajema posredovanja informacij ali dokumentov, pridobljenih s strani pristojnih upravnih organov, ki delujejo z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa.

Vendar pa se v primeru zahtev za pomoč takšne informacije ali dokumenti posredujejo, če v to privoli sodni organ, s katerim se je treba o tem posvetovati.

Člen 3 Opredelitve

1. Za namen te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) 1. „nepravilnost“ pomeni goljufije ali druge oblike nezakonitega ravnanja posebnega pomena na ravni Skupnosti, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, vključno z nepravilnostmi, storjenimi deloma ali v celoti v tretjih državah, in še zlasti:

(i) (a) kršitve na področjih prihodkov in odhodkov, s katerimi bodisi na centralizirani podlagi upravljajo institucije, bodisi so predmet deljenega, decentraliziranega ali skupnega upravljanja, vključno z vsako kršitvijo določb prava Skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ter kršitvami pogodb, sklenjenih na podlagi določb prava Skupnosti, vsako kršitev določb prava Skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključno s kršitvami pogodb, sklenjenih na podlagi določb prava Skupnosti, ki škodljivo vplivajo ali bi lahko škodljivo vplivale na splošni proračun Skupnosti ali na proračune, ki jih upravlja, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu Skupnosti, bodisi z neupravičenim knjiženjem odhodkov;

(ii) (b) vsako kršitev zakonodaje, ki se nanaša na davek na dodano vrednost (DDV) iz Direktive Sveta 77/388/EGS[25], ki ima ali bi imela učinek zmanjšanja lastnih sredstev Skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89[26];

(iii) (c) pranje denarja v smislu iz člena 1 Direktive Sveta Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES [27] v povezavi s premoženjsko koristjo, pridobljeno s kršitvijo, iz točk (i) in (ii) te točke, kar pomeni goljufijo ali korupcijo, ki škodi finančnim interesom Skupnosti, dopolnjeno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje [28]; pranje denarja, v smislu člena 1(c) Direktive Sveta 91/308/EGS [29] , v povezavi z nezakonitimi prihodki iz kršitve iz odstavkov (a) in (b)

(b) 2. „nepravilnosti posebnega pomena na ravni Skupnosti“ pomeni nepravilnosti:

(i)(a) ki – v primeru kršitev kršitve na področjih prihodkov ali kršitve iz pododstavka (a)(ii) tega člena in brez poseganja v kršitve iz pododstavka (a)(iii) tega člena – so ali bi lahko imele posledice v ostalih državah članicah ali kjer očitno obstajajo povezave z dejanji, opravljenimi v drugih državah članicah; in

(ii)(b) ki ne glede na to, ali so bile ugotovljene v enkratnem dejanju ali več medsebojno povezanih dejanjih, po ocenah sodeč v zadevnih državah članicah povzročajo splošno fiskalno škodo, ki presega 500 000 EUR na področju DDV, ali škodo finančnim interesom Skupnosti v višini 100 000 EUR ali več v ostalih primerih, zajetih s to uredbo; v primeru pranja denarja se prag nanaša na temeljno kršitev na temeljno kaznivo dejanje;

(c)3. „zakonodaja v zvezi z DDV“ pomeni vse določbe Skupnosti, ki urejajo davek na dodano vrednost, ter zakone in druge predpise, ki so jih sprejele države članice, da bi upoštevale te določbe Skupnosti;

(d)4. „organ prosilec“ pomeni pristojni organ, ki izda zahtevo za pomoč;

(e)5. „zaprošeni organ“ pomeni pristojni organ, na katerega je naslovljena zahteva za pomoč;

(f) „centralni urad za zvezo“ pomeni urad, ki je bil imenovan v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1798/2003 in je pristojen za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja; ima

(g) „služba za zvezo“ pomeni vsak urad razen centralnega urada za zvezo s posebno ozemeljsko pristojnostjo ali posebno operativno pristojnostjo, ki ga je imenoval pristojni organ v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 1798/2003 za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe;

(h) „pristojni uradnik“ pomeni vsakega uradnika, ki je bil imenovan v skladu s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1798/2003 in lahko neposredno izmenjuje informacije na podlagi te uredbe;

(i)6. „upravne poizvedbe“ pomeni vsak nadzor, preverjanja in druga dejanja, ki jih opravijo pristojni organi pri izpolnjevanju svojih dolžnosti z namenom ugotovitve, ali so bile storjene nepravilnosti, z izjemo dejanj, opravljenih na podlagi zahteve ali neposrednega pooblastila sodnega organa;

(j)7. „finančne informacije“ so informacije o sumljivih transakcijah, ki so jih na podlagi Direktive 2005/60/ES 91/308/EGS prejele pristojne nacionalne kontaktne točke, in ostale informacije, primerne za sledenje finančnih transakcij, povezanih z nepravilnostmi, ki so zajete s to uredbo;

(k)8. „pristojni organi“ pomeni državne organe ali organe Skupnosti iz člena 4(1).

