[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 5.12.2006

COM(2006) 762 konč.

POROČILO KOMISIJE

KONVERGENČNO POROČILO DECEMBER 2006

(pripravljeno v skladu s členom 122(2) Pogodbe){SEC(2006) 1570}

1. NAMEN POROčILA

Na podlagi člena 122(2) Pogodbe morata Komisija in Evropska centralna banka (ECB) najmanj enkrat vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem poročati Svetu o napredku, ki so ga države članice dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije.

Zadnji redni konvergenčni poročili Komisije in ECB, ki sta bili sprejeti oktobra 2004, sta zajemali deset držav članic, ki so vstopile v EU maja 2004, in Švedsko[1]. Na zahtevo svojih nacionalnih organov sta bili Litva in Slovenija ocenjeni v konvergenčnih poročilih, izdanih maja 2006[2]. To poročilo zajema ostalih devet držav članic z odstopanjem: Česko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovaško in Švedsko.[3] Tehnična priloga tega poročila {SEC(2006) 1570} vsebuje podrobnejšo oceno stanja konvergence v teh državah.

Vsebino poročil, ki sta jih pripravili Komisija in ECB, ureja člen 121(1) Pogodbe. Ta člen zahteva, da se v poročilih preveri združljivost nacionalnih zakonodaj s členoma 108 in 109 Pogodbe in Statutom ESCB in ECB. V poročilih se tudi preveri, ali je zadevna država članica dosegla visoko stopnjo trajnostne konvergence, pri čemer se upošteva, kako država članica izpolnjuje konvergenčna merila (stabilnost cen, proračunsko stanje, stabilnost deviznega tečaja, dolgoročne obrestne mere) in številne druge dejavnike iz zadnjega pododstavka člena 121(1). Štiri konvergenčna merila so natančneje določena v protokolu, ki je priloga k Pogodbi (Protokol št. 21 o konvergenčnih merilih).

Preučitev združljivosti nacionalne zakonodaje , vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, s členoma 108 in 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB zahteva oceno skladnosti s prepovedjo denarnega financiranja (člen 101 ES), prepovedjo privilegiranega dostopa (člen 102 ES), skladnosti s cilji ESCB (člen 105.1 ES), neodvisnostjo centralnih bank (člen 108 ES) in vključitvijo nacionalnih centralnih bank v ESCB (več členov Pogodbe ES in Statuta ESCB).

Merilo stabilnosti cen je opredeljeno v prvi alinei člena 121(1) Pogodbe: „doseganje visoke stopnje stabilnosti cen […] je razvidno iz stopnje inflacije, ki je blizu stopnji inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen“.

Člen 1 Protokola o konvergenčnih merilih nadalje določa, da „merilo stabilnosti cen […] pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor 1,5 odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Višina inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin na primerljivi osnovi, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav.“ Zahteva trajnosti pomeni, da je treba zadovoljiv razvoj inflacije doseči predvsem s primernim ravnanjem stroškov vložkov in drugih dejavnikov, ki strukturno vplivajo na gibanje cen, ne pa da nanj vplivajo začasni dejavniki. Pregled konvergence zato vključuje oceno osnovnih dejavnikov inflacije in srednjeročnih obetov. Ocenjuje se tudi verjetnost, ali bo država dosegla referenčno vrednost v prihodnjih mesecih.

Referenčna vrednost inflacije je oktobra 2006 znašala 2,8 %[4], najboljše države članice pa so bile Poljska, Finska in Švedska.

Pogodba se sklicuje na merilo deviznega tečaja v tretji alinei člena 121 kot na „upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznega tečaja evropskega denarnega sistema, v obdobju najmanj dveh let brez devalvacije glede na valuto katere koli druge države članice“.

Člen 3 Protokola o konvergenčnih merilih določa: „merilo sodelovanja v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema (…) pomeni, da je država članica upoštevala normalne meje nihanja, predvidene z mehanizmom deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred pregledom. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na valuto druge države članice.“

Ustrezno dveletno obdobje za ocenjevanje stabilnosti deviznega tečaja v tem poročilu je obdobje od novembra 2004 do oktobra 2006.

Konvergenčno merilo v zvezi s proračunskim stanjem je opredeljeno v drugi alinei člena 121(1) Pogodbe kot „vzdržnost stanja javnih financ: to izhaja iz doseženega proračunskega stanja brez čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6)“. Poleg tega člen 2 Protokola o konvergenčnih merilih določa, da to merilo pomeni, da „v času pregleda država članica ni predmet Odločbe Sveta iz člena 104(6) te pogodbe o obstoju čezmernega primanjkljaja“.

Četrta alinea člena 121(1) Pogodbe zahteva „trajnost dosežene konvergence in sodelovanja države članice v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema, kar se kaže v ravni dolgoročnih obrestnih mer “. Člen 4 Protokola o konvergenčnih merilih nadalje določa, da „merilo konvergence obrestnih mer (…) pomeni, da ima država članica v enem letu pred pregledom tako povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor 2 odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Obrestne mere se izračunajo na podlagi dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav.“

Referenčna vrednost obrestne mere je znašala 6,2 % v oktobru 2006.

Člen 121 Pogodbe zahteva tudi pregled drugih dejavnikov, ki so pomembni za gospodarsko povezovanje in konvergenco. Ti dodatni dejavniki vključujejo povezovanje finančnih in proizvodnih trgov, razvoj tekočega računa plačilne bilance in gibanje stroškov dela na enoto ter druge cenovne kazalce. Slednji so zajeti v oceni stabilnosti cen.

2. OCENA PO DRžAVAH čLANICAH

2.1. Češka

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Češka izpolnjuje dve konvergenčni merili (merili stabilnosti cen in dolgoročnih obrestnih mer). Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Češke ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Zakon o Češki nacionalni banki (ČNB) je bil v zadnjih letih večkrat spremenjen, predvsem v letih 2005 in 2006. Nobena izmed teh sprememb pa ni obravnavala neskladnosti, ki so bile poudarjene v konvergenčnem poročilu za leto 2004.

