[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.7.2006

COM(2006) 373 konč.2006/0132 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov

(predložila Komisija){SEC(2006) 894}{SEC(2006) 914}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Fitofarmacevtska sredstva so aktivne snovi in proizvodi, katerih namen je vplivanje na temeljne procese v živih organizmih in lahko zato potencialno ubijejo ali nadzirajo škodljive organizme, kot so škodljivci. Zato lahko imajo ti proizvodi neželene škodljive učinke na neciljne organizme, zdravje ljudi in okolje. Zaradi posebnih okoliščin uporabe fitofarmacevtskih sredstev (zlasti za namene varstva rastlin), namerno sproščanje v okolje, zanje veljajo uredbe v državah članicah in v Skupnosti. Z leti se je razvil zelo temeljit sistem za ocenjevanje tveganja za zdravje ljudi in okolje.

V okoljskih medijih je kljub obstoječemu ureditvenemu okviru še vedno mogoče najti neželene količine nekaterih fitofarmacevtskih sredstev (zlasti v zemlji, zraku in vodi) in v kmetijskih pridelkih je še zmeraj mogoče zaslediti ostanke, ki presegajo regulativne omejitve. Nove in nastajajoče znanstvene ugotovitve, kot so možnosti določenih kemikalij, med njimi fitofarmacevtskih sredstev, da tudi pri nizkih koncentracijah ovirajo delovanje endokrinega sistema, poudarjajo tveganje za ljudi in okolje zaradi uporabe takšnih snovi.

Z odločbo o sprejetju Šestega okoljskega akcijskega programa (6. OAP) sta Evropski parlament in Svet ugotovila, da se mora vpliv fitofarmacevtskih sredstev, zlasti tistih, uporabljenih v kmetijstvu, na zdravje ljudi in okolje še naprej zmanjševati. Poudarila sta potrebo po doseganju bolj trajnostne rabe pesticidov in predlagala dvotirni pristop:

- popolno izvajanje ter primerna sprememba ustreznega pravnega okvira,

- razvoj tematske strategije o trajnostni rabi pesticidov.

Komisija je v svojem sporočilu „Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov“ [COM(2006)372] predstavila različne ukrepe, ki bi lahko bili del strategije. Ti so, kolikor je le mogoče, vključeni v obstoječe pravne instrumente in politike. Cilj priloženega osnutka direktive je izvajanje tistih delov tematske strategije, ki zahtevajo novo zakonodajo.

Čeprav se izraz „pesticidi“ uporablja v vseh dokumentih, ki so del tematske strategije, se sedanji predlog trenutno osredotoča na fitofarmacevtska sredstva. Razlogi za omejevanje so različni, vključno z dejstvom, da so fitofarmacevtska sredstva najpomembnejša skupina pesticidov z najdaljšo zakonodajno zgodovino. Zakonodaja v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet je bila šele pred kratkim predstavljena z Direktivo 98/8/EC in izkušnje Komisije ter držav članic še niso zadovoljive, da bi se predlagali nadaljnji ukrepi. Iz Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sprejetju 6. OAP izhaja tudi, da so kljub uporabi izraza „pesticidi“ glavna vprašanja povezana s fitofarmacevtskimi sredstvi. To poudarja peta alinea člena 7(1), ki zahteva „znatno celotno zmanjšanje tveganja in uporabe pesticidov, skladno s potrebnim varstvom pridelka“ kot tudi člen 7(2)(c), ki Direktivo 91/414/EGS določa kot veljavni pravni okvir, ki ga mora dopolniti tematska strategija. Zato se bo ta predlog za sedaj osredotočil na uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Če pa se bo v prihodnosti izkazalo, da so potrebni primerljivi ukrepi za biocide, bodo ti ustrezno vključeni v tematsko strategijo.

- Splošni kontekst

Kljub tveganjem za zdravje ljudi in okolje, ki so povezana s pesticidi, pa njihova uporaba ustvarja različne, večinoma gospodarske koristi, zlasti za kmete. Pesticidi povečajo donosnost kmetijskih pridelkov in kakovost kmetijskih proizvodov ter zmanjšajo vnos dela. Prispevajo lahko k omejitvi erozije zemlje, ker dopuščajo zmanjšano rahljanje, in pomagajo zagotavljati zanesljive zaloge široke izbire kmetijskih proizvodov. Fitofarmacevtska sredstva so tudi pomembno sredstvo za doseganje zahtev zdravstvenega varstva rastlin ter dopuščajo mednarodno trgovino kmetijskih proizvodov. To so glavni razlogi za široko uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Pesticidi imajo tudi zunaj kmetijskega sektorja širok obseg uporabe, od zaščite lesa ali tkanin do varovanja javnega zdravja.

Obstoječe politike in zakonodaja so bile na ravni Skupnosti prvič uvedene leta 1979 in so se v letih znatno razvijale, kar je imelo za posledico sprejetje Direktive 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in sprejetje Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet. Direktivi zahtevata, da se morajo vsa fitofarmacevtska sredstva ter biocidni proizvodi oceniti in odobriti, preden se lahko dajo v promet. Kljub naraščajočim stroškom, vključenim v ta proces, in upadajočemu številu aktivnih snovi na trgu pa dejanska poraba in uporaba pesticidov v EU v zadnjih desetih letih ni upadla. Istočasno se odstotek vzorcev hrane in krme, v katerih ostanki pesticidov presegajo mejne regulativne vrednosti, ne zmanjšuje, temveč ostaja okoli 5%. Nekateri pesticidi so pogosto prisotni v vodnem okolju s koncentracijami, ki znatno presegajo regulativne omejitve, pri čemer ni znakov kakršnega koli zmanjšanja. V zadnjih petnajstih letih so bile med državami članicami opažene velike, vendar neenake spremembe v uporabi pesticidov. Med tem ko v nekaterih državah članicah uporaba pesticidov upada, je bilo v drugih opaziti ostro povečanje. Takšni različni trendi, ki nakazujejo razlike v politiki med državami članicami, utemeljujejo delovanje na ravni Skupnosti, zlasti za namene usklajevanja stopnje varovanja zdravja ljudi in okolja.

Skupni cilj Tematske strategije v skladu s členom 7(1) Odločbe št. 1600/2002/ES o opredelitvi 6. OAP je zmanjšati učinke pesticidov na zdravje ljudi in okolje, ter bolj splošno, doseči bolj trajnostno rabo pesticidov kot tudi znatno skupno zmanjšati tveganja ter uporabo pesticidov skladno s potrebno stopnjo zaščite pred škodljivci.

Na podlagi člena 7(2)(c) Odločbe št. 1600/2002/ES so posebni cilji Tematske strategije:

- zmanjšanje nevarnosti in tveganj za zdravje in okolje zaradi uporabe pesticidov;

- izboljšan nadzor uporabe in razširjanja pesticidov;

- zmanjšanje ravni zdravju škodljivih aktivnih snovi, vključno z nadomeščanjem najnevarnejših z manj nevarnimi drugimi snovmi, vključno z nekemičnimi;

- spodbujanje uporabe kmetijstva z manjšim vnosom ali brez pesticidov, zlasti s povečanjem ozaveščenosti uporabnikov, s spodbujanjem kodeksa dobre prakse in z obravnavanjem možne uporabe finančnih instrumentov;

- oblikovanje preglednega sistema za poročanje in nadziranje napredka, narejenega pri doseganju ciljev strategije, vključno z razvojem ustreznih kazalcev.

Tematske strategije so novo orodje, ki sledi celovitemu konceptu in obravnava določeno temo. Vključitev ukrepov Strategije v obstoječe politike in zakonodajo je ključni element. Zato bodo sprejeti primerni ukrepi po možnosti sprejeti v okviru teh politik. V tem pogledu so v Skupni kmetijski politiki (SKP) že predvideni posebni ukrepi za spodbujanje kmetijstva z nizko uporabo pesticidov, zlasti v Uredbi (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja. Pred kratkim sprejeta nova Uredba (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov (MVO) pesticidov v hrani in krmi zagotavlja okrepitev letnih programov nadzora. Spremljanje stanja okolja zaradi pesticidov bo med drugim del dejavnosti nadzora, ki se zahtevajo v znotraj Okvirne direktive o vodah.

Vendar se je pri pripravi Tematske strategije, zlasti pri posvetovalnem postopku in presoji vplivov, pokazalo, da nekaterih predvidenih ukrepov ni mogoče vključiti v obstoječo zakonodajo ali politike. Za nekatere med njimi se je izkazalo, da so najboljši načini za njihovo izvajanje zakonodajni predlogi. Priloženi osnutek Direktive vsebuje vse ukrepe, za katere je potrebna nova zakonodaja, z dvema izjemama:

- zbiranje in poročanje o statističnih podatkih v zvezi z dajanjem fitofarmacevtskih sredstev v promet in njihovo uporabo, za katere bo Komisija predlagala ločeno Uredbo,

- certificiranje naprav za nanašanje pesticidov, ki se dajo v promet, za katero bo Komisija predlagala posebno direktivo, ki bo verjetno spreminjala Direktivo 2006/42/ES z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (preoblikovano)[1].

Komisija bo poleg teh treh predlogov predlagala izčrpno spremembo Direktive 91/414/EGS, ki bo med drugim izvajala dva od petih ciljev Tematske strategije o trajnostni rabi pesticidov: okrepitev določb o uradnih nadzorih skladnosti z vsemi pogoji, povezanimi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev na trgu in na stopnji uporabnika, ter določbe za uporabo primerjalne ocene in načela substitucije pri izdaji dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva.