2. Pragi, določeni v točki (2)(b) odstavku 1(b)(i) tega člena, se lahko povišajo v skladu s postopkom iz člena 24 (2).

Člen 4 Pristojni organi

1. Sodelovanje na podlagi te uredbe vključuje naslednje pristojne organe, ki delujejo v okviru svojih pristojnosti:

(a) organi držav članic, ki so:

(i) neposredno odgovorni za upravljanje finančnih skladov, ki izvirajo iz proračuna Skupnosti, in jih kot take določa ustrezna zakonodaja Skupnosti in določbe nacionalne zakonodaje; ali

(ii) na podlagi veljavnih nacionalnih določb upravnega prava odgovorni za preprečevanje in boj proti goljufijam ter drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti; ali

(iii) pristojni organi, navedeni v Uredbi (ES) št.1798/2003, tam omenjeni centralni uradi za zvezo in službe za zvezo, imenovani v skladu z navedeno uredbo, drugi preiskovalni organi, pristojni za preiskovanje goljufij z DDV , ali pristojni organi iz Direktive Sveta 92/12/EGS[30], v kolikor lahko zbrane informacije pomenijo dokaz o goljufijah z DDV ; ali

(iv) jih države članice ustanovile kot „enote za finančni nadzor“ na podlagi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ člena 21 Direktive 2005/60/ES za zbiranje in analizo pridobljenih informacij.

(b) Komisija, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF).

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izmenjave informacij med svojimi pristojnimi organi, ne glede na njihove pristojnosti in notranji položaj, ter med slednjimi in Komisijo.

3. Države članice Komisiji zagotovijo informacije o svojih pristojnih organih za namene te uredbe. Komisiji sporočijo vsako spremembo glede teh organov. Na podlagi posredovanih informacij Komisija objavi register, ki je na voljo organom držav članic ter Komisiji. Komisija ta register redno posodablja.

4. Na področju nepravilnosti v skladu s členom 3(1)(a)(ii) lahko Komisija in imenovani pristojni uradniki v skladu z Uredbo (ES) št. 1798/2003 stopijo v stik, sodelujejo ali izmenjajo podatke med seboj.

Kadar pristojni uradnik ali pristojni organ, razen tistih iz Uredbe (ES) št. 1798/2003, ali centralni urad za zvezo prejme ali pošlje zahtevo ali odgovor na zahtevo za pomoč v skladu s to uredbo, o tem obvesti centralni urad za zvezo svoje države članice.

NASLOV II DOLžNOSTI SODELOVANJA

POGLAVJE 1 MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOč IN IZMENJAVA INFORMACIJ

Oddelek 1

Člen 5Oblike in načini sodelovanja

Države članice lahko izvajajo diskrecijsko pravico glede najprimernejših oblik in načinov sodelovanja. Vendar zagotovijo takšne informacije in pomoč, kot so potrebne za zagotovitev učinkovite, sorazmerne in odvračilne zaščite finančnih interesov Skupnosti.

Oddelek 2 Instrumenti pomoči na zahtevo

Člen 65 Pomoč na zahtevo

1. Pristojni organi si na zahtevo medsebojno pomagajo pri preprečevanju in odkrivanju nepravilnosti. Na prošnjo organa prosilca zaprošeni organ, kolikor je to potrebno zaradi izpolnitve namena zahteve in v skladu s cilji te uredbe, organu prosilcu posreduje vse informacije, ki so pomembne za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti. Informacije, ki jih je treba posredovati, vključujejo informacije o dejanjih, ki pomenijo nepravilnost, kot tudi finančne informacije o osnovnih dejanjih ter o vpletenih fizičnih ali pravnih osebah.

2. Zahtevo za pomoč in izmenjavo informacij spremlja kratka izjava o dejstvih, ki so organu prosilcu znana.

3.2. Za pridobitev iskanih informacij zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, postopa enako, kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa lastne države članice.

4.3. Zaprošeni organ da na voljo vse informacije, ki jih že ima ali ki jih je pridobil, v zvezi z dejanji ali transakcijami, odkritimi ali načrtovanimi, ki pomenijo ali za katere organ prosilec domneva, da pomenijo nepravilnosti . ali, kjer je primerno, v zvezi z rezultati posebnega nadzora, izvršenega na podlagi člena 6.