Glede vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura zakonodaja Češke, zlasti Zakon o Češki nacionalni banki, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Letna inflacija po HICP na Češkem znaša manj kot 3,5 % od začetka leta 2002, njena povprečna stopnja v obdobju 1999–2005 pa je znašala 2,3 %. Zdi se, da so se v zadnjih letih osnovni inflacijski pritiski ublažili. Neživahen trg dela je omejil inflacijo plač, čeprav so se konjunkturni pogoji postopoma izboljšali v obdobju 2003–2005. Trendna apreciacija nominalnega efektivnega tečaja krone je precej vplivala na omejitev rasti uvoznih cen. Češka inflacija je bila kljub temu dokaj nestabilna zaradi vpliva reguliranih cen, učinka vstopa v EU in nihanj cen hrane ter uvoznih cen. V obdobju 2007–2008 se pričakuje zmerna rast inflacije zaradi boljših konjunkturnih pogojev in načrtovanih povišanj trošarin in nadzorovanih cen. Za srednjeročni razvoj inflacije bo odvisno od gibanj deviznega tečaja zaradi visoke stopnje odprtosti Češke in usmeritev fiskalne politike. Dvanajstmesečna povprečna inflacija na Češkem je enaka referenčni vrednosti ali nižja od nje od aprila 2005. Povprečna stopnja inflacije na Češkem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 2,2 %, kar je manj kot 2,8-odstotna referenčna vrednost, in bo predvidoma ostala pod referenčno vrednostjo tudi v prihodnjih mesecih. Češka izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Češka je v času poročila predmet Odločbe o obstoju čezmernega primanjkljaja (Odločba Sveta z dne 5. julija 2004).[5] Svet je priporočil Češki, naj verodostojno in trajnostno zmanjša primanjkljaj pod 3 % BDP do leta 2008. Povečanje javnofinančnega primanjkljaja po letu 2000 je bilo precej posledica s prehodom povezanih enkratnih ukrepov, predvsem v zvezi s prestrukturiranjem v gospodarskem in bančnem sektorju, ter povečevanja socialnih izdatkov. Izrazito zmanjšanje primanjkljaja na 2,9 % BDP v letu 2004 je mogoče v glavnem pripisati ponovnemu dvigu gospodarske rasti in možnosti, ki je bila dana ministrstvom, da prenesejo neizkoriščena sredstva. Gospodarske razmere so prispevale k fiskalni konsolidaciji v zadnjih letih, kljub temu pa se visoke gospodarske rasti ni v celoti izkoristilo za pospešitev tempa fiskalnega prilagajanja. Čeprav se je delež javnega dolga v primerjavi z letom 2000 bistveno povečal, pa je še vedno dokaj nizek in znaša okoli 30 % BDP. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2005 znašal 3,6 % BDP, medtem ko je bil javni dolg 30,4 % BDP[6]. Češka ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Češka krona ne sodeluje v ERM II. Od leta 1998 Češka uporablja eksplicitni okvir za doseganje ciljne inflacije v povezavi z drsečim tečajem. Češka krona je imela dolgo obdobje nominalne apreciacije od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja z obdobjem prekinitve od srede leta 2002 do pomladi 2004. V obdobju dveh let pred to oceno, tj. med novembrom 2004 in oktobrom 2006, je krona do eura apreciirala za približno 10 %. Češka ne izpolnjuje merila deviznega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Češkem je v obdobju 12 mesecev pred oktobrom 2006 znašala 3,8 %, kar je manj kot referenčna vrednost, ki znaša 6,2 %. Povprečne dolgoročne obrestne mere na Češkem so pod referenčno vrednostjo od vstopa v EU. Od začetka leta 2005 je bila stopnja donosa čeških državnih obveznic zelo podobna stopnji donosa v območju eura, pri čemer razponi niso presegli 35 baznih točk. Po obdobju zmerne pozitivne razlike v letu 2005 je razpon postal rahlo negativen v prvi polovici leta 2006. Češka izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Češko gospodarstvo je zelo povezano z EU. Zlasti trgovina z drugimi državami članicami in neposredne tuje naložbe so obsežne, prav tako pa je zelo napredovalo vključevanje domačega finančnega sektorja v širši sektor EU, predvsem zaradi visoke stopnje tujega lastništva finančnih posredništev. Ekonomski odnosi Češke s tujino so se v zadnjih letih izboljšali. Primanjkljaj tekočega računa se je izrazito zmanjšal s približno 6 % BDP v letu 2003 na blizu 2 % BDP v letu 2005, v glavnem zaradi velikega povečanja blagovnega izvoza. Kar zadeva financiranje, presežek na finančnem računu izraža predvsem bistveno povečanje prilivov neto neposrednih tujih naložb, ki so v letu 2005 dosegle okoli 8 % BDP.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Češke kot „države članice z odstopanjem“.

2.2. Estonija

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Estonija izpolnjuje dve konvergenčni merili (merili stabilnosti cen in proračunskega stanja) in da ni nobenega razloga za sklep, da Estonija ne bo izpolnjevala merila obrestnih mer. Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Estonije ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Glede vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura je bilo ocenjeno, da zakonodaja Estonije (zlasti Zakon o Eesti Pank, Ustava Republike Estonije, Valutni zakon in Zakon o zaščiti estonske krone) ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Predlog zakona o spremembi Zakona o Eesti Pank je bil predložen Riigikogu (parlamentu) septembra 2005 in sprejet 7. junija 2006. Kar zadeva Zakon o Eesti Pank, so bile odpravljene neskladnosti, opredeljene v konvergenčnem poročilu za leto 2004. Glede vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura člen 111 Ustave Estonije ni uradno združljiv z zahtevami Pogodbe in Statuta ESCB. Vendar pa Sklep Senata za presojo ustavnosti Vrhovnega sodišča Estonije z dne 11. maja 2006 zagotavlja pravno jasnost, zlasti v zvezi z neuporabnostjo člena 111 po uvedbi eura v Estoniji, in tako odpravlja potrebo po dodatnih spremembah.

Nacionalno zakonodajo Estonije je mogoče šteti za v celoti združljivo z zahtevami Pogodbe in Statutom ESCB, ob upoštevanju razveljavitve Valutnega zakona in Zakona o zaščiti estonske krone, ki začne veljati z datumom uvedbe eura.

Inflacija po HICP v Estoniji je zabeležila visoko trendno zmanjševanje v zadnjem desetletju, najnižjo vrednost 1,4 % pa je dosegla leta 2003. Vseeno je inflacija narasla na 3 % v letu 2004 in na 4,1 % v letu 2005, od takrat pa ostaja na zvišanih ravneh. Medtem ko je bila višja inflacija na začetku posledica zunanjetrgovinskih cenovnih šokov (predvsem višjih svetovnih cen nafte) in prilagoditev posrednih davkov, se v zadnjem času zdi, da so se spet povečali tudi osnovni inflacijski pritiski, saj naraščajoča rast povpraševanja in hitro omejevanje trga dela nalagata vse več omejitev zmogljivosti gospodarstvu. Inflacija bo po pričakovanjih nekaj časa ostala višja zaradi visoke rasti povpraševanja in plač, višjih cen energije za gospodinjstva in zvišanj posrednih davkov za izpolnitev zahtev EU. Dvanajstmesečna povprečna inflacija v Estoniji je nad referenčno vrednostjo od septembra 2004. Povprečna stopnja inflacije v Estoniji je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 4,3 %, kar je nad 2,8-odstotno referenčno vrednostjo, in bo predvidoma ostala nad referenčno vrednostjo tudi v prihodnjih mesecih. Estonija ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Estonija ni predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja. Med letoma 2000 in 2005 je Estonija zabeležila povprečen javnofinančni presežek v višini 1,1 % BDP. Proračunski cilji so redno preseženi, predvsem zaradi ugodnih gibanj prihodkov. Leta 2005 je Estonija zabeležila javnofinančni presežek v višini 2,3 %, kar je ista raven kot leto poprej[7]. Ciklično prilagojen presežek je v letu 2005 nekoliko upadel, kar kaže na razsežno fiskalno usmeritev v obdobju zelo visoke rasti. Delež bruto javnega dolga je znašal 4,5 % BDP v letu 2005 in bil najnižji v vseh državah članicah EU. Organi oblasti so obdobje visoke rasti izkoristili za oblikovanje znatnih državnih rezerv. Estonija izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Estonska krona sodeluje v ERM II od 28. junija 2004, tj. več kot dve leti do časa sprejetja tega poročila. Pred vstopom v ERM II je Estonija uspešno uporabljala režim valutnega odbora, vezanega na nemško marko in nato od leta 1992 na euro. Z vstopom v ERM II se je Estonija enostransko zavezala k ohranitvi svojega valutnega odbora v mehanizmu. Dodatni kazalniki, kot so gibanja kratkoročnih obrestnih mer in deviznih rezerv, ne kažejo na obstoj pritiskov na devizni tečaj. Valutni odbor uživa veliko verodostojnost na finančnih trgih in v javnosti. V ocenjevalnem dveletnem obdobju se estonska krona ni oddaljila od svoje centralne paritete in ni doživela hujših napetosti. Estonija izpolnjuje merilo deviznega tečaja.