- Obstoječe določbe na področju predloga

Regulativni okvir Skupnosti v zvezi s pesticidi se osredotoča zlasti na začetek in konec življenjskega kroga takšnih proizvodov. Najpomembnejša zakonodaja je:

1. Direktiva 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet,

2. Uredba (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora.

Cilj Direktiv 91/414/EGS in 98/8/ES je preprečiti tveganja pri viru s pomočjo zelo celovite ocene ogroženosti za vsako aktivno snov ter proizvode, ki vsebujejo to snov, preden se odobrijo za dajanje v promet in uporabo. Uredba (ES) št. 396/2005 določa mejne vrednosti ostankov (MVO) aktivnih snovi v kmetijskih proizvodih in na ta način prispeva k omejevanju tveganja potrošnikov na koncu prehranjevalne verige. Tudi spremljanje spoštovanja MVO je pomembno orodje za ocenjevanje, ali so kmetje v EU pravilno uporabili navodila in omejitve, povezane z izdajo dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva.

Ena od pomanjkljivosti pravnega okvira je, da dejanska faza uporabe, ki je temelj za določanje celotnega tveganja, povzročenega zaradi pesticidov, ni zadostno obravnavana. Zaradi svojega obsega tudi revidirani obstoječi pravni instrumenti ne bodo mogli doseči vseh ciljev, ki jih predlaga 6. OAP. Zato ukrepi v Tematski strategiji – zlasti v tem osnutku direktive – nameravajo zapolniti te praznine.

- Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je popolnoma skladen s cilji 6. okoljskega akcijskega programa, kot so varovanje narave in biotske raznovrstnosti, okolja in zdravja ter kakovosti življenja. Prav tako je v skladu z lizbonsko strategijo, Strategijo Evropske unije o trajnostnem razvoju, z drugimi tematskimi strategijami (zlasti strategije za tla in morje), s politiko EU o varstvu voda, z varnostjo živil in z varstvom potrošnikov.

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in presoja vpliva

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošne značilnosti vprašanih

Tematske strategije bodo v skladu s 6. okoljskim akcijskim programom razvite v dvodelnem postopku, ki vključuje vse interesne skupine. Komisija je s svojim sporočilom „Naproti tematski strategiji o trajnostni rabi pesticidov“[2] začela s posvetovalnim gibanjem širokega obsega.

Sporočilo je opozorilo na pomanjkljivosti sedanjega regulativnega okvirja v zvezi s fazo uporabe v življenjskem krogu fitofarmacevtskih sredstev. Vključilo je obsežne informacije ozadju v zvezi s koristmi in tveganjih pri uporabi pesticidov in predstavilo seznam bistvenih vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Obravnavalo je možne ukrepe za nasprotne negativne trende in za bolj specifično obravnavanje faze uporabe.

V posvetovanje so bili vključeni Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor ter širša javnost (preko interneta). Prejetih je bilo več kot 150 prispevkov. Komisija je novembra 2002 organizirala tudi konferenco interesnih skupin z več kot 200 udeleženci iz vseh relevantnih interesnih skupin, kot so industrija pesticidov, organizacije kmetov, državni organi ter potrošniške in okoljske organizacije.

Nadaljnje posvetovanje se je odvijalo s sodelovanjem Komisije na številnih zunanjih konferencah, namenjenih različnim posebnim vprašanjem (npr. primerjalna ocena/nadomestitev, naprave za nanašanje, koncept celostnega zatiranja škodljivcev), ter posebnih zasedanjih, ki jih je organizirala Komisija (npr. škropljenje z uporabo letal). V zadnjem posvetovalnem koraku je Komisija sprožila nadaljnje internetno posvetovanje preko portala „Vaš glas v Evropi“ o ukrepih, ki bodo vključeni v priložen osnutek direktive.

Povzetek odzivov in kako so bili ti upoštevani

Interesne skupine, ki so sodelovale pri posvetovanju, ter institucije so široko podprle cilje in veliko možnih ukrepov, kot so predlagani v poglavju VI sporočila iz leta 2002. Vse pripombe so na voljo na strani: http://europa.eu.int/comm/environment/ppps/1st_step_consul.htm .

Dokumenti in poročila posvetovanja interesnih skupin so na voljo na strani: http://europa.eu.int/comm/environment/ppps/1st_step_conf.htm .

Podrobnejši povzetek posvetovalnega postopka in njegov izid se nahaja v presoji vplivov, ki je predstavljena skupaj s tem osnutkom direktive. Vsi prispevki so se v celoti obravnavali pri pripravi različnih elementov Tematske strategije, vključno s priloženo direktivo in presojo vplivov.

Odprto posvetovanje je potekalo preko interneta od 17. marca 2005 do 12. maja 2005. Komisija je prejela skoraj 1 800 odgovorov. Rezultati so na voljo na strani: http://europa.eu.int/comm/environment/ppps/pdf/stats_consult.pdf .

- Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Zadevna znanstvena/strokovna področja

Kmetijstvo, varstvo rastlin, stroji in tehnično-tehnološko področje (naprave za nanašanje, zlasti škropilnice in z njimi povezana oprema), škropljenje z uporabo letal, analize gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov.

Uporabljena metodologija

Bilateralna posvetovanja z interesnimi skupinami, organizacija zasedanj, sodelovanje na konferencah, študije strokovnjakov.

Glavne organizacije in strokovnjaki, vključeni v posvetovanje

Organi držav članic, industrija pesticidov, organizacije kmetov, akademski svet, Evropska organizacija za standardizacijo (CEN) in okoljske organizacije.

Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj

Prejeta mnenja so potrdila, da so ukrepi glede škropljenja z uporabo letal, standardizacije in rednih pregledov naprav za nanašanje pesticidov, kazalcev in zbiranja ter odlaganja prazne embalaže potrebni, in te zahteve so bile vključene v osnutek direktive.

Način za javni dostop do strokovnih nasvetov

Kot vsi drugi prispevki med posvetovanjem so bila tudi izvedenska mnenja dana na voljo na spletni strani Komisije: http://europa.eu.int/comm/environment/ppps/2nd_step_tech.htm .

- Presoja vplivov

Za vsakega od ukrepov, predlaganih v osnutku direktive, je bilo pregledanih tri do pet možnosti, ki se gibljejo od prostovoljnih do obveznih ukrepov, v zvezi z njihovimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vplivi na različne interesne skupine in organe.

Obravnavan je bil tudi „scenarij brez možnosti“ kot referenca, s katero je mogoče oceniti stroške in koristi, ki se pričakujejo kot posledica predlaganih ukrepov.

Komisija je izvedla Presojo vplivov, katere poročilo je predstavljeno vzporedno s tem predlogom kot delovni dokument osebja Komisije. Na voljo je tudi na strani: http://ec.europa.eu/environment/ppps/2nd_step_study.htm .

Pravni elementi predloga

- Povzetek predlaganega ukrepa

Predlagana Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta bo izvajala tiste določbe Tematske strategije, ki jih ni mogoče vključiti v obstoječe instrumente ali politike, z izjemo zbiranja statističnih podatkov v zvezi z dajanjem fitofarmacevtskih sredstev v promet in njihovo uporabo. Predlagana Direktiva bo vsebovala pravila o:

- oblikovanju nacionalnih akcijskih načrtov za določanje ciljev za zmanjševanje nevarnosti, tveganj in odvisnosti od nadzora kemikalij za varstvo rastlin (nacionalni akcijski načrti - NAN), ki bodo dopuščali potrebno prilagodljivost za prilagajanje ukrepov posebnim stanjem v državah članicah,

- udeležbi interesnih skupin pri vzpostavitvi, izvajanju in prilagajanju NAN,

- oblikovanju sistema izobraževanja in izboljševanja ozaveščenosti za distributerje in poklicne uporabnike pesticidov za zagotavljanje, da se v celoti zavedajo vključenih tveganj, boljšem obveščanju širše javnosti s pomočjo kampanj za ozaveščanje, informacij s strani prodajalcev na drobno ter drugih primernih ukrepov,

- rednih pregledih naprav za nanašanje, da se zmanjšajo škodljivi vplivi pesticidov na zdravje ljudi (zlasti v zvezi z izpostavljenostjo upravljavcev) in okolje med nanašanjem,

- prepovedi škropljenja z uporabo letal z možnim odstopanjem za omejitev tveganja znatnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje, zlasti zaradi odnašanja škropiva,

- posebnih ukrepih za varovanje vodnega okolja zaradi onesnaževanja s pesticidi,

- opredelitvi območij z znatno manjšim vnosom ali ničelno uporabo pesticidov v skladu z ukrepi, sprejetimi v drugi zakonodaji (kot so Okvirna direktiva o vodah, Ptičja direktiva, Direktiva o habitatih itd.) ali za zaščito občutljivih skupin,

- ravnanju s pesticidi in njihovem shranjevanju ter embalaži in preostankih,

- razvoju standardov na ravni Skupnosti za celostno zatiranje škodljivcev (IPM) in določitvi potrebnih pogojev za izvajanje IPM,

- merjenju napredka pri zmanjševanju tveganja z ustreznimi usklajenimi kazalci,

- oblikovanju sistema izmenjave informacij za stalen razvoj in izboljšanje ustreznih smernic, najboljših praks in priporočil.

