[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 11.12.2006

COM(2006) 780 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

SAPARD – LETNO POROČILO – leto 2005 {SEC(2006) 1628}

1. Uvod

Že leta 2000 je Evropska unija okrepila predpristopno pomoč za razvoj podeželja desetih držav kandidatk vzhodne in srednje Evrope, tako da je ustanovila Sapard, posebni pristopni program za razvoj kmetijstva in podeželja. Za izvajanje programa je bil izbran poseben pristop: nacionalni organi v državah prosilkah so v celoti prevzeli odgovornost s popolnoma „decentraliziranim upravljanjem“ in tako omogočili uresničevanje programa Sapard. Eden od njegovih ciljev je izvajanje številnih majhnih projektov razvoja podeželja, drugi pa oblikovanje struktur, ki lahko uporabljajo pravni red Evropskih skupnosti po pristopu. Podrobne informacije glede izvajanja in sistemov upravljanja programa Sapard je mogoče najti v letnem poročilu za leto 2000.

2. Glavni rezultati izvajanja [1]

OD LETA 2000 DO 2005 JE BILO DRžAVAM UPRAVIčENKAM DODELJENIH SKUPNO 2 663,9 MILIJONA EUR ZA IZBOLJšANJE NJIHOVIH PODEžELSKIH IN KMETIJSKIH SEKTORJEV, OD TEGA JE BILO 1 334,2 MILIJONA EUR DODELJENIH OSMIM NOVIM DRžAVAM čLANICAM, UPRAVIčENIM DO PODPORE SAPARD [2], ter 1 329,7 milijona EUR Bolgariji in Romuniji. V tem obdobju je bilo upravičenkam dejansko izplačanih 1 803,0 milijona EUR[3], kar je 94,4 % vseh razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstev iz letnih sporazumov o financiranju za obdobje 2000–2003 za nove države članice ter 40,9 % iz letnih sporazumov o financiranju za obdobje 2000–2005 za Bolgarijo in Romunijo.

Leta 2005 je Evropska komisija za Bolgarijo in Romunijo namenila 250,3 milijona EUR ter vsem državam upravičenkam izplačala skupno 811,9 milijona EUR, od tega 557,5 milijona EUR novim državam članicam ter 254,4 milijona EUR Bolgariji in Romuniji. Plačila leta 2005 znašajo 82 % plačil v obdobju 2000–2004. To kaže bistveno povečanje črpanja sredstev EU, ki je predvsem posledica dejstva, da so razen Latvije in Madžarske vse nove države članice dosegle prag 95 %, pri katerem Evropska komisija preneha plačevati nadomestila, dokler ni mogoče izvesti končnega plačila. Latvija (94,6 %) in Madžarska (91, 3 %) sta bili blizu tega praga.

Leta 2005 so nove države članice nadaljevale plačevanje po pogodbah, sklenjenih na podlagi programa Sapard. Konec leta 2005 je le Češka uradno prenehala porabljati sredstva programa Sapard in predložila zahtevek za končno plačilo, da bi lahko leta 2006 dokončala ta program.

V vseh novih državah članicah so obveznosti do upravičenk presegle 100 % sredstev, razpoložljivih na podlagi programa Sapard. Pogodbe so bile sklenjene za več kot 34 000 projektov, kar je 1 492 milijonov EUR prispevka Skupnosti.

Nove države članice so lahko tako hitro začele izvajati popristopne programe razvoja podeželja.

Državna sredstva, porabljena na podlagi programa Sapard, so konec leta 2005 skupaj znašala 2 334,9 milijona EUR[4]. Velik delež naložb na podlagi programa Sapard so naložbe, ki ustvarjajo prihodek in jih do 50 % podpirajo javni viri. Skupen neposredni vpliv podpore na podlagi programa Sapard (skupni upravičeni stroški) je skupaj 4 287,1 milijona EUR za naložbe in zagotovljene storitve. Zato vsak euro, ki ga prispeva Skupnost na podlagi programa Sapard, prinese skupno naložbo 2,4 EUR.

3. Ocena uresničevanja ciljev [5]

ZDAJ, KO SE IZVAJANJE PROGRAMA SAPARD V NOVIH DRžAVAH čLANICAH PRIBLIžUJE KONCU, SE LAHKO OCENI SKUPEN VPLIV PROGRAMOV DRžAV.