Zaradi nizke stopnje javnega dolga Estonije ne obstaja nobena primerjalna dolgoročna državna obveznica ali primerljiv vrednostni papir za oceno trajnosti konvergence, kot je razvidna iz dolgoročnih obrestnih mer. Kazalec obrestne mere, ki temelji na dolgoročnih bančnih posojilih gospodinjstvom in nefinančnim podjetjem, denominiranih v kronah, je v povprečju znašal 4,1 % v letu do septembra 2006[8]. Na podlagi sprememb kazalca obrestne mere in ob upoštevanju, med drugim, nizke stopnje javnega dolga, ni razloga za sklep, da Estonija ne bo izpolnjevala merila konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Estonsko gospodarstvo je zelo povezano z EU. Zlasti trgovina z drugimi državami članicami in neposredne tuje naložbe so obsežne, prav tako pa je zelo napredovalo vključevanje domačega finančnega sektorja v širši sektor EU, predvsem zaradi visoke stopnje tujega lastništva finančnih posredništev in široke uporabe eura kot posojilne in naložbene valute. Od leta 2002 primanjkljaj tekočega računa Estonije presega 10 % BDP. Visok primanjkljaj tekočega računa jasno odraža hitri proces dohitevanja, v katerem se prek zadolževanja v tujini zbirajo tuji prihranki za povečanje domačih naložb in rast produktivnosti. Ekonomski odnosi s tujino pa srednjeročno pomenijo velike potrebe po financiranju, prav tako pa je treba produktivno uporabiti prilive. Zunanji primanjkljaj se pretežno financira z velikimi prilivi tujih neposrednih naložb in bančnimi posojili znotraj skupine.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Estonije kot „države članice z odstopanjem“.

2.3. Ciper

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Ciper izpolnjuje dve izmd konvergenčni merili (merili stabilnosti cen in dolgoročnih obrestnih mer). Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Cipra ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Do zdaj ni bila sprejeta nacionalna zakonodaja, ki bi rešila vprašanja pravne konvergence, opredeljena v konvergenčnem poročilu za leto 2004. Dne 12. oktobra 2006 je bil parlamentu predložen osnutek zakona o spremembi Zakona o Centralni banki Cipra iz let 2002 in 2003 za obravnavo teh vprašanj in zagotovitev popolne združljivosti s Pogodbo in Statutom ESCB/ECB. Osnutek zakona v svoji sedanji obliki odpravlja vse neskladnosti, opredeljene v konvergenčnem poročilu za leto 2004.

Do sprejetja novega osnutka zakona zakonodaja Cipra, zlasti Zakon o Centralni banki Cipra, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB v zvezi z vključitvijo centralne banke v ESCB ob uvedbi eura.

Ciper ima vseskozi dokaj nizko inflacijo, ki včasih niha, kar kaže na občutljivost njegovega majhnega in odprtega gospodarstva za zunanje cenovne šoke. Inflacija po HICP je v povprečju znašala 2,7 % v obdobju 1999–2005, vendar je dosegla tudi visoko vrednost približno 6 % pomladi 2000 in spet pozimi 2003, v zadnjem primeru delno zaradi zvišanj stopenj DDV in trošarin, povezanih s pristopom. Inflacija je spet narasla na začetku leta 2006, vendar se je v zadnjih mesecih umirila in znašala 1,7 % v oktobru 2006. Ta nihanja precej izražajo vpliv cen energije in hrane. Ko se bo šok zaradi cen energije umiril, bo inflacija po pričakovanjih postopoma upadla. Vendar pa se pričakuje, da bodo zvišanja DDV in trošarin, ki so povezana z izpolnjevanjem zahtev EU, izrazito povečala inflacijo najpozneje takrat, ko bodo konec leta 2007 prenehala veljati sedanja odstopanja. Srednjeročni razvoj inflacije bo precej odvisen od obvladovanja možnih pritiskov plač. Dvanajstmesečna povprečna inflacija na Cipru je pod referenčno vrednostjo od avgusta 2005. Povprečna stopnja inflacije na Cipru je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 2,3 %, kar je manj kot 2,8-odstotna referenčna vrednost, in bo predvidoma ostala pod referenčno vrednostjo tudi v prihodnjih mesecih. Ciper izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Ciper ni predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja. Odločba o obstoju takšnega primanjkljaja na Cipru, ki jo je Svet sprejel 5. julija 2004[9], je bila razveljavljena z Odločbo Sveta z dne 11. julija 2006[10]. Javnofinančni primanjkljaj je dosegel najvišjo vrednost 6,3 % BDP leta 2003, vendar se je v naslednjih letih izrazito znižal in leta 2005 znašal 2,3 % BDP[11]. V šestih letih do leta 2005 so se deleži skupnih prihodkov in skupnih odhodkov v povprečju zviševali. Skupni prihodki so se povečali zaradi kombinacije strukturnih in enkratnih ukrepov. Strukturni ukrepi so vključevali uskladitev davčnih stopenj DDV s pravnim redom Skupnosti in ukrepe za preprečevanje davčnih utaj, enkratni ukrepi pa so imeli obliko izrednih dividend iz naslova preteklih dobičkov polvladnih organizacij in davčne amnestije. Rast izdatkov je bila omejena z uvedbo zgornje meje nominalne stopnje rasti tekočih osnovnih in investicijskih izdatkov, ta politika pa se je izvajala tudi v naknadnih proračunih. Javni dolg se je zmanjšal na 69,2 % BDP v letu 2005. Ciper izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Ciprski funt sodeluje v ERM II od 2. maja 2005, tj. 19 mesecev ob sprejetju tega poročila. Pred vstopom v ERM II je Centralna banka Cipra izvajala sistem za obvladovanje nihanj glede na euro v relativno ozkem razponu ±2,25 % od srednjega tečaja. Širši ±15-odstotni uradni razpon nihanja je veljal od leta 2001, vendar se širše meje nihanja niso uporabljale v praksi. V obdobju ocenjevanja, ki obsega čas pred vstopom v ERM II, se je funt gibal okoli prihodnjega srednjega tečaja. Od vstopa v ERM II je funt ostal na ravni blizu srednjega tečaja in ni doživel hujših napetosti. Ciper ne izpolnjuje merila deviznega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Cipru je v letu pred oktobrom 2006 znašala 4,1 %, kar je pod 6,2-odstotno referenčno vrednostjo Povprečne dolgoročne obrestne mere na Cipru so pod referenčno vrednostjo od novembra 2005. Dolgoročne obrestne mere na Cipru so se v zadnjih nekaj letih zelo znižale. Nizke stopnje razlik med donosi v primerjavi z območjem eura pričajo o nizkem pribitku zaradi deželnega tveganja, ki ga določa trg. Ciper izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Ciprsko gospodarstvo je zelo povezano z EU. Povečujeta se zlasti trgovina in neposredne tuje naložbe, ciprski finančni sistem pa je zelo medsebojno povezan s finančnimi sistemi EU in drugih držav v smislu izpostav in podružnic tujih bank, ki poslujejo na Cipru. Ciprski primanjkljaj tekočega računa se je v zadnjih letih povečal in dosegel 5,7 % BDP v letu 2005. Primanjkljaj tekočega računa kaže na velike neskladnosti v neto trgovinski menjavi blaga in storitev. V skladu s tradicijo znatni presežki iz naslova storitvene menjave niso v celoti izravnali zelo velikih primanjkljajev v blagovni menjavi in negativnih bilancah dohodkov. Kar zadeva financiranje, so bili neto prilivi neposrednih tujih naložb visoki, čeprav so nihali.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Cipra kot „države članice z odstopanjem“.