- Pravna podlaga

Ustrezna pravna podlaga je člen 175(1) Pogodbe ES.

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporabi, v kolikor predlog ne sodi pod izključno pristojnost Skupnosti.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov.

Trenutno so nekatere države članice že sprejele ukrepe, ki pokrivajo (v celoti ali delno) predloge Direktive. Druge še niso sprejele takšnih ukrepov. To ustvarja stanje, kjer ni enakih konkurenčnih pogojev za kmete in industrijo pesticidov, kar lahko vodi v nelojalno konkurenco za gospodarske akterje v različnih državah članicah. Tudi enake stopnje varovanja zdravja ljudi in okolja po vsej Skupnosti ni, trendi uporabe pesticidov med državami članicami pa so različni.

Ukrepi Skupnosti bodo bolje dosegli cilje predloga zaradi naslednjih razlogov.

Samo ukrepi Skupnosti lahko izboljšajo trenutno nesorazmerno stanje v državah članicah z izvajanjem usklajenih zahtev in enake stopnje varovanja zdravja ljudi in okolja ter z dokončnim oblikovanjem notranjega trga za naprave za nanašanje.

Dajanje pesticidov v promet je že usklajeno z zakonodajo Skupnosti. Isto mora zato veljati tudi za druge vidike politike o pesticidih. Države članice trenutno razvijajo svoje nacionalne politike v različnih smereh z različnimi stopnjami strogosti in ambicioznosti.

Samo Skupnost lahko določi enotne zahteve in cilje, ki jih morajo doseči vse države članice. V nasprotnem primeru se bo nadaljevalo sedanje stanje z različnimi obveznostmi za gospodarske subjekte. Nenehna izmenjava informacij med državami članicami in Skupnostjo, ki je predvidena v predlogu, bo omogočila razvoj ustreznih smernic, najboljših praks in priporočil, ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega napredka. Dodatne informacije se bodo zbirale s pomočjo programov nadzora in spremljanja, določenih v drugih direktivah in uredbah, na katere vpliva Tematska strategija. Tega države članice ne morejo doseči same.

Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Predlagana direktiva oblikuje pravni okvir z bistvenimi zahtevami in cilji. Države članice ohranjajo znaten obseg prilagodljivosti, da določijo podrobnosti potrebnih izvedbenih ukrepov, primernih njihovim posebnim geografskim, kmetijskim in podnebnim razmeram. Komisija namerava oblikovati posebno strokovno skupino, sestavljeno iz držav članic in vseh drugih relevantnih interesnih skupin, za redno ocenjevanje in poročanje informacij in podatkov, da se pripravijo ustrezne smernice in priporočila. To „Strokovno skupino tematske strategije o trajnostni rabi pesticidov“ (v nadaljevanju „Strokovna skupina“) bo pozneje uradno ustanovila Odločba Komisije. Po potrebi bo Komisija sprejela spremembe Prilog predlagane direktive po postopku regulativnega odbora v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljenega s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

Podrobna analiza gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov (vključno z administrativnimi obremenitvami), ki je bila izvedena za vse ukrepe, je Komisiji omogočila določiti tiste možnosti, ki predstavljajo minimalne stroške za vse interesne skupine in v celoti so ti stroški nižji kot pričakovane ocenjene koristi.

- Izbira instrumentov

Predlagana je okvirna direktiva.

Druga sredstva ne bi ustrezala iz naslednjih razlogov.

Strogo predpisujoča uredba ali direktiva ne bi bila primerna, saj se izhodišča za vsako vprašanje od ene do druge države članice zalo razlikujejo, npr. struktura kmetijskega sektorja, podnebne in geografske razmere, obstoječa nacionalna zakonodaja in programi. Na drugi strani preprosta priporočila ne bi bila učinkovita za doseganje predvidenih ciljev, ker le-teh ne bi bilo mogoče uresničevati. Direktiva dopušča možnost samoregulacije za zadevne interesne skupine, kjer je mogoče (npr. za zbiranje prazne embalaže).

Proračunske posledice

Predlaga se ustanovitev enega stalnega delovnega mesta v Komisiji za upravljanje in usklajevanje Strategije ter organiziranje vseh zasedanj Strokovne skupine za razvoj smernic, nadaljnjih ukrepov ter izračuna in poročanja o kazalcih. Dodatne izdatke v zvezi z dejavnostmi v tej direktivi krije finančni instrument za okolje (LIFE+ za obdobje 2007-2013). Dodatni znesek ni zahtevan.

Dodatni podatki

- Simulacija, pilotna faza in prehodno obdobje

Predlog ne vključuje prehodnega obdobja.

- Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

- Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP, zato mora veljati za Evropski gospodarski prostor.

- Podrobna razlaga predloga

Člen 1 predstavlja vsebino Direktive.

Člen 2 predstavlja obseg Direktive.

Člen 3 vsebuje opredelitve, potrebne za namene Direktive.

Člen 4 od držav članic zahteva, da izdelajo nacionalne akcijske načrte (NAN) za določanje pridelkov, dejavnosti ali območij, ki predstavljajo zaskrbljujoča tveganja in se jih mora obravnavati, ter da določijo cilje in časovne razporede za njihovo doseganje. Izkušnje v posamičnih državah članicah so pokazale, da so usklajeni akcijski načrti najboljše orodje za doseganje predvidenih ciljev. Ob upoštevanju zelo raznolikih razmer v državah članicah ter v skladu z načelom subsidiarnosti se morajo NAN sprejeti na nacionalni in/ali regionalni ravni. Pri pripravi ali spreminjanju NAN se javnosti zagotovijo zgodnje in učinkovite priložnosti za sodelovanje v procesu v skladu z načelom Direktive 2003/35/ES o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem[3]. To bo pomembno za zagotavljanje uspešnega in učinkovitega izvajanja. Države članice bodo morale posvečati pozornost ohranjanju skladnosti s tem, kar je vključeno v druge ustrezne načrte in lahko vpliva na uporabo pesticidov, kot so načrti upravljanja povodja in načrti za razvoj podeželja.

Člen 5 od držav članic zahteva, da oblikujejo sisteme usposabljanja za distributerje in poklicne uporabnike pesticidov, da se zagotovi popolna ozaveščenost glede vključenih tveganj. Prisotnost na usposabljanjih, ki se dokaže s potrdili, ne sme biti predpogoj za registracijo dejavnosti ali zaposlovanje poklicnih uporabnikov pesticidov. Podrobnosti glede postopkov in upravnih določb so prepuščene državam članicam, vendar bo Priloga I pojasnjevala področja, ki jih morajo ti programi usposabljanja obravnavati.

Člen 6 od držav članic zahteva, da za zagotavljanje informacij potrošnikom zagotovijo razpoložljivost najmanj ene osebe, ki jo zaposlijo distributerji, ki prodajajo strupene ali zelo strupene pesticide, in da imajo dostop do pesticidov samo tisti poklicni uporabniki, ki izpolnjujejo potrebne zahteve. Države članice morajo predpisati, da bodo samo izrecno dovoljeni proizvodi na razpolago za prodajo nepoklicnim uporabnikom, saj ti niso v toliki meri ozaveščeni o tveganjih in nevarnostih kot poklicni uporabniki6 .

Člen 7 države članice obvezuje, da pospešijo in spodbujajo programe ozaveščanja ter dostopnost informacij za javnost v zvezi s pesticidi in njihovimi alternativami, za obveščanje nepoklicnih uporabnikov o vseh zadevnih tveganjih in previdnostnih ukrepih.

Člen 8 od držav članic zahteva, da oblikujejo sistem rednih tehničnih pregledov in vzdrževanja naprav za nanašanje, ki so v uporabi. Dobro vzdrževane in pravilno delujoče naprave za nanašanje so temelj za nenehno zagotavljanje visoke stopnje varovanja zdravja ljudi (zlasti upravljavcev) in okolja pri uporabi pesticidov. Da se zagotovi enako stroge tehnične preglede po celotni Skupnosti, se morajo uporabljati skupni in usklajeni standardi, ki temeljijo na bistvenih zahtevah, določenih v Prilogi II. Organizacijski vidiki (kot so javni ali zasebni sistemi pregledov, nadzor kakovosti pristojnih inšpekcijskih organov, pogostnost pregledov, finančni vidiki itd.)so prepuščeni presoji držav članic, ki morajo poročati Komisiji.

Člen 9 države članice obvezuje, da prepovejo škropljenje z uporabo letal, vendar dopušča odstopanja. Škropljenje z uporabo letal je treba prepovedati zaradi njegove velike možnosti, da zaradi odnašanja škropiva povzroči škodljive učinke na zdravje ljudi in okolje. Odstopanja se lahko prizna, če ima škropljenje z uporabo letal jasne prednosti in tudi okoljske koristi v primerjavi z drugimi metodami škropljenja, ali če ni drugih izvedljivih možnosti. Podrobne zahteve za odstopanje bodo sprejete na ravni držav članic, o katerih pa morajo poročati Komisiji.

Člen 10 države članice obvezuje, da od kmetov in drugih poklicnih uporabnikov pesticidov zahtevajo, da posvečajo posebno pozornost varstvu vodnega okolja z ukrepi, kot so zaščitni pasovi in žive meje vzdolž vodotokov, ali z drugimi primernimi ukrepi, katerih cilj je omejevanje odnašanja.