Organu prosilcu posreduje vsa potrdila, dokumente ali overjene izvode teh dokumentov, s katerimi razpolaga ali ki jih je pridobil. Vendar pa izvirnike dokumentov in predmete priskrbi samo, če to ni v nasprotju z veljavno zakonodajo države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ.

4. Zahtevo za pomoč in izmenjavo informacij spremlja kratka izjava o dejstvih, ki so organu prosilcu znana.

5. Če organ prosilec svojo zahtevo naslovi na organ, ki ni pristojen za zaprošeno pomoč, ta organ zahtevo nemudoma posreduje za to pristojnemu organu, centralnemu uradu za zvezo ali službi za zvezo in o tem obvesti organa prosilca.

Člen 6 Poseben nadzor

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca v največjem možnem obsegu, v okviru svojega področja delovanja izvaja poseben nadzor ali zagotovi, da se izvaja poseben nadzor nad:

(a) nad osebami, za katere se utemeljeno domneva, da povzročajo nepravilnosti, in predvsem nad spremembo bivališča teh oseb;

(b) nad kraji, kjer se skladišči blago na način, zaradi katerega se domneva, da je namenjeno za izvedbo dejanj, ki pomenijo nepravilnosti;

(c) nad pretokom blaga, za katero je bilo javljeno, da je predmet morebitnih nepravilnosti;

(d) prevoznimi sredstvi in nad finančnimi transakcijami, kadar se utemeljeno domneva, da se jih uporablja za storitev nepravilnosti.

Člen 7 Upravne poizvedbe na zahtevo

1. Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ opravi upravne poizvedbe v zvezi z dejanji, ki pomenijo ali za katere organ prosilec domneva, da pomenijo nepravilnost, ali poskrbi, da se takšne poizvedbe opravijo.

Zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, te upravne poizvedbe opravi, kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa lastne države članice. Rezultate poizvedbe sporoči organu prosilcu.

2. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom so lahko uradniki, ki jih imenuje organ prosilec, prisotni pri upravnih poizvedbah iz odstavka 1. Poizvedbe v vsakem primeru opravljajo uradniki zaprošenega organa.

Uradniki organa prosilca ne smejo na lastno pobudo prevzeti inšpekcijskih pristojnosti, dodeljenih uradnikom zaprošenega organa; vendar pa imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kot slednji, preko uradnikov zaprošene države članice kot posrednikov in izključno za namen izvedbe upravnih poizvedb.

3. V kolikor nacionalne določbe o kazenskih postopkih pridržujejo določena dejanja za uradnike, ki jih nacionalna zakonodaja posebej določa, se uradniki organa prosilca tovrstnih dejanj ne morejo udeleževati. V nobenem primeru pa se ne morejo udeleževati preiskav prostorov ali uradnih zaslišanj oseb po kazenskem pravu.

Člen 8 Aktivnost uradnikov v drugi državi članici ali na misiji v državi članici

Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu s pravili, ki jih slednji določi, se lahko uradnikom, ki jih je organ prosilec pravilno pooblastil, dovoli pridobivanje informacij o nepravilnostih iz uradov, v katerih upravni organi države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, opravljajo svoje naloge.

Zadevne informacije morajo biti takšne, da jih organ prosilec potrebuje, in morajo izhajati iz dokumentacije, do katere imajo uradniki teh uradov dostop.

Uradniki organa prosilca lahko naredijo kopije te dokumentacije.

Člen 9 Pisno pooblastilo uradnikov

Uradniki organa prosilca, ki so v skladu s členoma 67 in 78 navzoči v drugi državi članici ali ki so v državi članici na misiji, morajo biti v vsakem trenutku sposobni predložiti pisno pooblastilo, iz katerega izhajajo njihova istovetnost in uradne dolžnosti.

Člen 10 Rok za zagotavljanje pomoči in posredovanje informacij

1. Zaprošeni organ zagotovi pomoč in posreduje informacije iz členov 56 in 7 v najkrajšem možnem času in najkasneje v šestih tednih po prejemu zahteve. Vendar pa je v primerih, ko zaprošeni organ že razpolaga s temi informacijami, rok štiri tedne.

2. V posebnih primerih se lahko zaprošeni organ in organ prosilec dogovorita za roke, ki so različni od tistih iz odstavka 1.

3. Ko zaprošeni organ zahteve ne more izpolniti do izteka roka, nemudoma obvesti organ prosilec o razlogih, zakaj je do tega prišlo, in navede, kdaj bo sposoben zahtevo izpolniti.

