[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 17.5.2006

COM(2006) 202 konč.

2006/0076 (COD)

Predlog

ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013)

(predložila Komisija) {SEC(2006) 566}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji V skladu s členom 15(4)a Odločbe o programu Fiscalis 2003–2007 mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti sporočilo o potrebi po nadaljevanju programa Fiscalis, kateremu je po potrebi priložen ustrezen predlog. Komisija je 6.aprila 2005 sprejela Sporočilo[1], v katerem je izrazila, da bi bilo zaželeno vzpostaviti programa Carina 2013 in Fiscalis 2013[2] kot naslednika programov Carina 2007 in Fiscalis 2003–2007. |

120 | Splošno ozadje Glavni izziv za Evropsko unijo v naslednjih letih je doseči rast in odprtje novih delovnih mest, kakor je določeno v okviru obnovljene lizbonske strategije[3]. Program 2013 bo dejavno prispeval k uresničitvi tega partnerstva, tako da bo še naprej razvijal sodelovanje med davčnimi upravami s ciljem zagotoviti, da sistemi obdavčitve dosegajo cilje: skupne uporabe davčne zakonodaje Skupnosti; varstva nacionalnih finančnih interesov in finančnih interesov Skupnosti; nemotenega delovanja notranjega trga z bojem proti davčnim utajam in izogibanju plačevanja davkov ob upoštevanju njegove mednarodne razsežnosti; preprečevanja izkrivljanja konkurence ter stalnega zmanjševanja obremenitev uprav in davčnih zavezancev zaradi izpolnjevanja predpisov. |

130 | Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog Program Fiscalis 2013 je naslednik programa Fiscalis 2003–2007. |

141 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošne značilnosti vprašanih Vse sodelujoče države so sodelovale v elektronski raziskavi o vmesni oceni, medtem ko so bili študijski obiski opravljeni v petih od teh držav. Med temi obiski so bili organizirani izčrpni razgovori s koordinatorji programa, z uporabniki informacijskih sistemov, udeleženci dogodkov, vodilnimi v davčni upravi in davčnimi zavezanci. Od udeležencev dogodkov programa se redno zahtevajo povratne informacije v okviru sistema spremljanja, ki je del programa 2007. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Zainteresirane strani menijo, da program Fiscalis zelo ustreza potrebam sodelujočih držav, strinjali pa so se, da program Fiscalis pomaga omogočati boljše sodelovanje in zaupanje med njihovimi upravami in uradniki. Sodelujoče države so bile predvsem zadovoljne zaradi prožnosti, ki jo ponuja program, in jo želijo ohraniti tudi v prihodnje. Prav tako so poudarile ključni pomen programa pri spodbujanju sodelujočih držav, da se učijo druga od druge, in jim kot tak omogoča, da se izognejo stroškom zaradi napak. V vmesni oceni je priporočena krepitev dejavnosti na področju usposabljanja in razširjanja informacij. Ta priporočila so bila upoštevana pri pripravi novega predloga. |

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja |

229 | Zunanja strokovna mnenja niso bila potrebna. |

230 | Ocena učinka Prva možnost politike, prenehanje programa Fiscalis, bo imela takojšne in uničujoče posledice za notranji trg na splošno ter posebno za delovanje davčnih sistemov. Druga možnost politike, oblikovanje programa 2013 kot nadaljevanje programa 2007 brez zagotovitve dodatnih sredstev za nove pobude glede politike in/ali za odzivanje na spremenjene okoliščine, bi pomenila stalno slabšanje sedanjih razmer. Čeprav se ta možnost lahko zdi kratkoročno zadovoljiva, bi se kmalu pokazale njene omejitve in neželene posledice, saj davčnim upravam ne bi bila zagotovljena zadostna sredstva za spopad s prihodnjimi izzivi. Tretja možnost politike predvideva oblikovanje programa 2013 kakor nadaljevanja programa 2007 z dodatnimi finančnimi sredstvi za nove pobude glede politike na eni strani in za načrtovanje rahlega povečanja proračuna za vse druge podrazdelke na drugi strani. Novim pobudam glede politike, ki bodo predvsem prispevale k razvoju izpopolnjene elektronske davčne uprave, bo namenjen večji delež teh dodatnih sredstev. Dodatna proračunska sredstva se tudi zahtevajo za nadgraditev vseevropskega informacijskega sistema zaradi pričakovano povečane izmenjave informacij, medtem ko bo manjši delež dodatnih sredstev uporabljen za oblikovanje pobud, ki bodo spodbujale izmenjavo znanja na področju e-učenja in razširjanje informacij. |

231 | Komisija je opravila oceno učinka, ki je navedena v delovnem programu, poročilo o tem pa je na voljo v SEC (2006)566. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Vzpostavitev programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013). |

310 | Pravna podlaga Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člen 95. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti velja, kadar predlog ne sodi v izključno pristojnost Skupnosti. |

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi naslednjega (naslednjih) razloga (razlogov): |

321 | Ker sodelujoče države ne morejo zadostno doseči ciljev ukrepov, opredeljenih v tej odločbi, in ker se jih da zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno v členu 5 Pogodbe. |

Cilji predloga bodo bolje doseženi z ukrepi na ravni Skupnosti zaradi naslednjega (naslednjih) razloga (razlogov): |

324 | Čeprav nosijo glavno odgovornost za doseganje ciljev tega programa sodelujoče države, je potrebno dodatno ukrepanje Skupnosti za uskladitev teh dejavnosti v okviru programa ter za zagotovitev infrastrukture in potrebnih spodbud. |

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjega (naslednjih) razloga (razlogov): |

331 | V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES ta odločba ne presega tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: drugo (program Skupnosti). |