2.4. Latvija

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Latvija izpolnjuje dve konvergenčni merili (merili proračunskega stanja in dolgoročnih obrestnih mer). Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Latvije ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Od sprejetja konvergenčnega poročila za leto 2004 je bil Zakon o Banki Latvije spremenjen dvakrat (decembra 2005 in junija 2006). Kljub temu je bilo odpravljenih le malo neskladnosti, na katere je bila opozorjena.

Glede vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura zakonodaja Latvije, zlasti Zakon o Banki Latvije, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Letna povprečna inflacija v Latviji je bila večinoma nad 6 % od leta 2004, kar je posledica zunanjetrgovinskih cenovnih šokov in prilagoditev reguliranih cen ter posrednih davkov kot tudi naraščajočih omejitev zmogljivosti v okviru podaljšane in zelo hitre realne rasti BDP. V zadnjem času se je merjena inflacija rahlo znižala na 5,6 % v oktobru 2006. Čeprav so zunanji dejavniki (predvsem cene energije) povzročili veliko povečanje nedavnih inflacijskih izidov, pa se zdi, da dejavniki na strani povpraševanja postajajo vse bolj pomembni pri ohranjanju inflacije na višjih ravneh, kot je razvidno iz relativno visokih stopenj osnovne inflacije. Inflacija bo po pričakovanjih nekaj časa ostala na višjih ravneh, kar je posledica pritiskov, ki spodbujajo rast inflacije in so posledica gibanj stroškov dela, ob omejevalnem trgu dela, naraščajoči gospodarski dejavnosti, zvišanjih trošarin in procikličnih fiskalnih politikah. Dvanajstmesečna povprečna inflacija v Latviji je nad referenčno vrednostjo že od vstopa v EU. Povprečna stopnja inflacije v Latviji je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 6,7 %, kar je nad 2,8-odstotno referenčno vrednostjo, in bo predvidoma ostala nad referenčno vrednostjo tudi v prihodnjih mesecih. Latvija ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Latvija ni predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja. Po krizi ruske valute leta 1998 se je v letu 1999 nenadno končalo obdobje javnofinančne konsolidacije, ko je primanjkljaj naglo zrasel na 5,3 % BDP. Zatem je javnofinančno ravnovesje zabeležilo manjše primanjkljaje, ki so povprečno znašali 1,8 % BDP v obdobju 2000–2004, v letu 2005 pa rahel presežek v višini 0,1 % BDP. Hkrati se je še naprej zmanjševala davčna obremenitev gospodarstva, z 32 % BDP v letu 1999 na 29 % v letu 2005. Deleži prihodkov in primarnih odhodkov v BDP so se stalno zmanjševali. Javnofinančni položaj je bil v letu 2005 uravnovešen, javni dolg pa je znašal 12,1 % BDP[12]. Latvija izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Latvijski lats sodeluje v ERM II od 2. maja 2005, tj. 19 mesecev ob sprejetju tega poročila. Pred vstopom v ERM II je bil lats vezan na SDR do konca leta 2004 in na euro od 1. januarja 2005. V obdobju ocenjevanja, ki obsega čas pred vstopom v ERM II, je lats rahlo depreciiral do eura in se nato po ponovni vezavi stabiliziral. Ob vstopu v ERM se je Latvija enostransko zavezala k ohranitvi latsa v razponu ±1 % okoli srednjega tečaja. Od vstopa v ERM II je lats ostal blizu srednjega tečaja in ni doživel hujših napetosti. Dodatni kazalniki, kot so gibanja kratkoročnih obrestnih mer in deviznih rezerv, ne kažejo na obstoj pritiskov na devizni tečaj. Latvija ne izpolnjuje merila deviznega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera v Latviji je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 3,9 %, kar je manj kot referenčna vrednost, ki znaša 6,2 %. Povprečne dolgoročne obrestne mere v Latviji so pod referenčno vrednostjo od vstopa v EU. Od vstopa v ERM II so odstopanja v dolgoročnih obrestnih merah do območja eura nihala dokaj zmerno, kar kaže na stabilnost drseče vezane valute in zaupanja vanjo, ki ga imajo vlagatelji. Latvija izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Latvijsko gospodarstvo postaja vse bolj povezano z EU. Zlasti trgovina z drugimi državami članicami in neposredne tuje naložbe so obsežne, prav tako pa je zelo napredovalo vključevanje domačega finančnega sektorja v širši sektor EU, predvsem zaradi visoke stopnje tujega lastništva finančnih posredništev in združitve domače borze v Skupino nordijskih borz OMX. Primanjkljaj tekočega računa Latvije presega 10 % BDP od leta 2004 in je dosegel 12,7 % BDP v letu 2005. Vzorec visokega primanjkljaja tekočega računa, ki ga predstavljajo zelo visoki primanjkljaji v blagovni menjavi, izravnani s pozitivnimi bilancami iz naslova storitev in tekočih transferjev, je skladen s hitrim procesom gospodarskega dohitevanja, v katerem se prek zadolževanja v tujini zbirajo tuji prihranki za povečanje domačih naložb in rast produktivnosti. Ekonomski odnosi s tujino pa srednjeročno pomenijo znatne potrebe po financiranju, prav tako je treba produktivno uporabiti prilive. Primanjkljaji tekočega računa so se v financirali pretežno s pozitivnimi neto prilivi tujih neposrednih naložb, velikimi bančnimi posojili znotraj skupine in znatnimi vlogami tujih rezidentov.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Latvije kot „države članice z odstopanjem“.

2.5. Madžarska

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Madžarska ne izpolnjuje nobenega konvergenčnega merila. Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Madžarske ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Madžarski parlament je spremenil Zakon o Magyar Nemzeti Bank konec leta 2004. Te spremembe pa kljub temu niso odstranile neskladnosti iz konvergenčnega poročila za leto 2004. Poleg tega obstaja neskladnost v zvezi s prepovedjo denarnega financiranja.