Člen 11 države članice obvezuje, da določijo območja, kjer se v skladu z ukrepi, sprejetimi v drugi zakonodaji (kot so Okvirna direktiva o vodah, Ptičja direktiva, Direktiva o habitatih itd.) dopušča znatno manjši vnos ali ničelna uporaba pesticidov. Takšna območja se morajo določiti tudi za obravnavanje posebne zaščite, ki jo potrebujejo ranljive skupine, kot so otroci. Države članice morajo poročati o sprejetih ukrepih za razvoj smernic, o merilih za izbor območij ter najboljših praksah.

Člen 12 države članice obvezuje, da sprejmejo ukrepe za obravnavanje „točkovnih“ emisij, zlasti zaradi mešanja, nakladanja in čiščenja. Države članice morajo prav tako sprejeti ukrepe, da se izognejo nevarnemu načinu ravnanja s strani nepoklicnih uporabnikov. Izmenjava informacij med državami članicami o njihovih nacionalnih pobudah in o doseženem napredku bo organizirana s poročanjem, ki bo vključevalo tudi interesne skupine, ki so še posebno dejavne na tem področju.

Člen 13 od držav članic zahteva, da sprejmejo potrebne ukrepe za oblikovanje pogojev, ki so bistveni za izvajanje celostnega zatiranja škodljivcev (Integrated Pest management – IPM). Treba je razviti splošne standarde za celostno zatiranje škodljivcev, ki morajo postati obvezni do leta 2014. Po vsej Skupnosti se morajo razviti standardi IPM za določene pridelke, vendar mora njihovo izvajanje ostati prostovoljno. Države članice bodo poročale o ukrepih IPM, ki so jih sprejele, da bi zagotovile izvajanje splošnih standardov IPM in spodbudile izvajanje standardov IPM, prilagojenih določenim pridelkom, s strani uporabnikov.

Člen 14 navaja, da bodo morale države članice zbirati statistične podatke o dajanju pesticidov v promet in o njihovi uporabi ter o njih poročati – podrobnosti so predlagane v Uredbi o statistiki pri fitofarmacevtskih sredstvih. Te informacije bodo podlaga za izračun primernih kazalcev tveganja, ki so potrebni za napredke pri spremljanju zmanjševanja celotnih tveganj zaradi uporabe pesticidov. Delo v zvezi z razvojem usklajenih kazalcev tveganja je neprekinjeno. Ko bo končano, se bodo Komisija in države članice sčasoma dogovorile o vrsti kazalcev tveganja. Do takrat lahko države članice še naprej uporabljajo svoje trenutne kazalce. Komisija bo pripravila poročila, ki analizirajo trende v razvoju kazalcev s strani držav članic, da se oceni vpliv te direktive in drugih ukrepov tematske strategije pri zniževanju celotnih tveganj.

Člen 15 določa, da mora Komisija na podlagi poročil držav članic Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o ukrepih, ki so jih te sprejele za doseganje ciljev okvirne direktive.

Členi od 16 do 22 vsebujejo standardne določbe v zvezi s komitologijo, standardizacijo, kaznimi in začetkom veljavnosti.

Priloge

Priloge vsebujejo podrobnosti v zvezi z različnimi ukrepi, ki jih morajo države članice sprejeti v skladu s členi direktive. Priloge se lahko prilagodijo v skladu s členom 18 z vidika izkušenj in potreb, prepoznanih s sistemom izmenjave informacij in razpravami v Strokovni skupini.

Priloga I navaja postavke, ki jih je treba obravnavati v programih usposabljanja.

Priloga II vsebuje bistvene zahteve za preglede in preverjanje vzdrževanja, ki jih je treba izvajati za naprave za nanašanje v uporabi.

2006/0132 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

3. V skladu s členoma 2 in 7 Odločbe št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o določitvi Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti[7] je treba določiti skupni pravni okvir za doseganje trajnostne rabe pesticidov.

4. Ukrepi, določeni s to direktivo, morajo dopolnjevati in ne vplivati na ukrepe, določene v drugih s tem povezani zakonodaji Skupnosti, zlasti v Uredbi (ES) št. […] o fitofarmacevtskih sredstvih[8], Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[9]; Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS[10].

5. Države članice morajo za spodbujanje izvajanja te direktive uporabljati nacionalne akcijske načrte, namenjene določanju ciljev za zmanjševanje tveganj, vključno z nevarnostmi, in odvisnosti od uporabe pesticidov ter spodbujanju nekemičnega varstva rastlin. Nacionalni akcijski načrti so lahko usklajeni z izvedbenimi načrti v drugi ustrezni zakonodaji Skupnosti in se jih lahko uporabi za združevanje ciljev, ki jih je treba doseči v okviru druge zakonodaje Skupnosti, povezane s pesticidi.

6. Izmenjava informacij o ciljih in ukrepih, ki jo države članice določijo v svojih nacionalnih akcijskih načrtih, je zelo pomemben element za doseganje ciljev te direktive. Zato je primerno, da se od držav članic zahteva, da redno poročajo Komisiji in drugim državam članicam, zlasti o izvajanju in rezultatih svojih nacionalnih akcijskih načrtov in o svojih izkušnjah.

7. Za pripravo in preoblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov je primerno določiti uporabo Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/EC glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč[11].

8. Zaželeno je, da države članice oblikujejo sisteme usposabljanja za distributerje, svetovalce in poklicne uporabnike pesticidov, s pomočjo katerih se tisti, ki uporabljajo ali bodo uporabljali pesticide, v celoti zavedajo možnih tveganj za zdravje ljudi in okolje ter ustreznih ukrepov za zmanjševanje teh tveganj, kolikor je le mogoče. Šolanje in usposabljanje poklicnih uporabnikov je lahko usklajeno z usposabljanjem, ki je organizirano v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[12].

9. Ob upoštevanju možnih tveganj zaradi uporabe pesticidov mora biti širša javnost bolje obveščena o tveganjih, povezanih z uporabo pesticidov, s pomočjo kampanj za ozaveščanje, informiranjem s strani prodajalcev na drobno in drugimi primernimi ukrepi.

10. Če ravnanje s pesticidi in njihovo nanašanje zahteva določanje minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtev na delovnem mestu, ki pokrivajo tveganja, nastala zaradi izpostavljenosti delavcev takšnim proizvodom, kot tudi splošne in posebne preventivne ukrepe za zmanjševanje takšnih tveganj, so ti ukrepi zajeti v Direktivi Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu[13] in Direktivi 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. aprila 1998 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu[14].

11. Ker bo Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (preoblikovano)[15] določila pravila za dajanje naprav za nanašanje pesticidov v promet in tako zagotovila, da so izpolnjene okoljske zahteve, je za nadaljnje zmanjševanje škodljivih učinkov pesticidov na zdravje ljudi in okolje, ki jih povzročajo takšne naprave, primerno, da se zagotovijo sistemi rednih tehničnih pregledov naprav za nanašanje pesticidov, ki so že v uporabi.

12. Škropljenje z uporabo letal lahko potencialno povzroči znatne škodljive vplive na zdravje ljudi in okolje, zlasti zaradi odnašanja škropiva. Zato je treba škropljenje z uporabo letal splošno prepovedati, z možnimi odstopanji, če to predstavlja jasne prednosti in ponuja tudi okoljske koristi v primerjavi z drugimi metodami škropljenja, ali če ni drugih izvedljivih možnosti.

13. Na pesticide je občutljivo zlasti vodno okolje. Zato je treba posebno pozornost posvetiti izogibanju onesnaževanja površinskih in podzemnih voda s primernim ukrepanjem, na primer oblikovanjem zaščitnih pasov in živih mej vzdolž površinskih voda za zmanjšanje izpostavljenosti vodnih teles odnašanju škropiva. Razsežnost zaščitnih pasov mora biti odvisna zlasti od značilnosti tal, podnebja, velikosti vodotoka, kot tudi od kmetijskih značilnosti zadevnih območij. Uporaba pesticidov na območjih črpanja pitne vode ali vzdolž prometnih poti, kot so železniške proge, ter na neprepustnih ali zelo prepustnih površinah lahko vodi v večja tveganja onesnaževanja vodnega okolja. Na takih območjih je treba uporabo pesticidov zmanjšati, kolikor je mogoče, ali odpraviti, če je to primerno.

14. Uporaba pesticidov je lahko posebno nevarna na zelo občutljivih območjih, kot so območja Natura 2000, zaščitena v skladu z Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic[16] in Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst[17]. Na drugih območjih, kot so javni parki, športna igrišča ali otroška igrišča, so tveganja zaradi izpostavljenosti širše javnosti pesticidom visoka. Zato je treba uporabo pesticidov na takšnih območjih zmanjšati, kolikor je mogoče, ali odpraviti, kjer je to primerno.

15. Neželena izpostavljenost ljudi in okolja je pogosta zlasti pri ravnanju s pesticidi, vključno z redčenjem in mešanjem kemikalij ter čiščenjem naprav za nanašanje po uporabi in izpuščanjem presežkov iz cistern, pri prazni embalaži in neuporabljenih pesticidih. Zato je primerno, da se kot dopolnilo k ukrepom, določenim v členih 4 in 8 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila o odpadkih[18] in v členih 2 in 5 Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih[19], predvidijo posebni ukrepi, ki obravnavajo te dejavnosti. Ti ukrepi morajo prav tako vključevati nepoklicne uporabnike, saj lahko v tej skupini uporabnikov zaradi pomanjkanja znanja hitro pride do nepravilnega ravnanja.