342 | Druga sredstva ne bi bila ustrezna zaradi naslednjega (naslednjih) razloga (razlogov): Se ne uporablja. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Stroški poslovanja, ki jih krije Skupnost, se lahko razdelijo na dve glavni kategoriji, na skupne dejavnosti in dejavnosti v zvezi z IT. Skupne dejavnosti vključujejo seminarje, projektne skupine, delovne obiske, večstranski nadzor, usposabljanje in druge dejavnosti v skladu s členom 1(2)(f). Dejavnosti v zvezi z IT vključujejo delovanje in razvoj sedanjih vseevropskih sistemov in razvoj novih sistemov. Skupni znesek, ki bo poravnan s sredstvi iz proračuna Skupnosti, je za obdobje 2008–2013 156,9 milijonov EUR. Program 2013 je šestletni program, ki sovpada s trajanjem finančnih perspektiv 2007–2013. Komisija si pridržuje možnost proučitve, ali bi bile lahko nekatere naloge izvajanja programa Skupnosti zaupane izvajalski agenciji ali izvajalcem storitev na podlagi pogodb o tehnični in upravni pomoči. |

DODATNI PODATKI |

520 | Razveljavitev trenutno veljavne zakonodaje S sprejetjem predloga bo razveljavljena trenutno veljavna zakonodaja. |

570 | Podrobna obrazložitev predloga Člen 6: Komunikacijski sistemi in sistemi za izmenjavo informacij Vseevropski komunikacijski sistemi in sistemi za izmenjavo informacij so bistveni pri krepitvi delovanja sistemov obdavčitve Skupnosti ter zlasti pri zagotavljanju njihove učinkovitosti in uspešnosti. Program 2013 bo podpiral sisteme, povezane z davki, ki so v razvoju ali delujejo ob začetku veljavnosti te odločbe, in razvoj novih sistemov, povezanih z davki, ki bodo vzpostavljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti. Sistem EMCS bo od leta 2009 vključen v program 2013. Prejšnji programi so pokazali, da je za nemoteno upravljanje teh vseevropskih informacijskih sistemov nujno potrebna široka uskladitev med zainteresiranimi stranmi. Pomembna je podobna zavezanost Komisije in sodelujočih držav, da na svojih področjih zagotovijo delovanje sedanjih sistemov in razvoj prihodnjih vseevropskih aplikacij. Predlog predvideva jasno delitev odgovornosti med Komisijo in sodelujočimi državami. Komisija se lahko odloči, da bo omogočila dostop do komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij drugi javni službi za davčne ali nedavčne namene, če je v proračun programa vplačan finančni prispevek. Člen 7: Večstranski nadzor Organizacija čezmejnega davčnega nadzora je pravno zapletena in zahteva tesne stike med zadevnimi revizorji. Dejavnost programa Fiscalis glede večstranskega nadzora je za revizorje okvir pri organizaciji tega nadzora. Revizorji so v prvih dveh letih programa 2007 precej uporabljali večstranski nadzor. Te dejavnosti so postale pomembno in učinkovito sredstvo za boj proti čezmejnim goljufijam. Program 2013 bo države članice še naprej spodbujal k uporabi tovrstnih dejavnosti ter povečanju njihovega števila in kakovosti. Člen 8: Seminarji in projektne skupine Seminarji so forum, v katerem se srečujejo strokovnjaki, ki so specializirani za posebno področje, in skupaj s Komisijo razpravljajo o skupnih problemih, izkušnjah in možnih rešitvah. Seminarji so koristni za razvoj in širjenje najboljših načinov upravnega ravnanja ter tudi za spodbujanje in razvoj sodelovanja ali kot način usposabljanja. Države članice pogosto menijo, da so dvostranski stiki med uradniki v okviru seminarjev, zelo koristni za krepitev sodelovanja in zaupanja med nacionalnimi davčnimi upravami. Občasno so na seminarje povabljeni predstavniki podjetij in davčnih zavezancev ter drugih, ki imajo posebno strokovno znanje. Udeleženci iz uprav vedno zelo cenijo prisotnost teh strokovnjakov. Projektne skupine in manjša srečanja v zvezi z določeno tematiko so bili v okviru programa 2007 uvedeni kot nov način. V vmesni oceni programa 2007 so države članice in Komisija izrazile veliko zadovoljstvo glede dela, ki so ga opravile projektne skupine. Te so zlasti uporabna podlaga za analizo različnih pristopov, ki jih uporabljajo davčne uprave, in predlagajo dobre načine upravnega ravnanja. Projektne skupine bodo zato vključene kot posebna vrsta dejavnosti v okviru programa 2013. Člen 9: Delovni obiski Delovni obiski so posvečeni proučevanju posameznih načinov upravnega ravnanja v drugi upravi ali razreševanju problema strateške ali praktične narave. Delovni obiski so lahko organizirani skupaj s davčnimi organi držav članic EU in davčnimi organi tretjih držav. Člen 10: Usposabljanje Vmesna ocena programa 2007 je potrdila potrebo po nadaljnjem razvijanju enotnega usposabljanja. V prvi polovici programa 2007 so bile oblikovane dejavnosti usposabljanja ad hoc. Člen 1(2)f: Druge dejavnosti Priložnost, da se poleg standardnih dejavnosti oblikujejo še druge dejavnosti, s katerimi bi se s prilagojeno rešitvijo odzvali na posamezne potrebe, se je v programu 2007 izkazala posebno koristna. Projektne skupine so bile na podlagi tega postopka uvedene v programu 2007. Zato bo ta možnost ohranjena v programu 2013. Člen 3: Sodelovanje pri programu Sodelujoče države so države članice Evropske unije in države kandidatke, možne države kandidatke in nekatere države partnerice, ki sodelujejo pri evropski sosedski politiki, če so se sporazumele o vsem potrebnem. Člen 11: Sodelovanje pri dejavnostih v okviru programa Predstavniki mednarodnih organizacij, uprav tretjih držav, davčni zavezanci in njihove organizacije lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru programa, kadar koli je to nujno za izpolnitev ciljev programa. Člen 12: Izmenjava informacij Vmesna ocena programa 2007 je potrdila potrebo po organiziranju izmenjave informacij in znanja na bolj strukturiran način med upravami ter med upravami in Komisijo ter utrditev znanja, pridobljenega med dogodki v okviru programa. Zato se bo program 2013 posebno posvetil izmenjavi informacij in upravljanju znanja. |

1. 2006/0076 (COD)

Predlog

ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Glavni cilji Skupnosti v naslednjih letih je doseči rast in delovna mesta, kakor je določeno v okviru obnovljene lizbonske strategije. Odločba št. 888/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 1998 o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje sistemov posredne obdavčitve na notranjem trgu (Program Fiscalis)[6] (v nadaljnjem besedilu „program 2002“) in Odločba št. 2235/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2002 o sprejetju programa Skupnosti za boljše delovanje davčnih sistemov na notranjem trgu (Program Fiscalis 2003–2007)[7] (v nadaljnjem besedilu „program 2007“) sta pomembno prispevali k doseganju navedenih ciljev v obdobju od leta 1998 do 2002 in od 2003 do 2007. Zato bi bilo ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Ta program bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum ( vnesti datum ) med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[8].