Glede vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura in prepovedi denarnega financiranja zakonodaja Madžarske (zlasti Zakon o Magyar Nemzeti Bank, Ustavni zakon in Zakon o kreditnih institucijah) ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Inflacija po HICP je po znižanju z okoli 10 % na začetku drugega tisočletja na okoli 4 % v letu 2003 spet narasla leta 2004, predvsem zaradi zvišanj cen energije in hrane. Od konca leta 2004 se je inflacija kljub temu znižala in je na začetku leta 2006 znašala nekaj več kot 2 %, v glavnem zaradi nenadnega upada cen predelane hrane in znižanja cen energije. Inflacija na Madžarskem je pred kratkim spet narasla, spodbudila pa so jo zvišanja cen hrane, spremembe posrednih davkov in reguliranih cen, ki so bile sprejete poleti, in zaostali učinki depreciacije deviznega tečaja v prvi polovici leta 2006. Inflacijo bodo po pričakovanjih še pospešili učinki prenosa več ukrepov, ki so se izvedli v letu 2006, in izrazita zvišanja reguliranih cen ter posrednih davkov, predvidena za leto 2007. Poleg tega bo na rast cen verjetno vplivalo več reform v zdravstvenem in izobraževalnem sistemu, ki so predvidene pred koncem leta 2007. Dvanajstmesečna povprečna inflacija na Madžarskem je nad referenčno vrednostjo že od vstopa v EU. Povprečna stopnja inflacije na Madžarskem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 3,5 %, kar je nad 2,8-odstotno referenčno vrednostjo, in bo predvidoma ostala nad referenčno vrednostjo tudi v prihodnjih mesecih. Madžarska ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Madžarska je v času poročila predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja (Odločba Sveta z dne 5. julija 2004).[13] Svet je priporočil Madžarski, naj sprejme srednjeročne ukrepe za verodostojno in trajnostno zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2008. Novembra 2005 je Svet odločil, da Madžarska ni sprejela zadostnih ukrepov na podlagi njegovih priporočil. Dne 1. septembra 2006 je Madžarska predstavila prilagojen konvergenčni program, na podlagi katerega je Svet oktobra 2006 odobril Madžarski dodatno leto za popravek njenega deficita (do leta 2009). Od leta 2001 je bila vsako leto usmeritev fiskalne politike na Madžarskem ekspanzivna, spodbujala pa so jo velika povečanja javne porabe (zlasti plač v javnem sektorju in socialnih transferjev) in znižanja davkov, ki niso bila izravnana z ustreznimi zmanjšanji izdatkov. Od leta 2002 je proračunski primanjkljaj vsako leto krepko presegel 6 % BDP in dosegel 7,8 % BDP v letu 2005, vključno s stroški pokojninske reforme. Leta 2006 je vlada napovedala večja proračunska odstopanja. Po sprejetju korektivnih ukrepov je cilj organov za to leto doseči 10,1-odstotni primanjkljaj BDP[14]. Javni dolg je narasel na 61,7 % BDP kljub ogromnim kupninam iz naslova privatizacije. Madžarska ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Madžarski forint, ki je od leta 2001 enostransko vezan na euro z mejo nihanja ( 15 %, ne sodeluje v ERM II. Večji del obdobja od uvedbe enostranske vezave na euro je forint nihal v okviru zgornjega razpona. Od avgusta 2005 pa je forint znatno depreciiral do eura in dosegel najnižjo vrednost junija 2006, potem pa je začel postopoma rasti. V obdobju dveh let pred to oceno, tj. med novembrom 2004 in oktobrom 2006, je forint depreciiral do eura za približno 9 %. Madžarska ne izpolnjuje merila deviznega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Madžarskem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 7,1 %, kar je nad 6,2-odstotno referenčno vrednostjo. Povprečne dolgoročne obrestne mere na Madžarskem so nad referenčno vrednostjo od vstopa v EU. Razlike v donosu obveznic v primerjavi z območjem eura so se povečali s stopnje okoli 280 baznih točk v juniju 2006 na približno 350 baznih točk v avgustu 2006 in na približno 375 baznih točk v oktobru 2006. Madžarska ne izpolnjuje merila konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Madžarsko gospodarstvo je zelo povezano z EU. Zlasti trgovina in neposredne tuje naložbe z drugimi državami članicami so obsežne, prav tako pa je zelo napredovalo tudi vključevanje domačega finančnega sektorja v širši sektor EU, predvsem zaradi visoke stopnje tujega lastništva finančnih posredništev. Primanjkljaj tekočega računa se je zmanjšal z najvišje vrednosti 8,5 % BDP v letu 2004 na 6,8 % BDP v letu 2005 kot posledica manjšega primanjkljaja v blagovni in storitveni menjavi. Visoki primanjkljaji tekočega računa v zadnjih letih, ki med drugim kažejo na primanjkljaj v javnem varčevanju, so se pretežno financirali s stalno visokimi neto prilivi tujih neposrednih naložb (razen v letu 2003, ko so bistveno upadli) in portfeljskimi prilivi. V prvi polovici leta 2006 je slabša ocena temeljev madžarskega gospodarstva, ki so jo podali tuji investitorji, pripeljala do ostrega upada portfeljskih prilivov.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Madžarske kot „države članice z odstopanjem“.

2.6. Malta

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Malta izpolnjuje eno konvergenčno merilo (merilo dolgoročnih obrestnih mer). Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Malte ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Čeprav je bil Zakon o Centralni banki Malte v letu 2005 spremenjen dvakrat, akti o spremembah niso odpravili neskladnosti, ki so bile poudarjene v konvergenčnem poročilu za leto 2004. Dne 13. novembra 2006 je bil parlamentu predložen nov predlog zakona o spremembi Zakona o Centralni banki Malte, z namenom obravnavati preostala vprašanja in v celoti zagotoviti združljivost s Pogodbo in Statutom ESCB/ECB. V svoji sedanji obliki ta predolg zakona odpravlja vse neskladnosti, ki so bile navedene v konvergenčnem poročilu za leto 2004.

Glede vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura, do sprejetja novega predloga zakona zakonodaja Malte, zlasti Zakon o Centralni banki Malte, ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/EC.

Inflacija po HICP na Malti je nihala okoli 2,5 % v zadnjih letih, k določeni stopnji nihanja pa so prispevale predvsem odprto gospodarstvo, ki je občutljivo na zunanje šoke (zlasti na cene hrane in energije) ter spremembe posrednih davkov. Inflacija je precej narasla jeseni 2005, kar je posledica strme rasti nadzorovanih cen energije in povezanih proizvodov. Inflacija je zelo nihala v letu 2006 in močno upadla meseca oktobra zaradi ugodnih gibanj cen nafte. Inflacija po HICP brez energije je v povprečju ostala omejena pod 2 % v letu 2006. Zmerna dinamika osnovne inflacije kaže, da so osnovni inflacijski pritiski ostali omejeni ob negativnih produkcijskih vrzelih in nizkih plačnih pritiskih. Po pričakovanjih bo inflacija srednjeročno ostala zmerna ob upadanju šokov zaradi cen energije. Pojav posrednih ali sekundarnih učinkov povišanj cen energije ostaja še naprej tveganje, čeprav do zdaj ni bilo nobenih znakov bistvenih prenosov. Dvanajstmesečna povprečna inflacija na Malti je nad referenčno vrednostjo od maja 2006. Povprečna stopnja inflacije na Malti je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 3,1 %, kar je nad 2,8-odstotno referenčno vrednostjo, in se bo predvidoma vrnila na položaj blizu referenčne vrednosti v prihodnjih mesecih. Malta ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Malta je v času poročila predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja (Odločba Sveta z dne 5. julija 2004).[15] Svet je priporočil Malti, naj sprejme srednjeročne ukrepe za verodostojno in trajnostno zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2006. Javnofinančni primanjkljaj Malte je v zadnjih letih nihal na visokih stopnjah (tudi zaradi enkratnih ukrepov) in dosegel najvišjo vrednost približno 10 % BDP leta 2003, v naslednjih letih pa se je zmanjšal na podlagi vladnega programa fiskalne konsolidacije. Delež prihodkov je naraščal, izdatki pa so se povečevali do leta 2003, nato pa so se zmanjšali. Javni dolg se je izrazito povečal v prvi polovici desetletja in dosegel najvišjo stopnjo približno 75 % leta 2004. Javnofinančni primanjkljaj je znašal 3,2 % BDP leta 2005, javni dolg pa se je rahlo znižal na 74,2 % BDP[16]. Malta ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Malteška lira sodeluje v ERM II od 2. maja 2005, tj. 19 mesecev ob sprejetju tega poročila. Pred vstopom v ERM II je bila lira vezana na košarico valut euro-dolar-funt. V obdobju ocenjevanja, ki obsega čas pred vstopom v ERM II, je lira ostala blizu prihodnjega srednjega tečaja. Ob vstopu v ERM II so se malteški organi enostransko zavezali k ohranitvi lire na srednjem tečaju. Med sodelovanjem v ERM II je lira ostala stabilna glede na srednji tečaj in ni doživela hujših napetosti. Dodatni kazalniki, kot so gibanja kratkoročnih obrestnih mer in deviznih rezerv, ne kažejo na obstoj pritiskov na devizni tečaj. Malta ne izpolnjuje merila deviznega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Malti je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 4,3 %, kar je nad 6,2-odstotno referenčno vrednostjo. Povprečne dolgoročne obrestne mere na Malti so pod referenčno vrednostjo od vstopa v EU. Dolgoročne razlike med donosi v primerjavi z območjem eura so v zadnjih letih zmerno nihale in so se jeseni 2006 gibale okrog 50 baznih točk. Zmerne razlike v donosu pričajo o omejenem pribitku zaradi deželnega tveganja, ki ga določa trg. Malta izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Malteško gospodarstvo je tesno povezano z EU. Obsežne so zlasti trgovina in neposredne tuje naložbe, malteški finančni sistem pa je zelo medsebojno povezan s finančnimi sistemi drugih držav v EU in zunaj nje prek ustanavljanja finančnih posredništev in opravljanja čezmejnih storitev. Saldo tekočega računa Malte je v zadnjih letih precej nihal, kar kaže na majhno velikost in ozko sektorsko osnovo gospodarstva. Ekonomski odnosi s tujino kažejo velike razlike v neto blagovni in storitveni menjavi, pri čemer se visok primanjkljaj v blagovni menjavi delno izravna z znatnim storitvenim presežkom. Primanjkljaj tekočega računa se je v zadnjih letih izrazito povečal in leta 2005 znašal 10,6 % BDP. To povišanje je odraz slabih tržnih razmer v prevladujočih sektorjih elektronike in turizma ter močnega povečanja cen nafte leta 2005. Kar zadeva financiranje, so bili pritoki neto tujih neposrednih naložb visoki, čeprav so nihali. Ekonomski odnosi s tujino kažejo na znatne srednjeročne potrebe po financiranju.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Malte kot „države članice z odstopanjem“.