16. Uporaba splošnih standardov celostnega zatiranja škodljivcev s strani vseh kmetov bi pripomogla k boljši ciljni uporabi vseh razpoložljivih ukrepov varstva pred škodljivci, vključno s pesticidi. Zaradi tega prispeva k nadaljnjemu zmanjševanju tveganj za zdravje ljudi in okolja. Države članice morajo spodbujati gojenje z nizko uporabo pesticidov, zlasti celostno zatiranje škodljivcev, in določiti potrebne pogoje za izvajanje tehnik celostnega zatiranja škodljivcev. Dodatno morajo države članice spodbujati uporabo standardov, prilagojenih posameznim pridelkom, v okviru celostnega zatiranja škodljivcev.

17. Napredek, dosežen pri zmanjševanju tveganj in škodljivih učinkov zaradi uporabe pesticidov za zdravje ljudi in okolja, je treba izmeriti. Ustrezna sredstva so usklajeni kazalci tveganja, ki bodo oblikovani na ravni Skupnosti. Države članice morajo uporabiti te kazalce za obvladovanje tveganja na nacionalni ravni in za namene poročanja, medtem ko mora Komisija izračunati kazalce za ocenjevanje napredka na ravni Skupnosti. Dokler skupni kazalci ne bodo na voljo, so države članice upravičene do uporabe svojih nacionalnih kazalcev.

18. Države članice predpišejo pravila glede kazni za kršitve določb te direktive in zagotovijo njihovo izvajanje. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

19. Ker ciljev te direktive, namreč varovanja zdravja ljudi in okolja pred možnimi tveganji, povezanimi z uporabo pesticidov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in se jih lahko zato bolje dosega na ravni Skupnosti zaradi obsega in učinkov ukrepov, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev.

20. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Še zlasti si prizadeva pospešiti sprejemanje visoke ravni varstva okolja v politike Skupnosti v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kakor je določeno v členu 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

21. Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[20],

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 1Predmet

Ta direktiva določa okvir za doseganje bolj trajnostne rabe pesticidov z zmanjševanjem tveganj in učinkov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje v skladu z potrebnim varstvom pridelka.

Člen 2Obseg

22. Ta direktiva se uporablja za pesticide v obliki fitofarmacevtskih sredstev, kot so določena v Uredbi (ES) št. […] o dajanju fitofarmacevtskih proizvodov v promet.

23. Ta Direktiva se uporablja brez vpliva na drugo ustrezno zakonodajo Skupnosti.

Člen 3Opredelit ev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „uporaba“ pomeni vse dejavnosti, izvedene s pesticidi, kot so skladiščenje, ravnanje, redčenje, mešanje in nanos;

(b) „poklicni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja pesticide v okviru svoje poklicne dejavnosti, vključno z upravljavci, tehniki, zaposlenimi ter samozaposlenimi v kmetijskem ali nekmetijskem sektorju;

(c) „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za dajanje pesticidov v promet, vključno s trgovci na debelo, prodajalci na drobno, prodajalci, dobavitelji;

(d) „svetovalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki nudi nasvete o uporabi pesticidov, vključno z zasebnimi samozaposlenimi svetovanji, trgovskimi zastopniki, proizvajalci živil ali prodajalci na drobno, če je to primerno;

(e) „naprava za nanašanje pesticidov“ pomeni vsako napravo, oblikovano posebej za nanašanje pesticidov ali proizvodov, ki vsebujejo pesticide;

(f) „pribor za nanašanje pesticidov“ pomeni naprave, ki se jih lahko vgradi na napravo za nanašanje pesticidov in ki so bistveni za njeno dobro delovanje, kot so razpršilne šobe, manometri, filtri, cedila in čistilne naprave za rezervoar;

(g) „škropljenje z uporabo letal“ pomeni vsako nanašanje pesticidov z letalom ali helikopterjem;

(h) „celostno zatiranje škodljivcev“ pomeni celostno zatiranje škodljivcev, kot je določeno v Uredbi (ES) št. […];

(i) „kazalec tveganja“ pomeni parameter, ki se ga lahko uporabi za ocenjevanje vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje.

Člen 4Nacionalni akcijski na črti za zmanjševanje tveganj in odvisnosti od pesticidov

24. Države članice sprejmejo nacionalne akcijske načrte za določanje ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za zmanjševanje tveganj, vključno z nevarnostmi, in odvisnosti od pesticidov.

Pri oblikovanju in spreminjanju nacionalnih akcijskih načrtov države članice upoštevajo socialne, ekonomske in okoljske vplive predvidenih ukrepov.

25. Države članice predložijo svoje nacionalne akcijske načrte Komisiji in drugim državam članicam v treh letih od začetka veljavnosti te direktive.

Nacionalni akcijski načrti se pregledajo najmanj na vsakih pet let in vse spremembe nacionalnih akcijskih načrtov se brez nepotrebnega odlašanja sporočijo Komisiji.

26. Komisija da v skladu z odstavkom 2 posredovane informacije na razpolago tretjim državam, če je to primerno.

27. Določbe o sodelovanju javnosti, kakor so določene v členu 2 Direktive 2003/35/ES, se uporabljajo za pripravo in preoblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov.

Oddelek II

Programi usposabljanja in ozaveščanja ter prodaja pesticidov

Člen 5Usposabljanje

28. Države članice zagotovijo, da imajo vsi poklicni uporabniki, distributerji in svetovalci dostop do ustreznega usposabljanja.

Usposabljanje je oblikovano tako, da se zagotovi zadovoljivo pridobljeno znanje o področjih, navedenih v Prilogi I.

29. V roku 2 let od datuma iz člena 20(1) države članice oblikujejo sisteme potrdil za zagotavljanje dokazov prisotnosti za celotno obliko usposabljanja, ki pokriva najmanj področja, navedena v Prilogi I.

30. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 18(3) spremeni Prilogo I za prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Člen 6 Zahteve v zvezi s prodajo pesticidov

31. Države članice zagotovijo, da imajo distributerji, ki prodajajo pesticide, označene kot strupene ali zelo strupene v skladu z Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta[21], zaposleno vsaj eno osebo, ki ima potrdilo, navedeno v členu 5(2), in je prisotna in na voljo na prodajnem mestu, da strankam zagotavlja informacije v zvezi z uporabo pesticidov.

32. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje, da se prodaja pesticidov, ki niso odobreni za nepoklicno uporabo, omeji na poklicne uporabnike, ki imajo potrdilo, navedeno v členu 5(2).

33. Države članice zahtevajo od distributerjev, ki dajejo v promet pesticide za nepoklicno uporabo, da zagotovijo splošne informacije v zvezi s tveganji uporabe pesticidov, zlasti o nevarnostih, izpostavljenosti, pravilnem shranjevanju, ravnanju in nanašanju kot tudi odlaganju.

Ukrepi iz členov 1 in 2 se sprejmejo v roku 4 let od datuma iz člena 20(1).

Člen 7 Programi ozaveščanja

Države članice spodbujajo in omogočajo programe ozaveščanja ter razpoložljivost informacij, povezanih s pesticidi, za širšo javnost, zlasti v zvezi z njihovimi učinki na zdravje in okolje ter nekemičnimi alternativami.

Oddelek III

Naprave za nanašanje pesticidov

Člen 8Pregledi naprav v uporabi

34. Države članice zagotovijo preglede naprav za nanašanje pesticidov in njihovega pribora za poklicno rabo v rednih intervalih.

Za ta namen države članice ustanovijo sisteme za izdajo dovoljenj, ki so oblikovani tako, da omogočajo potrditev pregledov.

35. S pregledi se potrdi, da naprave za nanašanje pesticidov in njihov pribor izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne in okoljske zahteve, navedene v Prilogi II.

Naprave za nanašanje pesticidov in njihov pribor, ki so v skladu z usklajenimi standardi po členu 17(1), domnevno izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne in okoljske zahteve, ki jih pokriva tak usklajeni standard.

36. V roku 5 let od datuma iz člena 20(1) države članice zagotovijo, da so bile vse naprave za nanašanje pesticidov za poklicno rabo in njihov pribor pregledane najmanj enkrat in da se poklicno uporabljajo samo naprave za nanašanje pesticidov, katerih rezultat pregleda je bil pozitiven.

37. Države članice imenujejo odgovorne organe za izvajanje pregledov in o tem obvestijo Komisijo.

38. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 18(3) spremeni Prilogo II za prilagoditev tehničnemu napredku.

Oddelek IV

Posebne prakse in uporabe

Člen 9Škropljenje z uporabo letal

1. Države članice v skladu z odstavki 2 do 6 prepovejo škropljenje z uporabo letal.

2. Države članice določijo in objavijo pridelke, območja in posebne zahteve za nanašanje, kjer je lahko z odstopanjem od odstavka 1 škropljenje z uporabo letal dovoljeno.

3. Države članice imenujejo organe, pristojne za odobritev odstopanj, in o tem obvestijo Komisijo.

4. Odstopanja se lahko odobrijo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

39. drugih izvedljivih možnosti ni ali pa so prednosti glede zmanjšanih učinkov na zdravje in okolje v primerjavi s kopenskim nanašanjem pesticidov očitne;

40. uporabljeni pesticidi morajo biti izrecno dovoljeni za škropljenje z uporabo letal;

41. upravljavec, ki izvaja škropljenje z uporabo letal, mora imeti potrdilo, navedeno v členu 5(2).