(2) Uspešno, učinkovito in široko sodelovanje med sedanjimi in morebitnimi prihodnjimi državami članicami ter med njimi in Komisijo je pomembno za delovanje sistemov obdavčitve in boj proti goljufijam. Ker davčni goljufi svojih dejavnosti ne izvajajo samo na ozemlju Skupnosti, bo v tem programu predvidena možnost za razvoj sodelovanja s tretjimi državami in zagotavljanje pomoči tretjim državam. To bi tudi moralo pomagati opredeliti zakonodajo in načine upravnega ravnanja, ki bi lahko ovirali sodelovanje, in možnosti odprave ovir za tako sodelovanje.

(3) V podporo procesu pristopa držav kandidatk je treba zagotoviti praktična sredstva, s katerimi lahko davčne uprave navedenih držav od dneva svojega pristopa izvajajo celoten sklop nalog, predpisanih z zakonodajo Skupnosti. Zato bi moral biti ta program na voljo državam kandidatkam. Podoben pristop bi moral veljati za možne države kandidatke.

(4) Da bi podprli davčne reforme v državah, ki sodelujejo pri evropski sosedski politiki, je ustrezno, da se jim pod določenimi pogoji omogoči sodelovanje v nekaterih dejavnostih v okviru programa.

(5) Vseevropski sistemi za varno računalniško komunikacijo in izmenjavo informacij, ki so financirani v okviru programa 2007, so pomembni za krepitev sistemov obdavčitve znotraj Skupnosti in bi jih bilo treba še naprej financirati. Poleg tega bi moral program omogočiti vključitev dodatnih sistemov za izmenjavo informacij, povezanih z davki, kakor je sistem nadzora gibanja trošarin (EMCS), ki je bil vzpostavljen z Odločbo št. 1152/2003/ES z dne 16. junija 2003 Evropskega parlamenta in Sveta o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov[9] ter katerega koli sistema, ki se zahteva za namen Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti[10].

(6) Izkušnje, ki si jih je pridobila Skupnost s programoma 2002 in 2007, so pokazale, da povezovanje uradnikov iz različnih nacionalnih uprav pri poklicni dejavnosti, kakor so delovni obiski, seminarji, projektne skupine in večstranski nadzor, prispeva k doseganju ciljev programa. Navedene dejavnosti bi se zato morale nadaljevati. Še naprej bi bilo treba omogočiti oblikovanje novih vrst dejavnosti, da bi se lahko bolj učinkovito odzvali na potrebe.

(7) Izkušnje, pridobljene s programoma 2002 in 2007, so pokazale, da lahko usklajen razvoj in izvajanje enotnega izobraževalnega programa precej pripomore k doseganju ciljev programa, zlasti pri doseganju višjega enotnega standarda razumevanja prava Skupnosti. Možnosti, ki jih ponuja elektronsko učenje, bi bilo treba popolnoma proučiti.

(8) Uradniki, ki delujejo na področju obdavčitve, morajo imeti zadostno jezikovno znanje, da bi lahko sodelovali pri tem programu. Države, ki sodelujejo pri programu, so pristojne za zagotovitev potrebnega jezikovnega usposabljanja svojih uradnikov.

(9) Ustrezno je omogočiti organiziranje nekaterih dejavnosti s sodelovanjem uprav tretjih držav, predstavnikov mednarodnih organizacij in davčnih zavezancev ali njihovih organizacij.

(10) Vmesna ocena programa 2007[11] je potrdila potrebo po organiziranju izmenjave informacij in znanja na bolj strukturiran način med upravami ter med upravami in Komisijo in utrditev znanja, pridobljenega med dogodki v okviru programa. Zato je treba posebno pozornost posvetiti izmenjavi informacij in upravljanju znanja.

(11) Čeprav glavno odgovornost za doseganje ciljev programa 2013 nosijo sodelujoče države, je potrebno ukrepanje Skupnosti za uskladitev takih dejavnosti ter tudi za zagotovitev infrastrukture in potrebnih spodbud. Ker sodelujoče države ne morejo zadostno doseči ciljev ukrepov, opredeljenih v tej odločbi, in ker se jih da zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(12) Za celotno obdobje trajanja programa ta odločba predpisuje finančni okvir, ki bo za proračunski organ glavna referenčna točka v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[12].

(13) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[13] –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Program Fiscalis 2013

1. Večletni akcijski program Skupnosti (Fiscalis 2013), v nadaljnjem besedilu „program“, je s tem vzpostavljen za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013, da bi se izboljšalo delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu.

2. Dejavnosti programa so:

(a) komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij;

(b) večstranski nadzor;

(c) seminarji in projektne skupine;

(d) delovni obiski;

(e) usposabljanje;

(f) druge dejavnosti, potrebne za uresničitev ciljev programa.

Člen 2

Opredelitve

V tej odločbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) „obdavčitev“ pomeni naslednje davke, ki jih uporabljajo države, ki sodelujejo pri programu:

(a) davek na dodano vrednost;

(b) trošarine na alkohol in tobačne izdelke ter energente;

(c) davke na dohodek in premoženje, kakor so navedeni v členu 1(2) Direktive Sveta 77/799/EGS[14];

(d) davke na zavarovalne premije, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive Sveta 76/308/EGS[15];

(2) „uprava“ pomeni javne organe in telesa v državah, ki sodelujejo pri programu, odgovorne za izvajanje obdavčitve ali dejavnosti, povezanih z davki;

(3) „uradnik“ pomeni člana uprave.