Poročilo se osredotoča na rezultate, primerjane s cilji programa Sapard. Ocenjuje stanje izvajanja naložbenih ukrepov za kmetijska gospodarstva in živilsko industrijo, ki prispevajo zlasti k doseganju standardov EU . Ocenjuje tudi druga dva naložbena ukrepa za diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti in infrastrukturo na podeželju, ki zlasti prispevata k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest na podeželju. Ti ukrepi znašajo 93 % skupnih dodeljenih sredstev Sapard[6].

Horizontalna ocena na podlagi vseh kazalnikov iz programov Sapard se bo izvedla pri naknadnem vrednotenju programov osmih novih držav članic.

To poročilo se glede Bolgarije in Romunije osredotoča na napredek, ki sta ga državi dosegli leta 2005.

3.1 Nove države članice

Že do konca leta 2004 je vsem osmim novim državam članicam uspelo skleniti pogodbe za vsa sredstva EU, ki so jim bila dodeljena, in pripraviti projekte, ki so upravičeni na podlagi popristopnih programov.

Naložbe v kmetijska gospodarstva in živilsko industrijo, ki sta najpomembnejša sektorja pri sprejemanju standardov pravnega reda Skupnosti, znašajo 53 % skupnih sredstev na podlagi programa Sapard, dodeljenih novim državam članicam, od tega je bilo 24 % porabljenih za naložbe v kmetijska gospodarstva in 29 % v živilsko industrijo.

Na podlagi naložbenega ukrepa za kmetijska gospodarstva je delež reje živali in proizvodov dosegel 41 % skupnega pogodbenega zneska v osmih novih državah članicah. Naložbe v vinski sektor ter sektor sadja in zelenjave so zelo povezane s prilagoditvijo standardom pravnega reda. Ti sektorji pomenijo približno 10 % skupnih naložb na podlagi tega ukrepa.

Hkrati pa naložbe v sektor za poljščine pomenijo 17 %. Čeprav je v nekaterih državah sektor za poljščine pomemben v skupni kmetijski proizvodnji, je sorazmerno visoka stopnja naložb v sektor za poljščine delno tudi posledica gospodarskih težav pri stroškovno intenzivnem živinorejskem in proizvodnem sektorju, ki poleg pomanjkanja podeželskih posojilnih finančnih storitev povzročajo manjši prejem sredstev v živinorejskem sektorju in zato večji delež podpore za sektor za poljščine. Tako je bilo na primer v treh baltskih državah, kjer je bil delež naložb v sektor za poljščine 45 % v Latviji, 47 % v Litvi in 70 % v Estoniji.

Kar zadeva predelavo hrane in trženje, so naložbe v mesne proizvode ter mleko in mlečne proizvode, ki sta ključna sektorja pri prilagajanju pravnemu redu, dosegle 52 % in 21 %. Podatki, pridobljeni pri spremljanju, kažejo, da so naložbe za izpolnitev standardov pravnega reda največji delež naložb. Na primer na Poljskem, ki je največja upravičenka do sredstev programa Sapard, znašajo naložbe, namenjene prilagajanju sanitarnim in veterinarskim standardom EU, približno 87 % skupnih naložb v mesni sektor in 72 % naložb v sektor mlečnih proizvodov[7].

Poleg tega so bile naložbe v prvo stopnjo predelave, izboljšanje nadzora kakovosti in kafilerij v nekaterih državah precejšnje. Na Češkem so na primer naložbe v izboljšanje struktur za nadzor kakovosti v predelovalnih obratih znašale 23 milijonov EUR, od tega je bilo 99 % sredstev porabljenih za uvedbo sistemov HACCP v obrate za proizvodnjo mlečnih proizvodov in mesa.

Ti rezultati kažejo, da so naložbe na podlagi teh dveh ukrepov prispevale k uresničevanju Sapardovih ciljev.

Naložbe v infrastrukturo na podeželju in diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti znašajo 40 % skupnih sredstev Sapard, dodeljenih novim državam članicam, od tega je bilo 31 % dodeljenih naložbam v infrastrukturo na podeželju in 9 % naložbam v diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti.