Člen 11 Podatki o davku na dodano vrednost

1. Z namenom zagotavljanja operativne in tehnične pomoči in, kjer je potrebno, zagotovitve pomoči pristojnim organom držav članic pri odkrivanju in preiskovanju nepravilnosti v smislu člena 3(1)(a)(ii), se je Komisiji lahko odobri dostop do evidenc držav članic, shranjenih v nacionalnih zbirkah podatkov iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1798/2003.

2. Podrobna pravila o tem dostopu, vključno s pravili o zaupnosti in varstvu podatkov ter o uporabi informacij, pridobljenih iz evidenc držav članic, se določijo v skladu s postopkom iz člena 2224(2).

2. V kolikor lahko pomenijo dokaz o nepravilnostih v smislu točke (b) prvega odstavka člena 3, organi držav članic Komisiji v skladu z Direktivo 92/12/EGS sporočijo zbrane informacije.

Oddelek 3 Pomoč na lastno pobudo

Člen 12 Posredovanje informacij o dejanjih ali transakcijah

1. Pristojni organi držav članic Komisiji brez predhodne zahteve posredujejo pomembne informacije v zvezi z dejanji ali transakcijami, ki pomenijo ali za katere se domneva, da pomenijo nepravilnosti.

2. Komisija s pomočjo ustrezne tehnične podpore analizira posredovane informacije in državam članicam zagotovi ustrezne analitične rezultate z namenom zagotovitve tehnične in operativne pomoči pri odkrivanju in preiskovanju nepravilnosti. Kadar Komisija meni, da je do nepravilnosti prišlo v eni ali več državah članicah, o tem obvesti zadevne države članice.

3. Države članice in Komisija si finančne informacije izmenjujejo na lastno pobudo, Obveznost izmenjave finančnih informacij na lastno pobudo med državami članicami in Komisijo velja ne glede na to, ali je bila transakcija opravljena z enim samim dejanjem ali z več dejanji, za katera se zdi, da so povezana.

4. Pravila o zaupnosti in varstvu podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 242(2).

Člen 13 Poseben nadzor brez zahteve

Kadar menijo, da je to koristno za zaščito finančnih interesov Skupnosti proti nepravilnostim, pristojni organi držav članic zagotovijo izvajanje posebnega nadzora:

(a) nad osebami, za katere se utemeljeno domneva, da povzročajo nepravilnosti, in predvsem nad spremembo bivališča teh oseb;

(b) nad kraji, kjer se skladišči blago na način, zaradi katerega se domneva, da je namenjeno za izvedbo dejanj, ki pomenijo nepravilnosti;

(c) nad pretokom blaga, za katero je bilo javljeno, da je predmet morebitnih nepravilnosti;

(d) nad prevoznimi sredstvi, kadar se utemeljeno domneva, da se jih uporablja za storitev nepravilnosti;

(e) nad finančnimi transakcijami, kadar se utemeljeno domneva, da se jih uporablja za storitev nepravilnosti.

Člen 13 14 Posredovanje splošnih informacij

1. Pristojni organi držav članic Komisiji posredujejo splošne informacije v zvezi z novimi načini, sredstvi, metodami in postopki za storitev nepravilnosti ter v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem nepravilnosti, ki bi lahko prispevale k neprepustnosti ustrezne zakonodaje za goljufije, takoj ko so jim takšne informacije na razpolago.

2. Komisija posreduje pristojnim organom v posameznih državah članicah vse informacije, ki bi jim lahko omogočile preprečevanje nepravilnosti in zagotovitev izvajanja ustrezne zakonodaje, takoj ko so takšne informacije na voljo.

Poglavje 2Uporaba informacij

Člen 14 15 Dokazno sredstvo

Ugotovitve, potrdila, informacije, dokumenti, overjeni izvodi dokumentov in vsa obveščevalna sporočila, posredovana pristojnemu organu v okviru pomoči, predvidene v členih 6, 7, 8 in 13, so dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih v vseh državah članicah na enak način, kot da bi bili pridobljeni v državi članici, v kateri postopki potekajo.

Člen 15 16 Izmenjava informacij

Informacije, pridobljene na podlagi te uredbe ter drugih določb Skupnosti, lahko Komisija izmenja z drugimi pristojnimi organi v skladu z in za namen te uredbe, v obsegu, v katerem je takšna izmenjava združljiva z določbami Skupnosti, na podlagi katerih so bile informacije pridobljene.