Člen 3

Sodelovanje pri programu

1. „Sodelujoče države“ pomenijo države članice in države, navedene v drugem odstavku.

2. Program omogoča sodelovanje:

(a) državam kandidatkam, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje navedenih držav pri programih Skupnosti, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta;

(b) možnim državam kandidatkam skladno z določbami, ki jih je treba opredeliti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Skupnosti.

3. Pri programu lahko sodelujejo nekatere države partnerice, ki sodelujejo pri evropski sosedski politiki, če so se na ravni ustrezne zakonodaje in upravnih metod dovolj približale Skupnosti ter skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Skupnosti.

4. Sodelujoče države bodo predstavljali člani ustrezne uprave.

Člen 4

Cilji

1. Splošen cilj programa je izboljšati pravilno delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu s krepitvijo sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi upravami in drugimi organi.

2. Cilji programa so:

(a) glede davka na dodano vrednost, trošarine, dohodnine in davka od premoženja:

(i) zagotoviti uspešno, učinkovito in široko izmenjavo informacij ter upravno sodelovanje;

(ii) omogočiti uradnikom, da dosežejo visok enotni standard razumevanja prava Skupnosti in njegovega izvajanja v državah članicah;

(iii) zagotoviti nenehno izboljšanje upravnih postopkov, da se upoštevajo potrebe, ki jih imajo uprave in davčni zavezanci, in sicer z razvijanjem in razširjanjem načinov dobrega upravnega ravnanja;

(b) glede davkov ali zavarovalnih premij izboljšati sodelovanje med upravami z zagotavljanjem boljše uporabe veljavnih predpisov;

(c) glede držav kandidatk in možnih držav kandidatk zadovoljiti posebne potrebe teh držav na področju davčne zakonodaje in upravne usposobljenosti;

(d) glede tretjih držav, zlasti držav partneric, ki sodelujejo pri evropski sosedski politiki, izboljšati sodelovanje z davčnimi upravami teh držav.

Člen 5

Delovni program

Komisija vsako leto oblikuje delovni program v skladu s postopkom, navedenim v členu 16(2).

Poglavje II

Dejavnosti v okviru programa

Člen 6

Komunikacijski sistemi in sistemi za izmenjavo informacij

1. Komisija in sodelujoče države zagotovijo delovanje komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij, kakor je opredeljeno v drugem odstavku.

2. Komunikacijski sistemi in sistemi za izmenjavo informacij vključujejo:

(a) skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI);

(b) sistem izmenjave podatkov s področja DDV (SIPDDV);

(c) sisteme trošarin;

(d) sistem za nadzor gibanja trošarin (EMCS);

(e) katere koli nove komunikacijske sisteme in sisteme za izmenjavo informacij, povezane z davki ter vzpostavljene v skladu z zakonodajo Skupnosti in predvidene v delovnemu programu, navedenem v členu 5.

3. Sestavni deli komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij so strojna oprema, programska oprema in omrežne povezave, ki so enotne v vseh sodelujočih državah.

Komisija sklene v imenu Skupnosti potrebne pogodbe, v katerih je zagotovljena operativnost teh sestavnih delov.

4. Sestavni deli komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij, ki niso iz Skupnosti, vključujejo nacionalne zbirke podatkov, ki so del teh sistemov, omrežne povezave med sestavnimi deli iz Skupnosti in tistimi, ki niso iz Skupnosti, ter takšno programsko in strojno opremo, za katero vsaka sodelujoča država meni, da je ustrezna za popolno delovanje navedenih sistemov povsod v njeni upravi.

Sodelujoče države zagotovijo stalno delovanje sestavnih delov, ki niso iz Skupnosti, ter njihovo interoperabilnost s sestavnimi deli iz Skupnosti.

5. Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja sestavnih delov sistemov in infrastrukture iz Skupnosti in tistih, ki niso iz Skupnosti, ki so opredeljeni v drugem odstavku in so potrebni za zagotovitev operabilnosti, medsebojne povezave in neprestanih izboljšav. Sodelujoče države upoštevajo časovne načrte in roke, določene za ta namen.

6. Komisija lahko omogoči dostop do komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij drugi javni službi za davčne ali nedavčne namene, če je v proračun programa vplačan finančni prispevek.

Člen 7

Večstranski nadzor

Države članice in države, ki imajo dvostranske ali večstranske sporazume o upravnem sodelovanju in izmenjavi večstranski nadzor sklenjene med seboj ali z državami članicami, ki omogočajo takšno dejavnost, organizirajo in izvajajo večstranski nadzor v obliki usklajenega nadzora davčne obveznosti enega davčnega zavezanca ali več povezanih davčnih zavezancev s sedežem v različnih sodelujočih državah.

Države, ki sodelujejo pri takem večstranskem nadzoru, imajo lahko skupne ali dopolnjujoče se interese in o rezultatih takega nadzora poročajo Komisiji.

Člen 8

Seminarji in projektne skupine

Komisija in sodelujoče države skupaj organizirajo seminarje in projektne skupine ter zagotovijo razširjanje sklepnih ugotovitev takih seminarjev in projektnih skupin.

Člen 9

Delovni obiski

1. Sodelujoče države organizirajo delovne obiske uradnikov. Delovni obiski ne smejo biti daljši od enega meseca. Uradniki in zadevne uprave morajo vsak delovni obisk posvetiti določeni poklicni dejavnosti, jo primerno pripraviti in nato oceniti.

2. Sodelujoče države gostujočim uradnikom omogočijo učinkovito sodelovanje pri dejavnostih v upravi gostiteljici. V ta namen so gostujoči uradniki pooblaščeni za izvajanje nalog, povezanih z nalogami, ki jim jih je uprava gostiteljica zaupala v skladu s svojim pravnim sistemom.

3. Med delovnim obiskom se civilnopravna odgovornost uradnika, ki opravlja naloge v okviru izmenjave, obravnava enako kot civilnopravna odgovornost uradnika v upravi gostiteljici. Gostujoče uradnike vežejo enaka pravila varovanja poklicne zaupnosti kot nacionalne uradnike.