2.7. Poljska

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Poljska ne izpolnjuje nobenega konvergenčnega merila. Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Poljske ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Zakon o Narodni banki Poljske je bil spremenjen v letih 2004 in 2006, čeprav nobena od teh sprememb ne obravnava neskladnosti, ki so bile poudarjene v konvergenčnem poročilu za leto 2004. Poleg tega obstajajo neskladnosti v zvezi s prepovedjo denarnega financiranja.

Glede vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura in prepovedi denarnega financiranja zakonodaja Poljske (zlasti Zakon o Narodni banki Poljske, Ustava Poljske in Zakon o skladu bančnih garancij) ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Po visoki in nestabilni inflaciji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je inflacija po HICP na Poljskem strmo znižala na zelo nizko raven in v povprečju znašala 2,1 % v obdobju 2002–2005. Osnovni inflacijski pritiski so se v zadnjih nekaj letih omejili. Plačno inflacijo je omejil neživahen trg dela, čeprav so se konjunkturni pogoji postopoma izboljšali v obdobju 2005–2006. Rast uvoznih cen se je od leta 2004 precej umirila, kar je predvsem posledica apreciacije nominalnega efektivnega tečaja zlota. Kljub temu pa je poljska inflacija nekoliko nihala, predvsem zaradi učinka vstopa v EU in nihanj cen hrane ter uvoznih cen. Pričakuje se rahla rast inflacije s sedanje nizke ravni zaradi boljših konjunkturnih pogojev in načrtovanih zvišanj posrednih davkov v obdobju 2007–2008. Ohranjanje zadovoljivega razvoja inflacije bo srednjeročno odvisno od ohranitve rasti plač v skladu z razvojem produktivnosti, saj bi lahko pričakovano zmanjšanje brezposelnosti nekoliko prispevalo k plačnim pritiskom. Dvanajstmesečna povprečna inflacija na Poljskem je enaka referenčni vrednosti ali nižja od nje od novembra 2005. Povprečna stopnja inflacije na Poljskem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 1,2 %, kar je manj kot 2,8-odstotna referenčna vrednost, in bo predvidoma ostala pod referenčno vrednostjo tudi v prihodnjih mesecih. Poljska izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Poljska je v času poročila predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja (Odločba Sveta z dne 5. julija 2004).[17] Svet je priporočil Poljski, naj verodostojno in trajnostno zmanjša primanjkljaj na manj kot 3 % BDP do leta 2007. Dne 28. novembra 2006 je Svet odločil, da ukrepi, ki jih Poljska sprejela, na podlagi njegovih priporočil iz julija 2004, niso zadostni. Javnofinančno ravnovesje je bilo negativno v obdobju 2000–2005 in v povprečju beležilo primanjkljaj v višini 3,2 % BDP. Primanjkljaj se je poslabšal leta 2001 in spet leta 2003, ko je razmerje izdatkov do BDP doseglo najvišjo vrednost. Primanjkljaj se je znižal v obdobju 2004–2005, predvsem zaradi dohodninskih reform, zamrznitev indeksacije socialnih transferjev, nižjih javnih naložb od pričakovanih in nekaterih sprememb metodologije nastanka poslovnih dogodkov. Javnofinančni primanjkljaj je znašal 2,5 % BDP leta 2005. Če se obvezni naložbeni pokojninski sistem ne bi vodil v državnem sektorju, bi javnofinančni primanjkljaj skupaj znašal 4,4 % BDP[18] [19]. Delež javnega dolga se je povečal za približno 6 odstotnih točk med letoma 2000 in 2005. Javni dolg pa je bil 42 % BDP; številka, ki bi izključevala obvezni naložbeni pokojninski sistem, pa bi znašala 47,3 % BDP. Poljska ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Poljski zlot ne sodeluje v ERM II. Od opustitve sistema drseče paritete v letu 2000 Poljska uporablja režim za doseganje ciljne inflacije v povezavi z drsečim tečajem. Tečaj zlota je v zadnjih letih nihal v širokem razponu. Valuta je močno apreciirala v obdobju 2000–2001, nato pa se je izrazito popravila do začetka leta 2004. V obdobju dveh let pred to oceno, tj. med novembrom 2004 in oktobrom 2006, je zlot apreciiral do eura za približno 8,5 %. Poljska ne izpolnjuje merila deviznega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Poljskem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 5,2 %, kar je pod 6,2-odstotno referenčno vrednostjo Povprečne dolgoročne obrestne mere na Poljskem so enake referenčni vrednosti ali nižje od nje od avgusta 2005. Poljske dolgoročne obrestne mere so v zadnjih letih nihale, kar je predvsem posledica sprememb inflacijskih obetov in denarne politike ter sprememb tržnih pričakovanj, ki so vplivale na premije za deželno tveganje. Dolgoročne razlike v primerjavi z območjem eura so se izrazito zmanjšale v primerjavi z začetkom drugega tisočletja. Razlike so se zmanjšale na najnižjo točko približno 100 baznih točk pomladi 2006, vendar so spet narasle na več kot 150 baznih točk poleti 2006. Poljska izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Poljsko gospodarstvo je vse bolj povezano z EU. Zlasti trgovina z drugimi državami članicami in neposredne tuje naložbe rastejo, prav tako pa je zelo napredovalo vključevanje domačega finančnega sektorja v širši sektor EU, predvsem prek visoke stopnje tujega lastništva finančnih posredništev. Poljski primanjkljaj tekočega računa je narasel na nekaj več kot 4 % BDP leta 2004, predvsem zaradi povečanja primanjkljaja prihodkov, kar predvsem kaže visoke dobičke iz naslova neposrednih tujih naložb, vendar se je v letu 2005 zmanjšal na 1,7 % BDP. Prilivi neposrednih tujih naložb, čeprav so v primerjavi z ostalimi novimi državami članicami na nizki ravni, so več kot zadostovali za financiranje primanjkljajev tekočega računa v zadnjih letih.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Poljske kot „države članice z odstopanjem“.