Dovoljenje mora določati ukrepe, potrebne za opozarjanje prebivalcev, drugih prisotnih oseb in za varstvo okolja v bližini škropljenega območja.

5. Poklicni uporabnik, ki želi nanašati pesticide s škropljenjem z uporabo letal, mora pri pristojnem organu vložiti zahtevo, opremljeno s podatki, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4.

42. Pristojni organi hranijo evidenco o odobrenih odstopanjih.

Člen 10Posebni ukrepi za varovanje vodnega okolja

43. Države članice zagotovijo, da se pri uporabi pesticidov v bližini vodnih teles daje prednost:

44. proizvodom, ki niso nevarni vodnemu okolju,

45. najučinkovitejšim tehnikam nanašanja, vključno z uporabo naprav za nanašanje z majhnim odnašanjem škropiva.

46. Države članice zagotovijo, da se na poljih v bližini vodotokov in zlasti na varovanih območjih za pridobivanje pitne vode, oblikovanih v skladu s členom 7(3) Direktive 2000/60/ES ustanovijo ustrezni zaščitni pasovi, kjer se pesticidov ne sme nanašati ali shranjevati.

Dimenzije zaščitnih pasov se določijo kot funkcija tveganja onesnaževanja in kmetijskih značilnosti zadevnega območja.

47. Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za omejevanje odnašanja pesticidov po zraku, vsaj tistih, ki se nanašajo na pokončne pridelke, vključno z nasadi, vinogradi in hmeljem, ki so v neposredni bližini vodotoka.

48. Države članice zagotovijo, da se nanašanje pesticidov zmanjša, kolikor je mogoče, ali odpravi, če je to primerno, na cestah, železniških linijah, zelo prepustnih površinah in drugih infrastrukturah v bližini površinskih ali podzemnih voda ali vzdolž njih, ali na neprepustnih površinah z velikim tveganjem odtekanja v površinske vode ali kanalizacije.

Člen 11Zmanjševanje uporabe pesticidov na občutljivih območjih

Države članice s tehtnim upoštevanjem potrebnih higienskih zahtev in zahtev javne varnosti zagotovijo, da se sprejmejo naslednji ukrepi:

49. uporaba pesticidov se prepove ali omeji na najmanjšo možno mero na območjih, ki jih uporablja širša javnost ali občutljive skupine, vsaj v parkih, javnih vrtovih, ter na športnih, šolskih in otroških igriščih,

50. uporaba pesticidov se prepove ali omeji na najmanjšo možno mero na posebnih ohranitvenih območjih ali drugih območjih, določenih za namene oblikovanja potrebnih ohranitvenih ukrepov v skladu s členoma 3 in 4 Direktive 79/409/EGS ter členi 6, 10 in 12 Direktive 92/43/EGS.

Prepoved ali omejitev iz točke (b) lahko temelji temelji na rezultatih zadevnih presoj tveganja.

Člen 12 Ravnanje s pesticidi in njihovo shranjevanje ter embalaža in ostanki

51. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje, da naslednje dejavnosti ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi in okolja:

52. shranjevanje, ravnanje, redčenje in mešanje pesticidov pred nanašanjem,

53. ravnanje z embalažo in preostanki pesticidov,

54. ravnanje z mešanicami, ki preostanejo po nanašanju,

55. čiščenje naprav, uporabljenih za nanašanje.

56. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s pesticidi, odobrenimi za nepoklicno uporabo, da se izognejo nevarnemu načinu ravnanja s pesticidi.

57. Države članice zagotovijo, da so območja za skladiščenje pesticidov zgrajena tako, da se prepreči neželeno sproščanje.

Člen 13Celostno zatiranje škodljivcev

58. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje gojenja z nizko uporabo pesticidov, vključno s celostnim zatiranjem škodljivcev, in za zagotavljanje, da se poklicni uporabniki pesticidov usmerijo k okolju bolj prijazni uporabi vseh razpoložljivih ukrepov za varstvo pridelkov z dajanjem prednosti nadomestnim možnostim z majhnim tveganjem, če je to le mogoče, v nasprotnem primeru pa izmed proizvodov, ki so na voljo za isti problem škodljivcev, tistim z minimalnim učinkom na zdravje ljudi in okolje..

59. Države članice določijo ali podpirajo določitev vseh potrebnih pogojev za izvajanje celostnega zatiranja škodljivcev.

60. Države članice še zlasti zagotovijo, da imajo kmetje na voljo sisteme, vključno z usposabljanjem iz člena 5, in orodja za nadzorovanje škodljivcev in odločanje, kot tudi za svetovanje o celostnem zatiranju škodljivcev.

61. Do 30. junija 2013 države članice poročajo Komisiji o izvajanju odstavkov 2 in 3, in zlasti o tem, ali so vzpostavljeni potrebni pogoji za izvajanje celostnega zatiranja škodljivcev.

62. Države članice zagotovijo, da vsi poklicni uporabniki pesticidov izvajajo splošne standarde za celostno zatiranje škodljivcev najkasneje 1. januarja 2014.

63. Države članice uvedejo vse potrebne spodbude za spodbujanje kmetov k izvajanju standardov celostnega zatiranja škodljivcev, prilagojenih posameznim pridelkom.

64. Splošni standardi za celostno zatiranje škodljivcev iz odstavka 5 se oblikujejo v skladu s postopkom iz člena 52 Uredbe (ES) št. […].

65. Pridelkom prilagojeni standardi v okviru celostnega zatiranja škodljivcev iz odstavka 6 se lahko razvijajo v skladu s postopkom iz člena 6(3) Direktive 98/34/ES.

Oddelek V

Kazalci, poročanje in izmenjava informacij

Člen 14Kazalci

66. Komisija v skladu s postopkom, navedenim v členu 18(3), razvije usklajene kazalce tveganja. Dokler se ti kazalci ne sprejmejo, lahko države članice še naprej uporabljajo obstoječe nacionalne kazalce ali sprejmejo druge primerne kazalce.

67. Države članice uporabijo statistične podatke, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. [ESTAT...], za naslednje namene:

(a) izračun skupnih in usklajenih kazalcev tveganja na nacionalni ravni,

(b) opredelitev trendov pri uporabi posameznih aktivnih snovi, zlasti če so se omejitve uporabe obravnavale na ravni Skupnosti v skladu z določbami Direktive (ES) št. [...],

(c) opredelitev prednostnih aktivnih snovi ali prednostnih pridelkov ali netrajnostnih praks, ki zahtevajo posebno pozornost, ali dobrih praks, ki so lahko zgled, da se dosežejo cilji te direktive v zvezi z zmanjšanjem tveganj in odvisnosti od fitofarmacevtskih sredstev,

68. Države članice posredujejo rezultate vrednotenj, izvedenih v skladu z odstavkom 2, Komisiji in drugim državam članicam.

69. Komisija uporabi statistične podatke, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. [ESTAT...], in informacije, navedene v odstavku 3, za izračun kazalcev tveganja na ravni Skupnosti za ocenjevanje trendov v zvezi s tveganji pri uporabi pesticidov.

Te podatke in informacije uporabi Komisija tudi za oceno napredka pri doseganju ciljev drugih politik Skupnosti, ki so usmerjene k zniževanju vplivov pesticidov na zdravje ljudi in živali in na okolje.

70. Za namene odstavka 2(a) in odstavka 3 se kazalci tveganja izračunajo na podlagi vnosov podatkov v zvezi z nevarnostjo in izpostavljenostjo, podatkov o uporabi pesticidov, podatkov o značilnostih pesticidov, vremenskih podatkov in podatkov o tleh.

Člen 15 Poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju te direktive, z ustreznimi predlogi za spremembe, če je primerno.

Oddelek VI

Končne določbe

Člen 16 Kazni

Države članice določijo kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice seznanijo Komisijo s navedenimi določbami najpozneje v dvanajstih mesecih od datuma, navedenega v členu 20(1) in jo nemudoma obvestijo o vsaki njihovi poznejši spremembi ali dopolnitvi.

Člen 17Standardizacija

71. Standardi iz člena 8(2) te direktive se določijo v skladu s postopkom iz člena 6(3) Direktive 98/34/ES. Zahteva za razvoj takih standardov se lahko določi ob posvetovanju z odborom iz čelna 18(1).

72. Komisija objavi sklice standardov v Uradnem listu Evropske unije.

73. Če država članica ali Komisija misli, da standard v celoti ne zadošča temeljnim zahtevam, ki jih pokriva, Komisija ali zadevna država članica zadevo predloži odboru, ustanovljenem z Direktivo 98/34/ES, in navede argumente. Odbor nemudoma predloži svoje mnenje. Ob upoštevanju mnenja odbora se Komisija odloči, ali sklice na zadevne usklajene standarde iz Uradnega lista Evropske Unije objavi, ne objavi, objavi z omejitvami, zadrži, zadrži z omejitvami ali jih umakne.

Člen 18 Odbori

74. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[22].

75. Če se sklicuje na ta odstavek, se uporabljata člena 3 in 7 Odločbe 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Odločbe.

76. Če se sklicuje na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Odločbe 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Odločbe.

Obdobje iz člena 5(6) Odločbe 1999/468/ES se določi na tri mesece.