Člen 10

Usposabljanje

1. Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami spodbuja sodelovanje na strukturiran način med nacionalnimi organi za usposabljanje in uradniki, pristojnimi za usposabljanje v davčnih upravah, ter zlasti na naslednji način:

(a) z razvijanjem sedanjih programov usposabljanja in po potrebi novih programov zaradi oblikovanja enotnega okvira za usposabljanje uradnikov, da jim tako omogoči pridobitev potrebnih enotnih poklicnih spretnosti in znanja;

(b) kadar je to ustrezno, z uskladitvijo glede možnosti, da tečaje usposabljanja na področju obdavčitve, ki jih sodelujoča država organizira za svoje uradnike, lahko obiskujejo tudi uradniki iz vseh sodelujočih držav;

(c) kadar je to ustrezno, z razvijanjem potrebne infrastrukture in pripomočkov za enotno usposabljanje na davčnem področju in upravljanje z davki.

2. Sodelujoče države zagotovijo, da so enotni programi usposabljanja in enotna infrastruktura za usposabljanje na davčnem področju iz odstavka 1(c) popolnoma vključeni v nacionalne programe usposabljanja.

Sodelujoče države zagotovijo tudi, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev enotnih poklicnih spretnosti in znanja v skladu s programi usposabljanja, ter jezikovno usposabljanje, ki jim je potrebno za usvojitev zadostnega jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo pri programu.

Člen 11

Sodelovanje pri dejavnostih v okviru programa

Predstavniki mednarodnih organizacij, uprav tretjih držav, davčnih zavezancev in njihovih organizacij lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru programa, kadar koli je nujno izpolniti cilje, navedene v členu 4.

Člen 12

Izmenjava informacij

Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami razvija sistematično izmenjavo informacij, ki so pridobljene pri dejavnostih programa.

Poglavje III

Finančne določbe

Člen 13

Finančni okvir

1. Finančni okvir za izvajanje programa v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 je s tem določen v znesku 156,9 milijona EUR.

2. Letno razdelitev proračunskih sredstev odobri proračunski organ v mejah večletnega načrta finančnih perspektiv.

Člen 14

Odhodki

1. Izdatki, potrebni za izvedbo programa, se razdelijo na Skupnost in sodelujoče države v skladu z odstavki 2 do 6.

2. Skupnost krije naslednje izdatke:

(a) stroške nabave, razvoja, vgradnje, vzdrževanja in dnevnega delovanja sestavnih delov komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij iz Skupnosti, navedenih v členu 6(3);

(b) potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja, ki jih imajo uradniki iz sodelujočih držav v zvezi z večstranskim nadzorom, delovnimi obiski, seminarji in projektnimi skupinami;

(c) organizacijske stroške, povezane s seminarji, ter potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja zaradi sodelovanja zunanjih strokovnjakov in sodelujočih iz člena 11;

(d) stroške nabave, razvoja, vgradnje in vzdrževanja sistemov usposabljanja in modulov usposabljanja, kadar so skupni za vse sodelujoče države;

(e) stroške morebitnih drugih dejavnosti, navedenih v točki f člena 1(2).

3. Sodelujoče države sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

Komisija v skladu s Finančno uredbo določi pravila, ki se nanašajo na plačilo stroškov in jih sporoči sodelujočim državam.

4. Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za upravljanje proračuna programa v skladu s postopkom, navedenim v členu 16(2).

5. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi programa se lahko krijejo tudi stroški, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in ocenjevanja, neposredno potrebne za upravljanje programa in izpolnitev njegovih ciljev, predvsem študij, sestankov, dejavnosti informiranja in objave, stroški, povezani z informacijskimi omrežji za izmenjavo informacij, in vsi drugi stroški upravne in tehnične pomoči, ki jih Komisija lahko uporabi pri upravljanju programa.

6. Sodelujoče države krijejo naslednje izdatke:

(a) stroške razvoja, nabave, vgradnje, vzdrževanja in dnevnega delovanja sestavnih delov komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij, ki niso iz Skupnosti, navedenih v členu 6(4);

(b) stroške, povezane z začetnim in nadaljevalnim izobraževanjem, vključno z jezikovnim izobraževanjem svojih uradnikov.

Člen 15

Finančni nadzor

Sklepi o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki izhajajo iz te odločbe, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, v katere je vključen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča. Za vsa nepovratna sredstva na podlagi te odločbe je potrebno vnaprejšnje pisno soglasje upravičencev. V takem sporazumu je navedeno, da upravičenci sprejmejo revizijo Evropskega računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev.

Poglavje IV

Druge določbe

Člen 16

Odbor

1. Komisiji pomaga „Odbor Fiscalis“ (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek velja postopek iz člena 4 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju členov 7 in 8 tega sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 17

Nadaljnje spremljanje

Komisija ta program stalno ocenjuje skupaj s sodelujočimi državami.

Člen 18

Vmesna in končna ocena

1. Vmesna in končna ocena programa sta opravljeni v okviru pristojnosti Komisije na podlagi poročil, ki so jih pripravile sodelujoče države iz drugega odstavka tega člena, in drugih ustreznih informacij. Program se oceni glede na cilje, opredeljene v členu 4.

Vmesna ocena je pregled rezultatov, pridobljenih na podlagi vmesne realizacije programa glede učinkovitosti in uspešnosti, ter nadaljnje ustreznosti začetnih ciljev programa in vpliva dejavnosti v okviru programa. Poleg tega mora oceniti porabo sredstev in napredek pri nadaljnjem spremljanju in izvajanju.

Končna ocena se osredotoči na učinkovitost in uspešnost dejavnosti v okviru programa.

2. Sodelujoče države Komisiji predložijo naslednja poročila z oceno:

(a) najpozneje do 31. marca 2011 vmesno poročilo z oceno ustreznosti programa;

(b) najpozneje do 31. marca 2014 končno poročilo z oceno, ki se osredotoči na učinkovitost in uspešnost programa.