2.8. Slovaška

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Slovaška izpolnjuje eno konvergenčno merilo (merilo dolgoročnih obrestnih mer). Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Slovaške ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Zakon o Narodni banki Slovaške je bil spremenjen v letih 2004 in 2005, nobena od sprememb pa ni obravnavala neskladnosti, ki so bile poudarjene v konvergenčnem poročilu za leto 2004. Poleg tega obstaja neskladnost v zvezi s prepovedjo denarnega financiranja.

Glede vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura in prepovedi denarnega financiranja zakonodaja Slovaške (zlasti Zakon o Narodni banki Slovaške in Zakon o zaščiti bančnih vlog) ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

V zadnjih letih je imela Slovaška spremenljivo in na trenutke visoko inflacijo po HICP, kar je bila posledica vpliva zunanjih dejavnikov in prilagoditev reguliranih cen ter posrednih davkov. Trendna apreciacija tečaja krone v obdobju 2002–2005 je imela umirjajoč učinek na inflacijo. Gibanja osnovne inflacije, ki je bila prilagojena zaradi vpliva zvišanj administrativnih cen, so bila na splošno dokaj ugodna. V zadnjem času so pritiski domačega povpraševanja in cen energije prispevali k povečanju inflacije s povprečnih 2,8 % v letu 2005 na približno 5 % poleti 2006. Inflacija bo pričakovanjih zmerna v letih 2007 in 2008, predvsem zaradi manjših zvišanj administrativnih cen, visoko povpraševanje in rast plač pa bosta povzročila pritiske na rast inflacije. Dvanajstmesečna povprečna inflacija na Slovaškem je nad referenčno vrednostjo že od vstopa v EU. Povprečna stopnja inflacije na Slovaškem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 4,3 %, kar je nad 2,8-odstotno referenčno vrednostjo, in bo predvidoma ostala nad referenčno vrednostjo tudi v prihodnjih mesecih. Slovaška ne izpolnjuje merila stabilnosti cen.

Slovaška je v času poročila predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja (Odločba Sveta z dne 5. julija 2004).[20] Svet je priporočil Slovaški, naj sprejme srednjeročne ukrepe za verodostojno in trajnostno zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2007. Javnofinančni primanjkljaj Slovaške je dosegel ravni okoli 7 % BDP na začetku desetletja, vendar se je od leta 2002 precej znižal. Znižala sta se tudi deleža prihodkov in odhodkov, pri čemer je bila stopnja znižanja odhodkov višja. Javni dolg se je precej znižal od leta 2000, ko je znašal okoli 50 % BDP. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2005 znašal 3,1 % BDP, medtem ko je bil javni dolg 34,5 % BDP[21]. Slovaška ne izpolnjuje merila proračunskega stanja.

Slovaška krona sodeluje v ERM II od 28. novembra 2005, tj. 12 mesecev ob sprejetju tega poročila. Pred vstopom v ERM II je Slovaška uporabljala režim upravljanega drsenja tečaja. V obdobju ocenjevanja, ki obsega čas pred vstopom v ERM II, je krona sprva zmerno apreciirala do eura in nato ostala blizu prihodnjega srednjega tečaja. Od vstopa v ERM II je krona ostala nad srednjim tečajem, razen v omejenem obdobju poleti 2006, ko je močno upadla zaradi pritiskov, ki so jih povzročili povolitvena negotovost glede datuma uvedbe eura in fiskalna negotovost skupaj s širšimi pritiski na srednjeevropske valute, in ki jih je odpravilo ukrepanje centralne banke. Od julija 2006 krona izrazito apreciira, kar jo je pripeljalo na 5,5 % nad centralno pariteto na koncu obdobja ocenjevanja. Slovaška ne izpolnjuje merila deviznega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Slovaškem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 4,3 %, kar je pod 6,2-odstotno referenčno vrednostjo.Povprečne dolgoročne obrestne mere na Slovaškem so pod referenčno vrednostjo od vstopa v EU. Razlika v dolgoročnem donosu državnih obveznic v primerjavi z območjem eura je izrazito upadala od sprejetja vladnega programa reform v letu 2002 in bila negativna več mesecev v letu 2005, preden se je spet povečala v letu 2006 zaradi zvišanja inflacije in naknadnih zvišanj ključnih stopenj politike. Slovaška izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Slovaško gospodarstvo je zelo povezano z EU. Zlasti trgovina in neposredne tuje naložbe z drugimi državami članicami so obsežne, prav tako pa je zelo napredovalo vključevanje domačega finančnega sektorja v širši sektor EU, predvsem prek visoke stopnje tujega lastništva finančnih posredništev. Saldo tekočega računa Slovaške je zelo nihal v zadnjih letih, kar je posledica nihanj v ustvarjenem izvozu, ki so jih spodbujale nove proizvodne zmogljivosti, povezane z neposrednimi tujimi naložbami, zlasti v avtomobilskem sektorju. Po izrazitem izboljšanju v letu 2003 je primanjkljaj tekočega računa narasel na 8,6 % BDP v letu 2005. Poslabšanje ekonomskih odnosov s tujino Slovaške v zadnjih letih je posledica dinamične zasebne potrošnje in povečanja uvoza, povezanega z neposrednimi tujimi naložbami. Pričakuje se, da bodo znatne nove izvozno naravnane produkcijske zmogljivosti spodbudile izvoz v prihodnjih letih. Primanjkljaj tekočega računa se je pretežno financiral z visokimi neto prilivi neposrednih tujih naložb.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Slovaške kot „države članice z odstopanjem“.

2.9. Švedska

V konvergenčnem poročilu za leto 2004 je Komisija ocenila, da Švedska izpolnjuje tri izmed konvergenčnih meril (merila stabilnosti cen, proračunskega stanja in dolgoročnih obrestnih mer). Ocena pravne konvergence je ugotovila, da zakonodaja Švedske ni v celoti združljiva s členom 109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Zakon o Riksbank je bil spremenjen v letih 2004 in 2006, nobena od sprememb pa ni obravnavala neskladnosti, ki so bile poudarjene v konvergenčnem poročilu za leto 2004. Poleg tega so bile ugotovljene neskladnosti v Zakonu o politiki deviznega tečaja.

Glede finančne neodvisnosti centralne banke in vključitve centralne banke v ESCB ob uvedbi eura zakonodaja Švedske, zlasti Zakon o Sveriges Riksbank, Državna listina (Ustava Švedske) in Zakon o politiki deviznega tečaja, ni v celoti združljiva s členom 108/109 Pogodbe in Statutom ESCB/ECB.