Naložbe v infrastrukturo na podeželju so bile osredotočene na naložbe v ravnanje z odpadki (39 %), oskrbo z vodo (19 %) in lokalne dovozne ceste (35 %). Sorazmerno visoka stopnja naložb v infrastrukturo na podeželju je zlasti posledica njihove visoke stopnje na Poljskem (47 %), medtem ko so druge nove države članice temu ukrepu dodelile znatno nižje zneske.

V zvezi z diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti na podeželskih območjih je bilo glavno področje naložb podeželski turizem (27 %), naložbe v razvoj osnovnih storitev pa znašajo 11 % sredstev, dodeljenih temu ukrepu v novih državah članicah.

Naložbe na podlagi teh dveh ukrepov so izboljšale osnovno infrastrukturo in podprle trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti na podeželskih območjih.

3.2 Bolgarija [8]

Leta 2005 je EU Bolgariji namenila 75,1 milijona EUR na podlagi letnega sporazuma o financiranju za leto 2005. Tako so skupna sredstva EU, namenjena Bolgariji na podlagi letnega sporazuma o financiranju v obdobju 2000–2005, znašala 362,3 milijona EUR. Hkrati je Evropska komisija Bolgariji izplačala 67,2 milijona EUR, plačila EU, ki so se nabrala v obdobju 2000–2005, pa so 31. decembra 2005 znašala 158,2 milijona EUR (43 % razpoložljivih sredstev EU).

Do istega datuma je Sapardova agencija odobrila 1 921 projektov na podlagi vseh ukrepov (razen za kmetijsko-okoljske in namakalne), ki znašajo 286,5 milijona EUR prispevka EU (79 % sredstev na podlagi letnega sporazuma o financiranju v obdobju 2000–2005). Po začasni zamrznitvi odobrenih projektov s tako imenovanim „postopkom omejenega časa“ je bilo leta 2005 odobrenih le 1 721 projektov, ki so znašali 251,8 milijona EUR prispevka EU (70 % dodeljenih sredstev EU v obdobju 2000–2005)[9]. Uporaba tega postopka s strani agencije je povzročila znatno zamudo pri izvajanju programa.

Leta 2005 je bilo odobrenih le 12 projektov zaradi izčrpanja sredstev na podlagi letnega sporazuma o financiranju za obdobje 2000–2004 in razmeroma pozne ratifikacije letnega sporazuma o financiranju za leto 2005. Zato so bili preklicani razpisi za vse ukrepe razen za „poklicno usposabljanje“, „ustanavljanje skupin proizvajalcev“, „gozdarstvo“, „pogozdovanje“ in „tehnično pomoč“, za katere so omejena sredstva ostala na voljo.

Do konca leta 2005 je bilo dokončanih 1 378 projektov, kar ustreza 72 % do takrat odobrenih projektov, od tega je bilo 536 projektov dokončanih leta 2005. Prispevek Evropske komisije pri povrnjenih subvencijah je bil 159,1 milijona EUR, kar pomeni 54 % zneska na podlagi letnega sporazuma o financiranju za obdobje 2000–2004.

Ukrepa, za katera je bilo dodeljenih največ sredstev, sta „naložbe v kmetijska gospodarstva“ ter „predelava in trženje“, ki pomenita 32 % in 34 % razpoložljivih sredstev. S kar 81 % sredstev, odobrenih za 1 324 projektov, so bile „naložbe v kmetijska gospodarstva“ najuspešnejši ukrep; od teh projektov je bilo dokončanih 998 (391 leta 2005). Na podlagi drugega najbolj priljubljenega ukrepa „predelava in trženje“ je bilo odobrenih 238 projektov (55 leta 2005), kar pomeni 59 % vseh razpoložljivih sredstev. Na podlagi „naložb v kmetijska gospodarstva“ je delež sektorjev za poljščine, sadje in zelenjavo še vedno zelo visok (77 %), upravičuje pa ga deloma temeljna potreba po racionalizaciji in mehanizaciji, ki je deloma posledica gospodarskih težav v živinorejskem sektorju in slabih podeželskih posojilnih storitev. Na podlagi „predelave in trženja“ znašajo naložbe v predelavo in trženje mesa, rib, mleka in mlečnih proizvodov 53-odstotni delež vseh odobrenih projektov.