3. Komisija na podlagi poročil iz drugega odstavka in drugih ustreznih informacij predloži Evropskemu parlamentu in Svetu naslednja poročila:

(a) najpozneje do 30. septembra 2011 vmesno poročilo z oceno in sporočilo o umestnosti nadaljevanja programa, kateremu je po potrebi priložen ustrezen predlog;

(b) najpozneje do 30. septembra 2014 končno poročilo z oceno.

Poročila je treba poslati v vednost tudi Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 19

Razveljavitev

Odločba št. 2235/2002 se s 1. januarjem 2008 razveljavi.

Vendar finančne obveznosti, povezane z ukrepi iz navedene odločbe, še naprej veljajo v skladu z navedeno določbo, dokler niso izpolnjene.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2008.

Člen 21

Naslovljenci

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. IME PREDLOGA:

Predlog odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu Skupnosti Fiscalis 2013

2. OKVIR ABM (upravljanje na podlagi dejavnosti) / ABB (oblikovanje proračuna po dejavnostih)

Zadevno (zadevna) področje (področja) in povezana(povezane) dejavnost (dejavnosti):

1405 Politika obdavčitve

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

- 140504 Program Fiscalis 2013

- 14010404 program Fiscalis 2013 – Odhodki za upravno poslovodenje

- O končni zgradbi proračuna za program Fiscalis 2013 bo odločeno pozneje.

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

- Veljavnost pravne podlage traja od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013.

- Plačila se bodo nadaljevala po 31. decembru 2013.

3.3. Značilnosti proračuna ( po potrebi se dodajo vrstice ):

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

140504 | neobvezni | dif.[16] | DA | NE | DA | 1a |

14010404 | neobvezni | nedif.[17] | DA | NE | DA | 1a |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančni viri

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | A+c+d+e | 22.529 | 24.029 | 27.979 | 29.729 | 31.329 | 32.879 | 168.474 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 10.159 | 19.346 | 25.086 | 28.142 | 29.942 | 32.059 | 23.740 | 168.474 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Se ne uporablja.

4.1.2. Skladnost s finančnim programiranjem

x Predlog je skladen z veljavnim finančnim programiranjem.

Ta odločba je skladna z večletnim finančnim okvirom, priloženim k Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Spada v razdelek 1 a – Konkurenčnost za gospodarsko rast in zaposlovanje.

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

x Predlog nima neposrednega finančnega vpliva na prihodke, čeprav bi morala boljša davčna uprava povečati učinkovitost in stroškovno učinkovitost zbiranja lastnih sredstev (DDV).

4.2. FTE za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti pod točko 8.2.1.

Letne potrebe | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Število kadrovskih virov SKUPAJ | 16 | 16 | 16 | 16 | 16 | 16 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Bolj podrobna analiza je v odstavku 4 ocene učinka programa Fiscalis 2013.

Cilj programa Fiscalis je odgovoriti na sedanje in prihodnje izzive glede obdavčitve. Zato bo poudarek na večjem poznavanju prava Skupnosti na davčnem področju, večjem prepoznavanju goljufij in boju proti njim s krepitvijo upravnega sodelovanja in boljšo organizacijo davčnega nadzora, zmanjšanju upravne obremenitve davčnih zavezancev in prilagoditvi obdavčitve spreminjajočemu se davčnemu okolju. V vmesni oceni programa Fiscalis 2003–2007 so zainteresirane strani navedle, da o ciljih programov menijo, da so glede na njihove potrebe zelo ustrezni.

Program Fiscalis je zaradi svoje prožnosti dobil pomembno vlogo v boju proti davčnim goljufijam, ki imajo splošno stopnjo DDV in trošarin lahko blizu 1 % BNP. Vpliv programa Fiscalis na trgovino v skupnosti je precejšen, saj je približno 50 milijonov davčnih zavezancev upravičencev v sistemu izmenjave podatkov s področja DDV (SIPDDV), osrednjega sistema vseevropske računalniške infrastrukture davčne uprave. Program enako podpira pobude za zmanjšanje stroškov davčnih zavezancev zaradi izpolnjevanja predpisov. Podatki,ki so jih predložila podjetja, kažejo, da so stroški zaradi izpolnjevanja predpisov precej večji, in sicer za 30,9 % davkov in 2,6 % prodaje pri MSP ter 1,9 % in 0,02 % pri večjih podjetjih. Program je neposrednega pomena za delo davčnih revizorjev, ki so pri opravljanju nadzora odvisni od podatkov SIPDDV. Program Fiscalis pomeni tudi pomembno podporo, ki davčne uradnike ozavešča glede evropske razsežnosti.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Bolj podrobna analiza je v odstavku 6 ocene učinka programa Fiscalis 2013.

Če se noben instrument Skupnosti na davčnem področju ne bi nadaljeval, ne bi bilo več učinkov, ki jih je prej imel prejšnji program Fiscalis. To bi na primer pomenilo, da med 25 državami članicami ne bi bilo varnega omrežja in sistema izmenjave podatkov ter ne bi bila možna interoperabilnost in medsebojna povezanost informacijskih sistemov. Brez naslednjega programa Fiscalis bi bilo upravno sodelovanje šibkejše zaradi manjše izmenjave informacij, znanja in strokovnega znanja med davčnimi upravami. Poleg tega bi bilo brez programa Skupnosti dražje vzpostaviti upravno sodelovanje z vidika proračuna in človeških virov, rezultati sodelovanja bi bili manj kakovostni in predvsem bi bilo tako sodelovanje precej manj učinkovito organizirano, saj bi ga morala vsaka uprava organizirati na nacionalni ravni. Od pomoči ne bi imele koristi niti države kandidatke, države zahodnega Balkana in države partnerice, ki sodelujejo pri evropski sosedski politiki. Vmesna ocena je pokazala, da se zainteresirane strani pri programu strinjajo, da je za izboljšanje sodelovanja med davčnimi upravami program Skupnosti nujen. Ocena učinka vsebuje opis vpliva, če programa Fiscalis ne bi bilo več.