Člen 16 17 Spremljanje izvajanja

Pristojni organi držav članic Komisijo obveščajo o pomembnih posodobitvah posredovanih informacij in o upravnih poizvedbah, opravljenih na podlagi te uredbe, ter zlasti o sproženih upravnih ali sodnih postopkih, v kolikor je to združljivo z nacionalnim kazenskim pravom.

Člen 17 18 Pravila o zaupnosti in varstvo podatkov

1. Informacije, posredovane ali v kakršni koli obliki pridobljene na podlagi te uredbe, so poslovna skrivnost in zaščitene na enak način, kot so podobne informacije zaščitene z nacionalno zakonodajo države članice, ki je te informacije prejela, in z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za institucije in organe Skupnosti.

Tovrstne informacije se ne smejo posredovati drugim osebam ali organom, razen tistim znotraj institucij in organov Skupnosti ali v državah članicah, katerih naloge so takšne, da morajo biti z njimi seznanjeni; prav tako se ne smejo uporabljati v druge namene kot za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti.

2. Komisija in države članice zagotavljajo, da pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe ravnajo v skladu z določbami Skupnosti in nacionalnimi določbami o varstvu podatkov, zlasti tistimi, ki jih predpisuje Direktiva 95/46/ES in – kadar je to primerno – Uredba (ES) št. 45/2001.

Evropski varuh osebnih podatkov se zaprosi za mnenje pred sprejetjem izvedbenih pravil, predvidenih v drugem pododstavku člena 11 , členu 12 (4) in členu 23 22 .

Člen 18 19 Odnosi s tretjimi državami

1. Informacije, ki jih država članica ali Komisija pridobi od tretje države in ki spadajo v področje uporabe te uredbe, se posredujejo pristojnim organom države članice in Komisiji, če bi jim te informacije lahko pomagale pri preprečevanju ali onemogočanju nepravilnosti. Komisija ima pri izmenjavi takšnih informacij usklajevalno vlogo.

2. Če se je zadevna tretja država pravno zavezala, da nudi pomoč, potrebno za zbiranje dokazov o nepravilnem značaju dejanj, za katere se domneva, da pomenijo nepravilnost, se lahko informacije, pridobljene na podlagi te uredbe, posredujejo tej tretji državi kot del usklajenega delovanja, z upoštevanjem soglasja pristojnih organov, ki posredujejo informacije, v skladu z njihovimi nacionalnimi določbami o varstvu osebnih podatkov, členoma 25 in 26 Direktive 95/46/ES in, če je primerno, v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 1920 Analiza tveganja s strani Komisije

Da bi olajšala zlasti delo pristojnih organov v državah članicah, lahko Komisija uporabi vse informacije splošne ali operativne narave, ki so jih države članice posredovale na podlagi te uredbe, za pripravo, z uporabo ustrezne podpore informacijske tehnologije, strateških in taktičnih ocen tveganj kot podlage za pripravo obveščevalnih poročil in opozoril z namenom boljšega razumevanja identificiranih groženj in s tem povečanja učinkovitosti ustreznih operativnih ukrepov pristojnih nacionalnih organov in Komisije, ob upoštevanju omejitev njenih pristojnosti.

POGLAVJE 3

OLAJšANJE IZTERJAVE

Člen 20 Obveznost zagotavljanja informacij

1. Za olajšanje izterjave premoženjskih koristi, pridobljenih z nepravilnostmi, zaprošeni organ zbere v skladu z nacionalnim pravom od institucij in oseb iz člena 2(1) Direktive 2005/60/ES vse ustrezne finančne informacije, s katerimi se olajša uporaba ukrepov iz člena 20 te uredbe. Izmenjava informacij v skladu s to uredbo ne posega v pravila o sodelovanju med enotami za finančni nadzor v skladu s Sklepom Sveta 2000/642/PNZ[31].

2. Organ prosilec navede ustrezna dejstva v izjavi, vključno z razlogi za utemeljeni sum nepravilnosti. Institucije in osebe iz člena 2(1) Direktive 2005/60/ES na zahtevo organov svojih držav članic glede zbiranja ustreznih informacij zagotovijo, da te informacije ostanejo zaupne.

Člen 21 Sredstva za izterjavo

1. Da bi zagotovili učinkovito izterjavo, države članice na zahtevo pristojnih organov v skladu z nacionalnim pravom sprejmejo potrebne ukrepe za zamrznitev, zaseg in zaplembo vseh nezakonito pridobljenih premoženjskih koristi, ki izhajajo iz nepravilnosti. Ta določba se uporablja vsaj za premoženjske koristi, ki vključujejo zneske, višje od 50 000 EUR, povezane z vsemi nepravilnostmi, ali za premoženje iz člena 1(2) Direktive 2005/60/ES, katerega vrednost ustreza takšnim premoženjskim koristim.