Raven sklenjenih pogodb na podlagi „diverzifikacije gospodarskih dejavnosti“ se je tudi povečala z 291 odobrenimi projekti, kar pomeni 50 % zneska, razpoložljivega za celotno programsko obdobje. Dokončalo se je 90 projektov (88 leta 2005). Ključne dejavnosti na podlagi tega ukrepa so povezane z naložbami v podeželski turizem (43 %) in naložbami v gradbeni les, izdelke iz lesa in biogoriva (33 %).

V zvezi z ukrepi „infrastruktura na podeželju“ in „obnova vasi“ so ravni sklenjenih pogodb dosegle 60 % in 50 % zneska, razpoložljivega za obdobje 2000–2005, s 17 in 30 projekti, dokončanimi do konca leta 2005. Na podlagi „infrastrukture za podeželje“ je bilo 83 % sredstev porabljenih za gradnjo cest.

3.3 Romunija [10]

Leta 2005 je EU Romuniji namenila 175,2 milijona EUR na podlagi letnega sporazuma o financiranju za leto 2005. Tako so skupna sredstva EU, namenjena Romuniji na podlagi letnega sporazuma o financiranju v obdobju 2000–2005, znašala 967,4 milijona EUR. Leta 2005 je Evropska komisija Romuniji izplačala 187,2 milijona EUR, plačila EU, ki so se nabrala v obdobju 2000–2005, pa so 31. decembra 2005 znašala 385,4 milijona EUR (39,8 % razpoložljivih sredstev EU).

Do konca leta 2005 je Sapardova agencija odobrila 1 928 projektov, ki znašajo 534,8 milijona EUR sredstev EU (55 % dodeljenih sredstev Sapard za obdobje 2000–2005). Glede na to, da mora Evropska komisija do konca leta 2006 plačati Romuniji 792,2 milijona EUR[11], da se prepreči razveljavitev dodelitve sredstev, in da je bilo do ko konca leta plačanih le 385,4 milijona EUR, Romunija tvega, da bo izgubila znatna sredstva EU, če se izvajanje v letu 2006 ne bo znatno pospešilo.

Program Sapard se je začel izvajati v sredini leta 2002 in se je srečal z resnimi težavami, povezanimi predvsem s pomanjkanjem upravne usposobljenosti in posojil za kmetijska gospodarstva ali kmetijska podjetja. Poleg tega so poplave, ki so prizadele Romunijo leta 2005, ovirale izvajanje programa.

Glede na obseg škode (ocenjena na 1,6 milijarde EUR in 3,4 % BDP za leto 2003), ki je prizadela skoraj vsako okrožje med aprilom in septembrom 2005, se je Evropska komisija strinjala in ponovno dodelila znatna sredstva ukrepu „infrastrukture na podeželju“ za obnovo na prizadetih območjih. Poleg tega se je strinjala z uporabo povezanih določb večletnega sporazuma o financiranju v primeru naravnih nesreč, ki omogočajo uporabo višje stopnje sofinanciranja EU (85 % namesto 75 %) in višjo stopnjo državne pomoči (75 % namesto 50 % za zasebne upravičence) na podlagi nekaterih ukrepov. Poleg tega je bil oblikovan nov podukrep za naložbe v preprečevanje poplav.

Na splošno je za program značilen močan poudarek na obnovi infrastrukture na podeželju, medtem ko so ukrepi, povezani s pravnim redom, šele nedavno začeli črpati več sredstev. Zato eden od glavnih ciljev programa, to je pomagati Romuniji, da izpolni zahteve pravnega reda EU, še ni dosežen.

Največji delež sredstev EU je bil dodeljen „infrastrukturi na podeželju“. Vendar leta 2005 ni bila sklenjena nobena pogodba za nov projekt, ker je stopnja sklepanja pogodb dosegla 100 % sredstev že leta 2004 (49 % za ceste, 35 % za oskrbo s pitno vodo, 16 % za kanalizacijske sisteme). Ukrep „infrastrukture na podeželju“ je bil predmet domnev, da je projekt slabe kakovosti in da so se pojavile nepravilnosti v razpisnih postopkih. Romunija si je prizadevala za poostritev nadzora nad izvajanjem, zato nobena od nepravilnosti za zdaj še ni povzročila finančnih popravkov. Poleg tega so poplave leta 2005 povzročile resno škodo veliko dokončanim projektom.