S programom Fiscalis so vzpostavljene strukture za organizirano izmenjavo znanja in izkušenj med davčnimi uradniki. Program Fiscalis je postal zaradi teh struktur referenčni okvir za sodelovanje med davčnimi sistemi Evropske unije. Prvina programa je prožnost, ki upravam držav članic daje možnost, da se s prilagojeno rešitvijo odzovejo na posamezno potrebo. Zaradi tega ima vsaka uprava kontaktno točko za program Fiscalis, ki Komisiji pomaga pri izvajanju programa Fiscalis. Brez programa 2013 ne bi bilo mogoče sistematično organizirati izmenjave podatkov in znanja med davčnimi upravami in na vseh področjih davčne politike. Če se program Fiscalis ne bo nadaljeval, bodo vzpostavljene strukture in stiki prekinjeni, saj med njimi ne bo več veznega člena. Davčne uprave bi se posledično lahko ukvarjale same s seboj, namesto da bi spodbujale izmenjavo znanja in učenje na podlagi izkušenj drugih.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilji in pričakovani rezultati

Kakor je navedeno zgoraj, je splošen cilj programa 2013 izboljšati delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu s krepitvijo sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi upravami, uradniki in drugimi organi ter poiskati morebitna področja za izboljšave, kakor so zakonodaja in načini upravnega ravnanja, ki to sodelovanje otežujejo. Ta splošni cilj je dodatno opredeljen z oblikovanjem posameznih ciljev za vsak pomemben del ali področje dejavnosti programa, in sicer:

(a) glede davka na dodano vrednost, trošarine, dohodnine in davka od premoženja:

(i) zagotoviti uspešno, učinkovito in široko izmenjavo informacij ter upravno sodelovanje;

(ii) omogočiti uradnikom, da dosežejo visok skupni standard razumevanja prava Skupnosti in njegovega izvajanja v državah članicah;

(iii) zagotoviti nenehno izboljšanje upravnih postopkov, da se upoštevajo potrebe, ki jih imajo uprave in davčni zavezanci, in sicer z razvijanjem in razširjanjem načinov dobrega upravnega ravnanja;

(b) glede davkov na zavarovalne premije:

izboljšati sodelovanje med upravami z zagotavljanjem boljše uporabe veljavnih predpisov;

(c) glede sodelovanja držav kandidatk ali možnih držav kandidatk:

zadovoljiti posebne potrebe teh držav na področju davčne zakonodaje in upravne usposobljenosti;

(d) glede tretjih držav, zlasti držav partneric, ki sodelujejo pri evropski sosedski politiki:

izboljšati sodelovanje z davčnimi upravami teh držav.

Komisija bo vsako leto oblikovala delovni program.

Kazalniki

Kazalniki bodo oblikovani pred začetkom programa 2013.

5.4. Metoda izvedbe (okvirna)

X Centralizirano upravljanje

Neposredno Komisija

6. SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

6.1. Sistem spremljanja

Kazalniki bodo oblikovani tako, da bo omogočeno redno spremljanje napredka.

6.2. Ocenjevanje

6.2.1. Ocena učinka

Ocena učinka je bila pripravljena in bo spremljala predlog.

6.2.2. Predhodna ocena

Predhodno oceno je zamenjala ocena učinka.

6.2.3. Ukrepi, sprejeti po vmesni/naknadni oceni (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

6.2.4. Oblika in pogostnost prihodnje ocene

Poročilo o vmesni oceni bo zagotovilo prvo oceno rezultatov, pridobljenih na podlagi vmesnih rezultatov programa glede učinkovitosti in uspešnosti. Ustreznost prvotnih ciljev programa bo tudi ocenjena zaradi preverjanja, ali je treba predvideti spremembe ali prilagoditve v drugi fazi izvajanja programa. Vmesno poročilo bo temeljilo na poročilih, ki so jih predložile sodelujoče države, in na drugih razpoložljivih podatkih. Pripravila ga bo Komisija.

Končno poročilo bo temeljilo na vmesni oceni, končnih poročilih sodelujočih držav in vseh drugih razpoložljivih podatkih. Dalo bo končno oceno o učinkovitosti in uspešnosti programa na podlagi primerjave dobljenih rezultatov s cilji programa. Predvidijo se lahko druga ocenjevalna merila, kakor sta uporabnost in vzdržnost.

1. Vmesna in končna ocena programa sta opravljeni v okviru pristojnosti Komisije na podlagi poročil, ki so jih pripravile sodelujoče države iz drugega odstavka, in drugih ustreznih informacij. Program je ocenjen glede na cilje, opredeljene v členu 3.

- Vmesna ocena je pregled rezultatov, pridobljenih na podlagi vmesne realizacije programa glede učinkovitosti in uspešnosti, ter nadaljnje ustreznosti začetnih ciljev programa in vpliva dejavnosti v okviru programa. Poleg tega mora oceniti porabo sredstev in napredek pri nadaljnjem spremljanju in izvajanju.

- Končna ocena mora med drugim vsebovati oceno učinkovitosti in uspešnosti dejavnosti v okviru programa.

2. Sodelujoče države pošljejo Komisiji:

(a) najpozneje do 31. marca 2011 vmesno poročilo z oceno ustreznosti programa;

(b) najpozneje do 31. marca 2014 končno poročilo z oceno, ki vsebuje oceno učinkovitosti in uspešnosti programa.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:

(a) najpozneje do 30. septembra 2011 vmesno poročilo z oceno iz prvega odstavka in sporočilo o umestnosti nadaljevanja programa, kateremu je po potrebi priložen ustrezen predlog;

(b) najpozneje do 30. septembra 2014 končno poročilo z oceno iz prvega odstavka.

7. Ukrepi proti goljufijam

Izdatki za razvoj varne vseevropske računalniške infrastrukture in drugih dejavnosti v okviru programa se pred izplačilom v skladu s pogodbo predložijo službam Komisije v običajni postopek preverjanja, pri čemer se upoštevajo pogodbene obveznosti ter zdravo finančno in splošno poslovodenje. Ukrepi proti goljufijam (nadzori, poročila itd.) se predvidijo v vseh pogodbah, sklenjenih med Komisijo in upravičenci.