2. Ukrepi iz odstavka 1 lahko veljajo za fizično ali pravno osebo, ki je storila oziroma je osumljena storitve nepravilnosti ali ki je pripomogla oziroma je osumljena pomoči pri storitvi nepravilnosti. Ti ukrepi se lahko uporabijo tudi za fizično ali pravno osebo, ki ima koristi od premoženjskih koristi, pridobljenih z nepravilnostmi.

NASLOV III KONčNE DOLOčBE

Člen 22 Javni red

1. Sodelovanje se lahko zadrži, če zaprošeni organ meni, da bi bila izvršitev zahteve v nasprotju z njegovo suverenostjo, varnostjo, javnim redom ali drugimi temeljnimi interesi države članice, v kateri ima sedež.

Davčna ali bančna tajnost ni razlog za zavrnitev medsebojne pomoči v smislu tega člena.

2. Vsako zavrnitev pomoči se utemelji. Zaprošeni organ Komisijo čim prej obvesti o vsaki zavrnitvi pomoči in razlogih zanjo.

Člen 23 21 Izvedbena pravila

Podrobna izvedbena pravila o medsebojni pomoči in izmenjavi informacij, ki sta predvideni v Poglavju 1 Naslova II, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22 24 (2).

Poleg zadev iz drugega pododstavka člena 11 in iz člena 12(4) lahko ta pravila zajemajo zlasti:

(a) nepravilnosti v smislu člena 3(1)(a)(ii);

(b) nepravilnosti v smislu člena 3(1)(a)(iii);

(a) nepravilnosti v smislu točke (b) prvega odstavka člena 3;

(b) nepravilnosti v smislu točke (c) prvega odstavka člena 3;

(c) nepravilnosti na področju strukturnih skladov.

Člen 24 22 Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor (v nadaljnjem besedilu „Odbor“), ustanovljen v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 515/97.

2. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 25 23 Ocenjevalno poročilo

Komisija vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu, Računskemu sodišču in Svetu poroča o uporabi te uredbe.

Člen 26 24 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

Policy area(s): Anti-fraud Activities: Mutual administrative cooperation and exchange of information |

TITLE OF ACTION: PROPOSAL FOR A REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL ON MUTUAL ADMINISTRATIVE ASSISTANCE FOR THE PROTECTION OF THE FINANCIAL INTERESTS OF THE COMMUNITY AGAINST FRAUD AND ANY OTHER ILLEGAL ACTIVITIES |

1. BUDGET LINE(S) + HEADING(S)

24.0106 (fight against fraud)

2. OVERALL FIGURES:

2.1. Total allocation for action (Part B): EUR million for commitment: -

2.2. Period of application: From entering into force on.

2.3. Overall multi-annual estimate of expenditure

(a) Schedule of commitment appropriations/payment appropriations (financial intervention) (see point 6.1.1) - (not applicable see point 5.1.1)

EUR million ( to three decimal places)

Year [n] | [n+1] | [n+2] | [n+3] | [n+4] | [n+5 and subs. Years] | Total |

Commitments |

Payments |

(b) Technical and administrative assistance and support expenditure (see point 6.1.2)

Commitments |

Payments |

Subtotal a+b |

Commitments |

Payments |

(c) Overall financial impact of human resources and other administrative expenditure (see points 7.2 and 7.3)

Commitments/ payments | 1.851 | 1.851 | 1.751 | 1.751 | 1.751, | 1.751 |

(The first two years include each an amount of EUR 100 000 for the development of information systems for internal use of the Commission, see point 7.3)

TOTAL a+b+c |

Commitments | 1.851 | 1.851 | 1.751 | 1.751 | 1.751 | 1.751 |

Payments | 1.851 | 1.851 | 1.751 | 1.751 | 1.751 | 1.751 |

2.4. Compatibility with financial programming and financial perspective

[X] Proposal is compatible with existing financial programming.

2.5. Financial impact on revenue:

[X] Proposal has no financial implications (involves technical aspects regarding implementation of a measure)

3. BUDGET CHARACTERISTICS

Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective |

Non-comp | Non-diff | NO | NO | NO | 5 |

4. LEGAL BASIS

Article 280(4) of the EC Treaty.

5. DESCRIPTION AND GROUNDS

5.1. Need for Community intervention

5.1.1. Objectives pursued

The initiative for a regulation on the basis of article 280 of the EC Treaty concerns a framework dedicated to administrative mutual assistance necessary to strengthen the protection of the financial interests of the Community.