Člen 19Stroški

Komisija lahko za podpiranje oblikovanja usklajene politike in sistemov na področju trajnostne rabe pesticidov financira:

(a) razvoj usklajenega sistema, vključno z ustrezno zbirko podatkov za zbiranje in shranjevanje vseh podatkov v zvezi s kazalniki tveganja za pesticide in za zagotavljanje, da so ti podatki na razpolago pristojnim organom, drugim zainteresiranim stranem in javnosti,

(b) izvedbo študij, potrebnih za pripravo in razvoj zakonodaje, vključno s prilagoditvijo Prilog te direktive tehničnemu napredku,

(c) razvoj smernic in najboljših praks za spodbujanje izvajanja te direktive.

Člen 20Prenos

77. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [datum začetka veljavnosti + 2 leti]. Države članice Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo.

Ko države članice sprejmejo te določbe določbe vsebujejo sklic na to direktivo ali pa je tak sklic naveden ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

78. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 21Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti .

Člen 22

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I Programi usposabljanja

Programi usposabljanja so oblikovani tako, da zagotavljajo zadovoljivo pridobljeno znanje o naslednjih področjih:

79. vsa pomembna zakonodaja v zvezi s pesticidi in njihovo uporabo;

80. nevarnosti in tveganja, povezana s pesticidi, ter kako jih prepoznati in nadzirati, zlasti:

a) tveganja za ljudi (upravljavce, prebivalce, druge prisotne osebe, ljudi, ki vstopajo na obdelana območja in tisti, ki ravnajo z obdelanimi predmeti ali jih jedo) in kako se ta večajo z dejavniki, kot je kajenje,

b) simptomi zastrupitve s pesticidi in ukrepi prve pomoči,

c) tveganja za neciljne rastline, koristne insekte, prosto živeče živali, biotsko raznovrstnost in okolje na splošno,

81. pojmi o strategijah in tehnikah celostnega zatiranja škodljivcev, strategijah in tehnikah celostnega upravljanja s pridelki in načelih ekološkega kmetijstva; informacije o splošnih standardih in standardih, posebej prilagojenih določenim pridelkom v okviru celostnega zatiranja škodljivcev,

82. uvedba primerjalne ocene na stopnji uporabnika za pomoč poklicnim uporabnikom, da se odločijo za najprimernejšo izbiro med odobrenimi proizvodi za zadevni problem s škodljivci v dani situaciji,

83. ukrepi za zmanjšanje tveganja za ljudi, neciljne vrste in okolje, na najmanjšo možno mero, varne delovne prakse za skladiščenje, ravnanje s pesticidi in njihovo mešanje ter odlaganje prazne embalaže, drugih onesnaženih materialov in odvečnih pesticidov (vključno z mešanicami) v koncentrirani ali razredčeni obliki; priporočen način za nadziranje izpostavljenosti upravljavcev (osebna zaščitna oprema),

84. postopki za pripravo naprav za nanašanje za obratovanje, vključno z njihovo kalibracijo, ter za njihovo delovanje z minimalnimi tveganji za uporabnike, druge ljudi, neciljne živali in rastlinske vrste, biotsko raznovrstnost in okolje,

85. uporaba naprav za nanašanje in njihovo vzdrževanje ter posebne tehnike škropljenja (npr. škropljenje majhnih količin, razpršilne šobe z majhnim odnašanjem škropiva) kot tudi cilji tehničnega pregleda škropilnic v uporabi in načini za izboljšanje kakovosti škropljenja,

86. nujno ukrepanje za varovanje zdravja ljudi in okolja v primeru nenamernega razlitja in onesnaženosti,

87. nadzorovanje zdravja in dostopne ustanove za poročanje o vseh nesrečah ali težavah,

88. vodenje evidence o vseh uporabah pesticidov v skladu z ustrezno zakonodajo.

PRILOGA I I Zdravstvene, varnostne in okoljske zahteve v zvezi s pregledi škropilnic in opreme za škropljenje

Pregled naprav za nanašanje pesticidov pokriva vse vidike, ki so pomembni za doseganje visoke stopnje varnosti in zaščite zdravja ljudi in okolja in popolno učinkovitost nanašanja z zagotavljanjem pravilnega delovanja naslednjih naprav in funkcij, če je to primerno:

89. Deli za prenos električne energije

Zaščitni držaj priključne gredi in varovalo priključka za tok sta vgrajena in v dobrem stanju, varovalne naprave ter vsi premični ali vrtljivi deli za prenos električne energije pa niso ovirani pri svojem delovanju, da se zagotovi zaščita upravljavca.

90. Črpalka

Kapaciteta črpalke je primerna za potrebe naprave in deluje pravilno, da se zagotovi stalna in zanesljiva stopnja nanašanja. Črpalka ne pušča.

91. Mešanje

Naprave za mešanje zagotavljajo pravilno recirkulacijo, da se doseže enaka koncentracija celotne količine tekoče mešanice škropiva v rezervoarju.

92. Rezervoar škropilne tekočine

Rezervoarji škropilnic, vključno z merilcem vsebine rezervoarja, polnilnimi napravami, cedili in filtri, praznilnimi napravami in mešalnimi napravami delujejo tako, da zmanjšujejo možnost nenamernega razlitja, neenakomerne porazdelitve koncentracij, izpostavljenosti upravljavca in vsebnosti ostankov.

93. Merilni sistemi, nadzorni in regulirni sistemi

Vse naprave za merjenje, vklapljanje in izklapljanje ter prilagajanje tlaka in/ali stopnje pretoka delujejo zanesljivo in ne dopuščajo iztekanja. Nadzor tlaka in ravnanje z napravami za nastavitev tlaka je med nanašanjem lahko izvedljivo. Naprave za nastavitve tlaka ohranjajo konstantni delovni tlak pri konstantnih obratih črpalke za zagotavljanje nanašanja nespremenljive količine fitofarmacevtskega sredstva.

94. Cevi in vodi

Vodi in cevi so v dobrem stanju, da se izogne motnjam pretoka tekočine ali nenamernemu razlitju v primeru okvare. Iz cevi ali vodov ne izteka, če naprava deluje pod največjim dosegljivim tlakom sistema.

95. Filtri

V izogib vrtinčenju in neenakomernosti vzorcev škropljenja so filtri v dobrem stanju, velikost mrežnega očesa filtrov pa ustreza velikosti razpršilnih šob, vgrajenih v škropilnico. Sistem za kazanje blokade filtra mora delovati pravilno.

96. Škropilna letev (za naprave, ki pesticide škropijo s horizontalno postavljeno letvijo, nameščeno blizu pridelka ali obdelovanega materiala)

Škropilna letev je v dobrem stanju in stabilna v vseh smereh. Sistemi za fiksiranje in nastavitve ter naprave za blaženje nenamernih gibanj in izravnavanje nagiba delujejo zanesljivo.

97. Razpršilne šobe

Razpršilne šobe delujejo pravilno in nadzorujejo kapljanje, ko se škropljenje preneha. Stopnja pretoka vsake posamezne šobe ne sme odstopati za več kot 5 % od podatkov iz tabel stopnje pretoka, ki jih zagotovi proizvajalec, da se zagotovi homogenost vzorca škropljenja.

98. Porazdelitev

Prečna in navpična (v primeru nanašanj na pokončne pridelke) porazdelitev škropilne mešanice ter porazdelitev v smeri vožnje sta enakomerni. Zagotovljena je ustrezna količina in porazdelitev škropilne mešanice na ciljnem območju.

99. Puhalo (za naprave, ki porazdeljujejo pesticide s pomočjo zraka)

Puhalo je v dobrem stanju ter zagotavlja stalen in zanesljiv zračni tok.

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

Ta dokument spremlja in dopolnjuje obrazložitveni memorandum. Zato je primerno, da se pri izpolnjevanju tega zakonodajnega finančnega izkaza ne ponavljajo informacije iz obrazložitvenega memoranduma, pri čemer to ne sme vplivati na njegovo berljivost. Pred izpolnjevanjem obrazca si oglejte posebna navodila, ki so pri tem v pomoč in pojasnjujejo spodnje točke.

100. IME PREDLOGA:

Predlog za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne uporabe pesticidov.

101. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Okolje (oznaka ABB 0703: Izvajanje okoljske politike in zakonodaje Skupnosti).

102. PRORAČUNSKE POSTAVKE

103. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Finančni instrument za okolje (LIFE+ za obdobje 2007–2013) (07.03.07).

104. Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Za obdobje 2007–2013 se bodo zahtevana odobrena proračunska sredstva krila iz sredstev, ki so že predvidena za program LIFE+, dodatni znesek ni zahtevan.