Skupni ukrepi (instrumenti sredstev, povezanih z osebjem), se plačujejo iz proračuna za „skupne ukrepe“ programa Fiscalis 2013. Uradnikom se povrnejo naslednji stroški:

Vsaka država članica ima kontaktno točko za program Fiscalis, ki prejme predplačilo za povrnitev potnih stroškov in nadomestila za stroške bivanja uradnikov, ki sodelujejo v dejavnostih v okviru programa Fiscalis, v skladu s finančnimi pravili, ki so bila vzpostavljena za programe. Ta kontaktna točka prav tako povrne organizacijske stroške, ki so jasno opredeljeni v finančnem vodniku programa. Sodelujoče države morajo o teh izdatkih poročati z orodji za poročanje o dejavnostih in hraniti dodatne dokumente v lokalnih arhivih vsaj še pet let po koncu proračunskega leta, v katerem so bili ti odhodki.

Sodelujočim iz tretjih držav, mednarodnih organizacij ali zasebnega sektorja stroške povrne neposredno Komisija v skladu z običajnim postopkom.

Nadzorne obiske v državah članicah izvajajo finančne službe Komisije, da zagotovijo skladnost s finančnimi pravili, ki se uporabljajo pri upravljanju programa.

8. PODROBNI PODATKI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

(Navedba ciljev, ukrepov in realizacij) | Vrsta realizacije | Povprečni stroški | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | Leto 2013 | SKUPAJ |

Leto 2008 | Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 |

Uradniki in začasno osebje[22] (14 01 01) | A*/AD | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 |

B*, C*/AST | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 |

Osebje, financirano[23] na podlagi člena 14 01 02 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

Drugo osebje[24], financirano na podlagi člena 14 01 04/05 | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

SKUPAJ | 16 | 16 | 16 | 16 | 16 | 16 |

* Človeški viri vključujejo osebje enot, pristojnih za upravljanje programa in sistemov IT, ki so financirani v okviru programa.

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (obvezno)

(Pri navedbi več virov navedite število delovnih mest, ki izhajajo iz vsakega vira.)

X Delovna mesta, trenutno določena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno določena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo razpoložljivih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (14 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

– notranja | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

– zunanja | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

Uradniki in začasno osebje (14 01 01) | 1.620 | 1.620 | 1.620 | 1.620 | 1.620 | 1.620 | 9.720 |

Osebje, financirano na podlagi člena 14 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni strokovnjaki, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0.047 | 0.047 | 0.047 | 0.047 | 0.047 | 0.047 | 0.282 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 1.667 | 1.667 | 1.667 | 1.667 | 1.667 | 1.667 | 10.002 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci

Kadar je to ustrezno, se je treba s sklicevati na točko 8.2.1.

108 000 EUR na leto za uradnike/začasno osebje

.

Izračun – Osebje, financirano iz člena 14 01 02

Kadar je to ustrezno, se je treba s sklicevati na točko 8.2.1.

47 000 EUR na leto za osebje, financirano na podlagi člena 14 01 02

.

Izračun – Osebje, financirano na podlagi člena 14 01 04/05

Kadar je to ustrezno, se je treba sklicevati na točko 8.2.1.

167 000 EUR na leto za osebje, financirano na podlagi člena 14 01 04/05

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

14 01 02 11 01 – Službene poti | 0.250 | 0.250 | 0.250 | 0.250 | 0.250 | 0.250 | 1.500 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

14 01 02 11 03 – Odbori[26] | 0.012 | 0.012 | 0.012 | 0.012 | 0.012 | 0.012 | 0.072 |

14 01 02 11 04 – Študije in posvetovanja | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

XX 01 02 11 05 - Informacijski sistemi | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

2 Drugi odhodki za poslovodenje SKUPAJ (14 01 02 11) | 0.262 | 0.262 | 0.262 | 0.262 | 0.262 | 0.262 | 1.572 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in stroškov, povezanih z njimi (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0.262 | 0.262 | 0.262 | 0.262 | 0.262 | 0.262 | 1.572 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

1 000 EUR na službeno pot, 250 službenih poti na leto

Odbori: Odbor za komitologijo: Odbor Fiscalis, en sestanek na leto, potni stroški za 27 strokovnjakov

[1] COM(2005)111 z dne 6. aprila 2005 (Presoja vpliva – SEC 2005/423).

[2] Poimenovanje program Fiscalis se nanaša na program Fiscalis kot tak, ne glede na to, ali gre za Fiscalis, Fiscalis 2003–2007 ali Fiscalis 2013. Kadar se sklicujemo na določen program, navajamo program 2002, program 2007 ali program 2013.

[3] COM(2005)330 konč. dne 20. julija 2005 in SEC(2005)622/3 z dne 2. maja 2005.

[4] UL C, , str. .

[5] UL C, , str. .

[6] UL L 126, 28.4.1998, str. 1.

[7] UL L 341, 17.12.2002, str. 1.

[8] Vnesti datum med pogajanji.

[9] UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

[10] UL L 157, 26.5.2003, str. 38, Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).

[11] SEC(2005) 1045, 29.7.2005.

[12] UL C 172, 18.6.1999, str. 1, sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2003/429/ES (UL L 147, 14.6.2003, str. 25).

[13] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[14] UL L 336, 27.12.1977.

[15] UL L 73, 19.3.1976, str. 18.

[16] Diferencirana sredstva.

[17] Nediferencirana sredstva.

[18] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje 14 01 zadevnega naslova 14.

[19] Odhodki v okviru člena 14 01 04 naslova 14.

[20] V vrstici upravnih odhodkov je predvidena možnost zunanjega izvajanja dejavnosti v okviru programa. Proračunski zneski bodo na voljo šele po opravljeni študiji izvedljivosti v letu 2006.

[21] Odhodki v okviru člena 14 01, razen odhodkov v okviru členov 14 01 04 ali 14 01 05.

[22] Stroški zanje NISO kriti z referenčnim zneskom.

[23] Stroški zanje NISO kriti z referenčnim zneskom.

[24] Stroški zanje so zajeti v referenčnem znesku.

[25] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno (zadevne) izvajalsko (izvajalske) agencijo (agencije).

[26] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.