Ukrep „predelava in trženje“, povezan s pravnim redom EU, ki mu je bil dodeljen drugi največji delež sredstev, se srečuje z resnimi težavami pri absorpciji sredstev. Raven sklenjenih pogodb je dosegla le 54 % sredstev, razpoložljivih za obdobje 2000–2005. Od sredstev, dodeljenih temu področju, je sektor mesnih proizvodov dobil 52 % in sektor za mlečne proizvode 19 %.

„Naložbe v kmetijska gospodarstva“ so tretji najpomembnejši ukrep. Vendar je sklepanje pogodb na podlagi tega ukrepa doseglo raven le 28 % razpoložljivih sredstev (59 % za poljščine, 20 % za mleko, 12 % za meso). V približevanju pristopa je pozornost namenjena izboljšanju izvajanja v živinorejskem sektorju.

Raven sklenjenih pogodb na podlagi „diverzifikacije gospodarskih dejavnosti“ je do leta 2005 dosegla le 23 % sredstev, dodeljenih za obdobje 2000–2005, od tega je 86 % sredstev povezanih s podeželskim turizmom.

4. Izvajanje in upravljanje programa

4.1 Spremljanje izvajanja programa

Leta 2005 je Evropska komisija nadaljevala sodelovanje z upravičenci v zvezi z izvajanjem sistemov spremljanja in vrednotenja. Poleg stalnega spremljanja so se na 14 srečanjih odborov za spremljanje, ki so potekala leta 2005, osredotočili na spremembe programov. Leta 2005 je bilo sprejetih 11 odločb Evropske komisije, ki spreminjajo Sapardove programe devetih držav (vseh razen Poljske), od tega osem za nove države članice ter tri za Bolgarijo in Romunijo (Priloga D).

Pri novih državah članicah, ki so prenehale sklepati pogodbe za projekte leta 2004, so bile spremembe predvsem v zvezi s pripravo končnih plačil.

Glavni cilj sprememb, sprejetih za Bolgarijo in Romunijo, je bil bolje usmeriti programe na pristop in izboljšati sposobnost absorpcije sredstev. Poleg tega se je odobrila sprememba programa, ki omogoča uporabo posebnih določb v zvezi z naravnimi nesrečami in ponovno dodelitev sredstev za obnovo infrastrukture, ki so jo prizadele poplave v Romuniji.

4.2 Posodobitev vmesnih vrednotenj

V skladu z večletnim sporazumom o financiranju je treba vmesna vrednotenja po potrebi posodobiti. Na podlagi tega se je odločilo, da se bodo takšne posodobitve za Bolgarijo in Romunijo izvedle do 31. decembra 2005. Ker nobena od obeh držav do tega datuma ni predložila vrednotenja, bo Evropska komisija poročila pregledala leta 2006.

4.3 Program Rural Credit

Sklad za mala in srednje velika podjetja (SMEFF) PHARE združuje sredstva EBOR, Razvojne banke Sveta Evrope/Kreditanstalt für Wiederaufbau s podporami PHARE, da finančnim posrednikom v državah kandidatkah zagotavlja pobude za

- razširitev njihove finančne ponudbe malim in srednje velikim podjetjem, vključno s kmetijskimi gospodarstvi in kmetijskimi podjetji,

- povečanje njihove sposobnosti za oceno in spremljanje povezanih tveganj ter

- upravljanje njihove izpostavljenosti tveganju.

Pododdelek za podeželje (RSW) je namenjen krepitvi zmogljivosti finančnega sektorja za povečanje dostopa kmetovalcem in kmetijskim podjetjem do finančnih storitev.

Do konca leta je EBOR podpisala pogodbe za šest projektov RSW s finančnimi posredniki v Bolgariji, na Poljskem, Slovaškem, v Sloveniji in na Češkem, pri čemer kreditne linije znašajo skupaj 47 milijonov EUR, pobude EU pa skupaj 6,6 milijona EUR. Razvojna banka Sveta Evrope/Kreditanstalt für Wiederaufbau je podpisala pogodbi za dva projekta s finančnimi posredniki na Slovaškem (5 milijonov EUR) in v Romuniji (30 milijonov EUR), pri čemer skupni znesek pobud EU znaša 3,5 milijona EUR.