Inflacija po HICP na Švedskem je na splošno nihala pod 2 % v zadnjih nekaj letih, z izjemo obdobij v letih 2001 in 2003, ko so zvišanja cen elektrike prispevala k višji merjeni inflaciji. Dokaj visoko gospodarsko rast so spodbujali predvsem visoki dobički produktivnosti, ki so v veliki meri izravnali vpliv povišanja plač na stroške za enoto dela. Postopni prenos krepitve tečaja krone med letoma 2002 in 2004 in dezinflacijski vpliv mednarodne konkurence ter globalizacije na cene uvoženih končnih proizvodov sta prav tako prispevala k nizki inflaciji. Pričakuje se, da bodo visoka rast povpraševanja in boljše razmere na trgu dela povzročile zmerne pritiske na rast inflacije. Srednjeročne inflacijske napovedi ostajajo ugodne zaradi pozitivnih dejavnikov ponudbe in dobro zasidranih inflacijskih pričakovanj. Dvanajstmesečna inflacija na Švedskem je bila v zadnjih letih dosledno pod referenčno vrednostjo. Povprečna stopnja inflacije na Švedskem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 1,5 %, kar je pod 2,8-odstotno referenčno vrednostjo, in bo predvidoma ostala nad referenčno vrednostjo tudi v prihodnjih mesecih. Švedska izpolnjuje merilo stabilnosti cen.

Švedska ni predmet Odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja. Švedski javnofinančni presežek je v obdobju 2000–2005 znašal 2,0 % BDP. Visok povprečni presežek je posledica švedskega proračunskega okvirja, ki temelji na pravilih. Presežek je v letu 2005 znašal 3,0 % BDP, javni dolg pa 50,4 % BDP. Če se obvezni naložbeni pokojninski sistem ne bi vodil v državnem sektorju, bi javnofinančni presežek v letu 2005 skupaj znašal 2 % BDP[22] [23]. Javni dolg je leta 2005 znašal 50,4 % BDP, številka, ki bi izključevala obvezni naložbeni pokojninski sistem, pa bi znašala 50,9 % BDP. Švedska izpolnjuje merilo proračunskega stanja.

Švedska krona ne sodeluje v ERM II. Švedska uporablja režim za doseganje ciljne inflacije v povezavi z drsečim tečajem. Poleg hitre depreciacije tečaja takoj po opustitvi fiksnega deviznega tečaja v letu 1992, se je tečaj krona/euro pretežno gibal v ozkem razponu do nemške marke in zatem eura. Med novembrom 2004 in oktobrom 2006 je krona depreciirala do eura za približno malo manj kot 3 %. Švedska ne izpolnjuje merila deviznega tečaja.

Povprečna dolgoročna obrestna mera na Švedskem je v obdobju dvanajstih mesecev pred oktobrom 2006 znašala 3,7 %, kar je pod 6,2-odstotno referenčno vrednostjo Povprečne dolgoročne obrestne mere na Švedskem so v zadnjih letih dosledno pod referenčno vrednostjo. Razlika v dolgoročnih obrestnih merah je v primerjavi z območjem eura od leta 2003 izrazito upadla, s približno 50 baznih točk na sedanjih manj kot 10 baznih točk, kar med drugim izraža negativno razliko v obrestnih merah, ki jih določa politika, v primerjavi z območjem eura. Švedska izpolnjuje merilo konvergence dolgoročnih obrestnih mer.

Preverili so se tudi dodatni dejavniki, vključno s povezovanjem finančnih in proizvodnih trgov ter plačilnobilančnimi gibanji. Švedsko gospodarstvo je zelo povezano z EU. Povečujejo se zlasti trgovinski odnosi z drugimi državami članicami, domači finančni sektor pa je izredno dobro vključen v širši sektor EU, predvsem prek švedskega lastništva finančnih posredništev v nordijsko-baltski regiji in združitve švedske borze v Skupino nordijskih borz OMX. Švedska ima že nekaj let presežek na tekočem računu plačilne bilance v višini 6–7 % BDP, kar je posledica visokega ustvarjenega izvoza. Primanjkljaji finančnega računa so precej posledica neto odtokov neposrednih tujih naložb.

V skladu s to oceno Komisija ugotavlja, da ni treba spreminjati statusa Švedske kot „države članice z odstopanjem“.

[1] Evropska komisija, Konvergenčno poročilo za leto 2004, COM(2004) 690 konč., 20. oktober 2004; in Evropska centralna banka, Konvergenčno poročilo za leto 2004, oktober 2004.

[2] Evropska komisija, Konvergenčno poročilo za Litvo za leto 2006, COM(2006) 223 konč, 16. maj 2006; Evropska komisija, Konvergenčno poročilo za Slovenijo za leto 2006, COM(2006) 224 konč., 16. maj 2006; in Evropska centralna banka, Konvergenčno poročilo maj 2006, maj 2006.

[3] Danska in Združeno kraljestvo sta izpogajala dogovore o možnosti zavrnitve pred sprejetjem Maastrichtske pogodbe in ne sodelujeta v tretji fazi EMU. Dokler ti dve državi članici ne izrazita želje po sodelovanju v tretji fazi in sprejemu enotne valute, nista predmet ocene Sveta v zvezi s tem, ali izpolnjujeta potrebne pogoje za uvedbo eura.

[4] Presečni datum za podatke iz tega poročila je 17. november 2006.

[5] 2005/185/ES, UL L 62, 9.3.2005, str. 20.

[6] Za leto 2006 jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj 3,5 % BDP

[7] Za leto 2006 jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj 2,5 % BDP.

[8] Najnovejši razpoložljivi podatki.

[9] 2005/184/ES, UL L 62, 9.3.2005, str. 19.

[10] 2006/627/ES, UL L 256, 20.9.2006, str. 13-14.

[11] Za leto 2006 jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj 1,9 % BDP

[12] Za leto 2006 jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj 1 % BDP

[13] 2004/918/ES, UL L 389, 30.12.2004, str. 27.

[14] Jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj na isti ravni.

[15] 2005/186/ES, UL L 62, 9.3.2005, str. 21.

[16] Za leto 2006 jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj 2,9 % BDP

[17] 2005/183/ES, UL L 62, 9.3.2005, str. 18.

[18] Poljska izkorišča prehodno obdobje za izvajanje odločitve Eurostata z dne 2. marca 2004 o razvrščanju naložbenih pokojninskih sistemov. V tem obdobju, ki se bo izteklo s prvim proračunskim obvestilom v letu 2007, lahko Poljska evidentira prihodke in odhodke, ki so nastali v naložbenih pokojninskih sistemih v državnem sektorju, kar ima za posledico nižji javnofinančni primanjkljaj.

[19] Za leto 2006 jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj 2,2 % BDP (številka, ki bi izključevala obvezni naložbeni pokojninski sistem, pa bi znašala 4,2 % BDP)

[20] 2005/182/ES, UL L 62, 9.3.2005, str. 16-17.

[21] Za leto 2006 jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj 3,4 % BDP

[22] Švedska izkorišča prehodno obdobje za izvajanje odločitve Eurostata z dne 2. marca 2004 o razvrščanju naložbenih pokojninskih sistemov. V tem obdobju, ki se bo izteklo s prvim proračunskim obvestilom v letu 2007, lahko Švedska evidentira prihodke in odhodke, ki so nastali v naložbenih pokojninskih sistemih v državnem sektorju, kar ima za posledico višji javnofinančni presežek

[23] Za leto 2006 jesenska napoved 2006 služb Komisije načrtuje javnofinančni primanjkljaj 2,8 % BDP (številka, ki bi izključevala obvezni naložbeni pokojninski sistem, pa bi znašala 1,7 % BDP