For the purpose of the protection of the financial interests of the Community the Member States and the Commission shall assist each other and exchange information in particular in the field of money laundering of the proceeds of EC fraud, of fraud on VAT and any other illegal activities detrimental to the Community’s financial interests in particular those in the field of structural funds.

Background

Fraud and any other illegal activities affecting the financial interests of the Community warrant a more comprehensive framework for administrative cooperation between Member States authorities and with the Commission. This is reflected by the Commission’s firm commitment to the fight against fraud in order to protect the Community’s financial interests which is clearly demonstrated in its Communication, adopted on 28 June 2000, on an overall strategic approach for the protection of the Community’s financial interests and the fight against fraud[32]. This approach underlines the importance of an overall anti-fraud legislative policy by following a horizontal and cross-pillar legislative approach. This legislative policy must be given concrete expression with the drawing up of specific rules, in particular for information exchanges, and close and regular cooperation between the Member States and between the latter and the Commission.

On the basis of this legislative policy the Commission mentions in its working programme for 2003 the preparation of a proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council establishing a cooperation mechanism between the competent authorities of the member States and the Commission in order to ensure the protection of the Community’s financial interests against illegal activities including matters such as VAT fraud, money laundering and other financial transactions in relation to the proceeds of EC fraud as well as any other illegal activities detrimental to the Community’s financial interests in particular concerning fraud concerning structural funds.

The Commission has reiterated in its Communication containing an Action Plan for 2001-2003[33], the importance of reinforcing cooperation to prevent money laundering of proceeds from fraud and any other illegal activities detrimental to the Community’s financial interests and VAT fraud in order to be able to realise an effective action against organised crime, particularly economic and financial crime (including fraud and money laundering). To combat this type of crime, the European Union should take co-ordinated action and have a strategy of cooperation and mutual information between all public partners in addition to existing programmes as Fiscalis in the sector of VAT.

5.1.2. Measures taken in connection with ex ante evaluation NOT APPLICABLE

5.1.3. Measures taken following ex post evaluation NOT APPLICABLE

5.2. Action envisaged and budget intervention arrangements

NOT APPLICABLE: see point 5.1.1.

5.3. Methods of implementation

NOT APPLICABLE: see point 5.1.1.

6. FINANCIAL IMPACT

NOT APPLICABLE: see point 5.1.1.

6.1. Total financial impact on Part B - (over the entire programming period)

(The method of calculating the total amounts set out in the table below must be explained by the breakdown in Table 6.2.)

6.1.1. Financial intervention

Commitments (in EUR million to three decimal places)

Breakdown | [Year n] | [n+1] | [n+2] | [n+3] | [n+4] | [n+5 and subs. Years] | Total |

Action 1 |

Action 2 |

etc. |

TOTAL |

6.1.2. Technical and administrative assistance, support expenditure and IT expenditure (commitment appropriations) |

[Year n] | [n+1] | [n+2] | [n+3] | [n+4] | [n+5 and subs. years] | Total |

1) Technical and administrative assistance |

a) Technical assistance offices |

b) Other technical and administrative assistance: - intra muros: - extra muros: of which for construction and maintenance of computerised management systems |

Subtotal 1 |

2) Support expenditure |

a) Studies |

b) Meetings of experts |

c) Information and publications |

Subtotal 2 |

TOTAL |

6.2. Calculation of costs by measure envisaged in Part B (over the entire programming period)

7. IMPACT ON STAFF AND ADMINISTRATIVE EXPENDITURE

7.1. Impact on human resources

Types of post | Staff to be assigned to management of the action using existing and additional resources | Total | Description of tasks deriving from the action |

Number of permanent posts | Number of temporary posts |

Officials or temporary staff | A B C | 2 (1 already occupied) 2 (1 already occupied) 1 | 2 (1 already occupied) 3 (1/2 - 1 already occupied) 1 | 11 | Coordination of investigations and intelligence work in the field of fraud in particular on VAT and structural funds and money laundering of proceeds of fraud detrimental to the Community’s financial interests. |

Other human resources | 4 END | 4 | Coordination of investigations in the field of VAT, structural funds and money laundering of proceeds of fraud detrimental to the Community’s financial interests. |