4.4 Hrvaška

Hrvaški program je Komisija sprejela 8. februarja 2006. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi 25 milijonov EUR za leto 2006 opredeljuje tri prednostne naloge, ki jih je treba izvesti na podlagi štirih ukrepov: 20 % sredstev EU bo dodeljenih „naložbam v kmetijska gospodarstva“, 39 % izboljšanju „predelave in trženja kmetijskih in ribiških proizvodov“ in nadaljnjih 40 % bo namenjenih izboljšanju „infrastrukture na podeželju“, preostali 1 % pa se bo porabil za tehnično pomoč.

Večletni sporazum o financiranju za Hrvaško je bil sprejet 6. decembra 2005 in podpisan 29. decembra 2005. Večletni sporazum o financiranju določa pravila Skupnosti za upravljanje in nadzorovanje za program Sapard.

Ker je za upravljanje programa Sapard v celoti odgovorna država, mora Hrvaška ustanoviti in akreditirati Sapardovo agencijo, na katero bo nato Evropska komisija prenesla upravljanje pomoči.

5. Dejavnosti glede prenosa upravljanja, revizij in nadzora

5.1 Posodobitev prenosa upravljanja pomoči in nadzorne misije [12]

Leta 2005 je bila izvedena le ena revizijska misija za prenos v Romunijo, ki je zajemala štiri ukrepe. Odločba Evropske komisije leta 2005 ni bila izdana, ker so romunski organi morali spremeniti in dopolniti nekatere Sapardove postopke zaradi uskladitve z zahtevami večletnega finančnega sporazuma.

Poleg tega je bilo izvedenih več revizijskih misij za ugotavljanje dejstev v državah kandidatkah Hrvaški in Turčiji. Cilj za Hrvaško je bil spremljati napredek nacionalnega sklada in Sapardove agencije pri akreditaciji, cilj za Turčijo pa je bil začeti akreditacijski postopek v skladu z novim instrumentom za predpristopno pomoč, ki bo na voljo od januarja 2007, ter zagotoviti svetovanje in informacije o povezanih nalogah in odgovornosti.

5.2 Sklep o potrditvi obračuna

Letni obračuni za leto 2004 za deset držav (Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška, Slovenija, Bolgarija in Romunija) so bili potrjeni s Sklepom Evropske komisije z dne 30. septembra 2005, C(2005) 3656.

Letnih obračunov za proračunsko leto 2003 v zvezi z Bolgarijo, Romunijo in Poljsko Sklep Evropske komisije z dne 28. septembra 2004 ni zajemal. Zato sta bili leta 2005 izvedeni dve revizijski misiji v zvezi s certifikacijo v Romunijo in na Poljsko, od Bolgarije pa so se zahtevale dodatne informacije. Sklep Evropske komisije v zvezi s temi tremi državami bo sprejet leta 2006.

5.3 Odločba o potrditvi skladnosti obračuna

Revizijska poizvedba glede skladnosti obračunov, ki se je začela septembra 2003, se je nadaljevala leta 2004 in 2005. Leta 2005 je bilo izvedenih pet revizijskih misij v zvezi s skladnostjo obračunov. Na Češkem, Madžarskem, v Litvi in na Poljskem so bile revizije osredotočene na izvajanje korektivnih ukrepov in obravnavanje priporočil iz prvih poizvedb, izvedenih leta 2003 in 2004. Druga revizija je bila izvedena v Romuniji in je zajemala prijavljene odhodke v letu 2005 ter je v celoti preverila izvajanje postopkov za novi ukrep.

Med vsemi temi revizijami so bili pregledani izbrani vzorci kartotek plačil in nekateri končni upravičenci so bili preverjeni na kraju samem. Odkrite slabosti so bile naslovljene na zadevne organe. Uporaba mogočih finančnih popravkov za nastale izdatke se bo ovrednotila ob koncu postopkov o potrditvi obračunov, ki so v zvezi s sedanjo poizvedbo v skladu z večletnim sporazumom o financiranju.