105. Značilnosti proračuna ( po potrebi se dodajo vrstice ):

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

07 03 07 | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | Ne [2] |

106. POVZETEK SREDSTEV

107. Finančna sredstva

108. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in kasneje | Skupaj |

Operativni odhodki[23] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 0,227 | 0,161 | 0,161 | 0,134 | 0,134 | 0,107 | 0,924 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0,151 | 0,153 | 0,170 | 0,143 | 0,129 | 0,109 | 0,855 |

Upravni, vključeni v referenčni znesek[24] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0,227 | 0,161 | 0,161 | 0,134 | 0,134 | 0,107 | 0,924 |

Odobritve plačil | b+c | 0,151 | 0,153 | 0,170 | 0,143 | 0,129 | 0,109 | 0,855 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[25] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,648 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0,000 | 0,111 | 0,031 | 0,111 | 0.031 | 0,111 | 0,395 |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0,335 | 0,380 | 0,300 | 0,353 | 0,273 | 0,326 | 1.967 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0,259 | 0,372 | 0,309 | 0,362 | 0,268 | 0,328 | 1.898 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če predlog vključuje sofinanciranje držav članic ali drugih organov (treba jih je navesti), se v spodnjo preglednico vpiše ocenjena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in kasneje | Skupaj |

…………………… | f | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 0,335 | 0,380 | 0,300 | 0,353 | 0,273 | 0,326 | 1.967 |

109. Skladnost s finančnim programiranjem

X Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[26] (tj. instrument prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

110. Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

Opomba: vse podrobnosti in pripombe glede metode izračuna učinka na prihodke je treba navesti v posebni prilogi.

v milijonih EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [2007] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 1A*/ AD | 1A*/ AD | 1A*/ AD | 1A*/ AD | 1A*/ AD | 1A*/ AD |

111. ZNAČILNOSTI IN CILJI

Podrobnosti o ozadju predloga so predstavljene v obrazložitvenem memorandumu. Ta oddelek zakonodajnega finančnega izkaza mora vsebovati naslednje posebne dopolnilne podatke:

112. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Boljša zaščita zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki pesticidov (glej obrazložitveni memorandum, oddelek „Razlogi za predlog in njegovi cilji“). V ta namen so finančna sredstva potrebna za:

razvoj usklajenega sistema, vključno z ustrezno zbirko podatkov za zbiranje in shranjevanje vseh podatkov v zvezi s kazalniki tveganja za pesticide in za zagotavljanje, da so ti podatki na razpolago pristojnim organom, drugim zainteresiranim stranem in javnosti;

izvedbo študij, potrebnih za pripravo in razvoj zakonodaje, vključno s prilagoditvijo prilog k tej direktivi tehničnemu napredku;

razvoj smernic in najboljših praks za spodbujanje izvajanja te direktive.

Načela Uredbe Sveta št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, se spoštujejo v celoti.

113. Dodana vrednost vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Brez vključitve Skupnosti bi se trenutne razlike v državah članicah nadaljevale (glej tudi oddelek 3 obrazložitvenega memoranduma).

Odhodki iz poslovanja so predvideni v okviru dela proračuna LIFE+, ki je predmet centralnega neposrednega upravljanja.

114. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Zmanjšanje vplivov pesticidov na zdravje ljudi in na okolje ter, splošneje, doseganje trajnejše uporabe pesticidov, pa tudi občutno splošno zmanjšanje tveganja in uporabe pesticidov v skladu s potrebno zaščito pridelkov. Posebni cilji so predvsem naslednji:

(i) zmanjšanje nevarnosti in tveganj za zdravje in okolje zaradi uporabe pesticidov;

(ii) izboljšan nadzor uporabe in razširjanja pesticidov;

(iii) zmanjšanje ravni zdravju škodljivih aktivnih snovi, vključno z nadomeščanjem najnevarnejših z manj nevarnimi drugimi snovmi, vključno z nekemičnimi;

(iv) spodbujanje uporabe pridelave z manjšim vnosom ali brez pesticidov, med drugim z ozaveščanjem uporabnikov, pri čemer se spodbuja kodeks dobre prakse ter premislek o možni uporabi finančnih instrumentov;

(v) pregleden sistem poročanja in spremljanja procesa, z namenom izpolniti cilje strategije, vključno z razvojem ustreznih kazalnikov.

Razviti je treba usklajene kazalnike, ki bodo sprejeti kasneje. Uporabljali se bodo za spremljanje izvajanja in vplivov.

115. Metoda izvedbe (okvirno)

Spodaj se prikaže(-jo) izbrana(-e) metodo(-e)[28] izvedbe ukrepa.

X Centralizirano upravljanje

X neposredno s strani Komisije

ٱ Posredno s prenosom na:

ٱ izvajalske agencije

ٱ organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

ٱ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

Deljeno ali decentralizirano upravljanje

ٱ z državami članicami

ٱ s tretjimi državami

ٱ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

116. NADZOR IN VREDNOTENJE

117. Sistem nadzora

Države članice bodo morale poročati o vseh dejavnostih in ukrepih, ki jih bodo sprejele v okviru izvajanja te direktive in – ko bo potrebna zakonodaja sprejeta – o dejanski uporabi pesticidov.

Pogodbe, ki jih za namene izvajanja direktive podpiše Komisija, bodo zagotovile nadzor in finančni nadzor s strani Komisije (ali pooblaščenega zastopnika, ki ga ta imenuje) ter revizije Računskega sodišča, če je potrebno, na kraju samem.

118. Vrednotenje

119. Predhodno vrednotenje

Glej presojo vpliva, priloženo temu predlogu kot delovni dokument služb Komisije. Vplivi vseh predlaganih ukrepov so bili ocenjeni z gospodarskega, socialnega, zdravstvenega in okoljskega vidika.

120. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Ukrepi, predlagani v okvirni direktivi, temeljijo na oceni stanja in izkušnjah držav članic. V presoji vpliva so bile te ocene upoštevane.

121. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Redno ocenjevanje učinkovitosti direktive v okviru „Izvedenske skupine za tematsko strategijo “, ki bo priporočala ustrezne smernice, najboljše prakse in potrebne spremembe direktive in njenega izvajanja.

122. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Popolna uporaba standardov notranjega nadzora št. 14, 15, 16, 18, 19, 20, 21, pa tudi načel Uredbe Sveta št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Komisija zagotovi, da so, ko se izvajajo ukrepi, financirani v okviru tega programa, finančni interesi Skupnosti zaščiteni, in sicer z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim oblikam nezakonitih dejavnosti, z učinkovitimi pregledi, z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in, če so odkrite nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, v skladu z Uredbama Sveta (ES Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta.

123. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

124. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Uradniki ali začasno osebje[29] (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

B*, C*/AST |

Osebje[30], financirano iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[31] , financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

126. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Preverjanje izvajanja v državah članicah in organizacija sistema izmenjave informacij v skladu s členom 16 predloga, ki vodi do ukrepov za prilagoditev Direktive ali njenih prilog tehničnemu napredku, kakor je primerno.

127. Človeški viri – viri delovnih mest (obvezno)

(Pri navedbi več virov se navede število delovnih mest, ki izhajajo iz vsakega vira)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

X Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

128. Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in kasneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

129. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci

Po potrebi s sklicevanjem na točko 8.2.1

Standardna plača za 1A*/AD, kot je predvideno v točki 8.2.1, je 0,108 milijona EUR.

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02

Po potrebi s sklicevanjem na točko 8.2.1

8.2.6 Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in kasneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0,000 | 0,004 | 0,004 | 0,004 | 0,004 | 0,004 | 0,020 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0,000 | 0,080 | 0,000 | 0,080 | 0,000 | 0,080 | 0,240 |

XX 01 02 11 03 – Odbori[33] | 0,000 | 0,027 | 0,027 | 0,027 | 0,027 | 0,027 | 0,135 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0,000 | 0,111 | 0,031 | 0,111 | 0,031 | 0,111 | 0,395 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

Predvidene so 4 misije (stroški na enoto: 1000 EUR) za vsako leto od leta 2009 do leta 2013, da se razložijo cilji in ukrepi Tematske strategije in da se pomaga pri njihovem izvajanju v državah članicah.

Za obdobje od leta 2009 do leta 2013 je predvidena organizacija 1 konference (stroški na enoto: 80,000 EUR) na vsaki dve leti, kjer bodo potekala posvetovanja o izvajanju ukrepov tematske strategije z zainteresiranimi stranmi in pristojnimi organi.

Sestanki odbora (stroški na enoto: 27.000 EUR) so predvideni za vsako leto od leta 2009, da se omogoči izmenjava informacij glede sprejetja ustreznih smernic in priporočil za večjo usklajenost med državami članicami.

Potrebe po človeških in upravnih virih se krijejo iz sredstev, dodeljenih zadevnemu GD v okviru postopka letne dodelitve sredstev.

[1] UL L C , , str.

[2] COM(2002) 349 konč.

[3] UL L 156, 25.6.2003, str. 17

[4] UL C , , str.

[5] UL C , , str.

[6] UL C , , str.

[7] UL L 242, 10.09.2002, str. 1

[8] UL L […]

[9] UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

[10] UL L 70, 16.3.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 178/2006 (UL L 29, 2.2.2006, str. 3).

[11] UL L 156, 25.6.2003, str. 17

[12] UL L 277, 21.10.2005, str. 1

[13] UL L 131, 5.5.1998, str. 11. Direktiva, kot je bila spremenjena z Aktom o pristopu 2003.

[14] UL L 158, 30.04.2004, str. 50

[15] UL L 157, 9.6.2006, str. 24

[16] UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 807/2003 (UL L 122, 6.5.2003, str. 36).

[17] ULJ L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[18] UL L 114, 27.4.2006, str. 9

[19] ULJ L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

[20] UL L 184, 17.7.1999, str. 23

[21] UL L 200, 30.7.1999, str. 1

[22] UL L 31, 1.2.2002, str. 1

[23] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[24] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[25] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[26] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[27] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[28] Pri navedbi več kot ene metode je treba navesti dodatne podrobnosti v oddelku „pripombe“ pod to točko.

[29] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[30] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[31] Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

[32] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[33] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero sodi.