Total | 5 | 10 | 15 |

7.2. Overall financial impact of human resources

Type of human resources | Amount (EUR) | Method of calculation * |

Officials Temporary staff | 1 188 000 | 11 x EUR 108 000 |

Other human resources (specify budget line) | 173 340 | 4 (END) x EUR 43 335 |

Total | 1 361 340 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

7.3. Other administrative expenditure deriving from the action

Budget line (number and heading) | Amount EUR | Method of calculation |

Overall allocation (Title A7) Overall allocation 24.0106 (fight against fraud) A3.010211 Other management expenditure (missions) A3.0201 Control, studies, analysis and activities specific to the European anti-fraud office Total per year | 117 000 60 000 208 000 385 000 | 13 (operational and intelligence staff) x missions per year x 1.500 (average costs of Anti-fraud—missions) 2 x (each year) a meeting of the Committee (30.000 costs per meeting)[34] 13 (operational and intelligence staff) x 2 (average No. of investigation coordination meetings) x 8,000 (average costs of such a meeting) |

A3.0103 Buildings and related expenditure of policy area | EUR 100 000 | Two information systems have to be developed: one for VAT and one for money laundering. The development of each system entails the following costs: system specification: EUR 25 000 development: EUR 35 000 tests: EUR 10 000 user manuals and training: EUR 15 000 installations: EUR 15 000 total (1): EUR 100 000 Total:2 systems: EUR 200 000 cost to be spread over two years |

A3 01 60 Documentation and library expenditure | 5 000 | special library, documentation and purchase of books, subscription to specialised periodicals |

Total | 1 851 340 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

1 Specify the type of committee and the group to which it belongs.

I. Annual total (7.2 + 7.3) | EUR 1 851 340 (year 1 and 2) EUR 1 751 340 (from year 3) |

II. Duration of action | does not apply |

III. Total cost of action (I x II) | does not apply |

The needs for human and administrative resources shall be covered within the allocation granted to the managing DG in the framework of the annual allocation procedure.

8. FOLLOW-UP AND EVALUATION

8.1. Follow-up arrangements

The Committee shall adopt an implementing regulation following the comitology procedure in order to determine the relevant implementing modalities of mutual assistance and exchange of information in specific areas covered by the proposed regulation.

8.2. Arrangements and schedule for the planned evaluation

Every three years after the date of entry into force of the regulation, the Commission shall report to the European Parliament, the Court of Auditors and the Council on the application of the measures provided for in the regulation.

9. ANTI-FRAUD MEASURES

NOT APPLICABLE.

[1] UL 290, 27.11.2004, str. 5; COM(2004) 509.

[2] Bull. 7.8.2004, točka 1.6.26.

[3] UL C 313, 9.12.2005, str. 1.

[4] UL C 301, 7.12.2004, str. 4.

[5] UL C 301, 7.12.2004, str. 4.

[6] UL C 301, 7.12.2004, str. 4.

[7] Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, UL L 73, 19.3.1976, str. 18.

[8] Direktiva Sveta 2001/44/ES z dne 15. junija 2001 o spremembah Direktive 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, glede davka na dodano vrednost in določenih trošarin, UL L 175, 28.6.2001, str. 17.

[9] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2005 o varstvu finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam (2004/2198(INI)).

[10] Konvencija na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, UL C 316, 27.11.1995, str. 49.

[11] UL L 309, 25.11.2005, str. 15, glej člena 3(5) in 39(2).

[12] UL C 290, 27.11.2004, str. 5. COM(2004) 509.

[13] UL C 313, 9.12.2005, str. 1.

[14] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[15] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, UL L 309, 25.11.2005, str. 13.

[16] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 1889/2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, UL L 309, 25.11.2005, str. 9.

[17] UL L 264, 15.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

[18] UL L 82, 22.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[19] UL L 264, 15.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

[20] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[21] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[22] UL C 301, 7.12.2004, str. 4.

[23] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[24] UL L 264, 15.10.2003, str. 1.

[25] UL L 145, 13.6.1977, str. 1.

[26] UL L 155, 7.6.1989, str. 9.

[27] UL L 309, 26.6.2005, str. 13.

[28] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, UL L 309, 25.11.2005, str. 9.

[29] UL L 166, 28.6.1991, str. 77.

[30] UL L 76, 23.3.1992, str. 1.

[31] UL L 271, 24.10.2000, str. 4.

[32] Communication from the Commission, Protection of the Communities’ financial interests, The fight against fraud - For an overall strategic approach, COM(2000) 358 final. See especially paragraph 1 and 1.2.2 of this communication. The Council (ECOFIN) adopted this communication on 17 July 2000 and the European Parliament, which approved the guidelines. The Parliament approved the guidelines presented in its Resolution of 13 December 2000.

[33] Adopted by the Commission on 23 May 2001, COM(2001) 254 final. See especially paragraph 2.2.1.

[34] Where multidisciplinary (e.g. Customs and VAT) issues are discussed by the Committee envisaged by this Regulation, the travel costs of two delegates per Member State will be reimbursed by the Commission.