Odločba o potrditvi skladnosti obračuna C(2005) 3702, ki je bila sprejeta 6. oktobra 2005, je iz financiranja Skupnosti izključil nekatere izdatke Bolgarije na podlagi programa Sapard zaradi nesprejemljivega navzkrižja interesov med upravičenci in njihovimi svetovalci za dva projekta in v enem primeru zaradi neupoštevanja pravil v zvezi z zasebnimi razpisi, ki jih določata zakonodaja Skupnosti in večletni sporazum o financiranju.

5.4 Delo, ki ga je opravilo Evropsko računsko sodišče (ECA)

V okviru DAS za leto 2004 je Evropsko računsko sodišče preverilo, kako je Evropska komisija obravnavala Sapardova letna poročila o izvajanju, pri čemer se je osredotočilo na dokumentacijo analize poročil s strani Evropske komisije in na spoštovanje rokov iz večletnih sporazumov o financiranju. Službe Evropske komisije so ustrezno upoštevale pripombe.

Poleg tega je Evropsko računsko sodišče v okviru svojega letnega poročila za leto 2004 izvedlo revizije na Madžarskem in v Sloveniji. Službe Evropske komisije so preučile ta poročila in tudi odgovore držav članic ter so spremljale nekatera vprašanja, ki so bila načeta med nacionalnimi revizijami v obeh državah. Po tej preučitvi Evropska komisija meni, da ni dokazov o razširjenih napakah ali slabostih sistema.

Evropsko računsko sodišče v svojih ugotovitvah za proračunsko leto 2004 navaja, da so pri predpristopnih sredstvih na splošno obstajala tveganja različnih stopenj na ravni izvajalskih organizacij v državah kandidatkah. Zlasti za program Sapard je Evropsko računsko sodišče navedlo, da je bilo ugotovljenih nekaj slabosti, ki pa so imele le majhen finančni vpliv. Na splošno je ugotovilo, da so bili pri programu Sapard „v sistemih zajeti glavni koncepti, postopki so bili dobro dokumentirani in sistemi, kot so opisani in akreditirani, so večinoma delovali tudi v praksi … Sodišče na podlagi opravljenega revizijskega dela in z izjemo ugotovitev ponavlja svoje mnenje, da so nadzorni in kontrolni sistemi SAPARD v praksi na splošno delovali“.

5.5 Informacije o nepravilnostih

Leta 2005 je bil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) seznanjen z 151 novimi primeri nepravilnosti: 87 v Romuniji, 21 na Madžarskem, 19 na Poljskem, 9 v Bolgariji, 4 v Latviji, po 3 v Estoniji in Sloveniji, po 2 v Litvi in na Češkem ter 1 na Slovaškem. Število primerov, prijavljenih iz novih držav članic, se očitno zmanjšuje, medtem ko večina novih primerov, s katerimi je bil seznanjen OLAF, prihaja iz držav pristopnic, v katerih so se Sapardovi izdatki povečali. Nekatere države, zlasti Romunija, so sporočale nepravilnosti za zneske, nižje od 4 000 EUR, zaradi česar je bilo število prijavljenih nepravilnosti iz teh držav precej visoko.

Večina prijavljenih nepravilnosti je izhajala iz nepravilne uporabe pravil o javnih naročilih, nepravilnosti v obračunih, neupravičenost nekaterih stroškov in ponarejenih dokumentov. Neustrezno osebje, pomanjkanje usposabljanja, pomembnost kroženja in želja po namenitvi Sapardovih sredstev, preden je dosežen s pristopom povezan rok, veljajo za dejavnike tveganja.

6. Prihodnji razvoj

6.1 Instrument za predpristopno pomoč (IPA)

Leta 2005 je Evropska komisija pripravila pravno podlago za spremljanje reforme politike o zunanji pomoči, predlagane v finančni perspektivi 2007–2013[13], posledica česar je bila izdelava novega instrumenta za predpristopno pomoč, ki je zamenjal pet nekdanjih instrumentov PHARE, ISPA, Sapard, CARDS in predpristopno pomoč za Turčijo. Poleg tega so bila pripravljena izvedbena pravila za instrument za pristopno pomoč vključno s komponento razvoja podeželja instrumenta (IPARD) in začelo se je pripravljalno delo za izvajanje IPARD v zadevnih državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija).

6.2 Hrvaška

Pripravljalno delo za komponento IPARD, ki se uporablja od leta 2007, je bilo pospešeno leta 2005.

Program IPARD bo temeljil na programu Sapard. Vključeval bo dodatne ukrepe, kot so „razvoj in diverzifikacija kmetijskih gospodarskih dejavnosti“, „pridelovalne metode v kmetijstvu, ki so namenjene varstvu okolja in ohranjanju podeželja“ in „ukrepi vrste Leader“. Hrvaška predvideva, da bo načrt IPARD predložen v odobritev s strani Evropske komisije leta 2006.

6.3 Turčija

Med tremi pripravljalnimi misijami v Ankaro aprila, julija in decembra 2005 so turški organi potrdili, da nameravajo začeti program IPARD za Turčijo čim prej in najpozneje v prvi polovici leta 2008, Evropska komisija pa jim je zagotovila svetovanje o ključnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

Podrobna sektorska analiza, ki vključuje neodvisno strokovno znanje in izkušnje, se bo zahtevala za vse sektorje, vključene v programe IPARD. Na zahtevo turških organov je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo jeseni 2005 začela izvajati študijo sektorja za mlečne proizvode, ki bo dokončana leta 2006.

V zvezi s podeželskimi posojilnimi finančnimi storitvami je Evropska komisija poudarila pomembnost dobro delujočih finančnih skladov za črpanje sredstev IPARD.

6.4 Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Evropska komisija je v zadnjih letih močno razvila sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami na področju predpristopne pomoči za razvoj podeželja. Rezultat sodelovanja je bilo boljše razumevanje delovanja programov Sapard in IPARD ter možnih področij sodelovanja med mednarodnimi finančnimi institucijami in Evropsko komisijo na tem področju.

Tesno usklajevanje in sodelovanje s Svetovno banko se je začelo na Hrvaškem kmalu zatem, ko ji je EU podelila status države kandidatke Projekt kohezije pravnega reda na področju kmetijstva Svetovne banke za Hrvaško (25,5 milijona EUR) je bil oblikovan, da se povečajo zmogljivosti hrvaškega Ministrstva za kmetijstvo, vključno s podporo za ustanovitev agencije Sapard/IPARD in pripravo ukrepov Sapard/IPARD.

Pri projektu izvajanja kmetijske reforme Svetovna banka podpira ukrepe vrste IPARD v Turčiji.

Evropska komisija je tesno sodelovala tudi z drugimi mednarodnimi donatorji, kot sta Program ZN za razvoj in Ameriška agencija za mednarodni razvoj, zato da bi bolje usklajevala zadevne dejavnosti razvoja podeželja. Poleg tega je Evropska komisija članica vzhodne kmetijske skupine, mreže kmetijskih institucij in institucij kmetijskih dejavnosti, ki delujejo v srednji in vzhodni Evropi ter jo usklajuje FAO.

[1] Glej Prilogo A.

[2] Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija.

[3] Predplačila in plačila nadomestil.

[4] Vključno z nacionalnim sofinanciranjem in plačili novih držav članic nad pragom 95 %.

[5] Prilogi B in C vsebujeta horizontalni pregled.

[6] Priloga C.1.

[7] Letno poročilo o izvajanju za Poljsko, 2005.

[8] Priloga C.3.9 je pregled razporeditve sredstev programa Sapard med ukrepe za Bolgarijo.

[9] „Postopek omejenega časa“, s katerim so bili projekti začasno odobreni pred končnim preverjanjem upravičenosti za pospešitev izvajanja, je Sapardova agencija uporabljala od julija 2004. Vendar se je pokazalo, da je izpodbojen na nacionalni ravni in na ravni Evropske skupnosti. Zato je pri izvajanju programa Sapard nastala zamuda, ker so se projekti začasno prekinili do sprejetja končne odločitve o skladnosti postopka.

[10] Priloga C.30.10 je pregled razporeditve sredstev programa Sapard med ukrepe za Romunijo.

[11] Rok za razveljavitev dodeljenih sredstev je bil podaljšan za eno leto za letna sporazuma o financiranju za leti 2004 in 2005 z Uredbo (ES) št. 1052/2006 z dne 11. julija 2006 (UL L 183, 12.7.2006, str. 3).

[12] Glej Prilogo E.

[13] COM(2004) 101.