poročilo Komisije LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2005) {SEC(2006)1366} /* KOM/2006/0635 končno */

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.11.2006

COM(2006) 635 konč.

POROČILO KOMISIJE

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2005) {SEC(2006)1366}

KAZALO

1. Izvrševanje proračuna 3

2. Gospodarsko okolje in pogoji 7

3. Koordinacija s prometno in okoljsko politiko 8

3.1. Prevoz 8

3.2. Okolje 9

4. Pregledi 9

5. Nepravilnosti in prekinitev pomoči 10

6. Ovrednotenje 11

7. Informiranje in obveščanje javnosti 12

LETNO POROČILO O KOHEZIJSKEM SKLADU (2005)

To poročilo je predloženo v skladu s členom 14.1 Uredbe (ES) št. 1164/1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada. Zajema dejavnosti Kohezijskega sklada v letu 2005.

1. Izvrševanje proračuna

Razpoložljiva sredstva Kohezijskega sklada za prevzem obveznosti so v letu 2005 znašala5 131 932 989 EUR (tekoče cene) za 13 držav članic upravičenk. Ta znesek vključuje kredite tehnične pomoči (8 100 000 EUR). Treba je opozoriti, da Kohezijski sklad vključuje 13 držav članic in da Irska od 1. januarja 2004 ni več upravičena do pomoči zaradi gospodarske rasti.

Odobritve za prevzem obveznosti so bile skoraj v celoti izkoriščene (99,99 %), nobena proračunska sredstva pa niso bila prenesena v leto 2006.

Preglednica 1 Izvedba obveznosti v letu 2005 (v eurih)

Proračun 2005 | 5 131 932 989 | 0 | 5 131 932 989 | 5 131 394 095 | 0 | 0 |

Odobrena proračunska sredstva, prenesena iz leta 2004 | 2 084 326 | 0 | 2 084 326 | 2 084 326 | 0 | 0 |

Proračunska sredstva, ki so ponovno razpoložljiva | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Povračila | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Skupaj | 5 134 017 315 | 0 | 5 134 017 315 | 5 133 478 421 | 0 | 0 |

Preglednica 2 Izvedba plačil v letu 2005 (v eurih)

Proračun 2005 | 3 005 500 000 | - 905 667 578 | 2 099 832 422 | 2 095 501 859 | 4 330 562 | 0 |

Odobrena proračunska sredstva, prenesena iz leta 2004 | 133 138 854 | 0 | 133 138 854 | 133 138 854 | 0 | 0 |

Proračunska sredstva, ki so ponovno razpoložljiva | 7 413 307 | 0 | 7 413 307 | 7 352 531 | 0 | 60 775 |

Povračila | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Skupaj | 3 146 052 161 | - 905 667 578 | 2 240 384 583 | 2 235 993 244 | 4 330 562 | 60 775 |

Zaradi sorazmernega počasnega izvajanja plačil v prvih devetih mesecih leta je bilo skupaj 905,6 milijonov EUR odobritev plačil prenesenih iz Kohezijskega sklada v ESRR kakor del splošnega postopka prenosa z drugimi strukturnimi skladi. Ta prenos je pomenil, da je bilo izvedenih okoli 99,8 % odobritev plačil.

Izvajanje odobrenih proračunskih sredstev v letu 2005 po državi članici

Preglednica 3 Odobritve za prevzem obveznosti v letu 2005 (v eurih)

España | 852 915 773 | 47,2 | 955 633 794 | 52,8 | - | 1 808 549 567 | 35,2 |

Ellada | 108 808 087 | 25,3 | 321 689 418 | 74,7 | - | 430 497 505 | 8,5 |

Portugal | 289 926 872 | 59,2 | 199 774 911 | 40,8 | - | 489 701 783 | 9,5 |

Kypros | 13 122 653 | 86,9 | 1 976 824 | 13,1 | - | 15 099 477 | 0,3 |

Ceska Republika | 125 984 675 | 49,1 | 130 826 766 | 50,9 | - | 256 811 441 | 5,0 |

Eesti | 33 779 915 | 38,5 | 53 970 504 | 61,5 | - | 87 750 419 | 1,8 |

Magyarország | 157 491 180 | 50,7 | 153 050 527 | 49,3 | - | 310 541 707 | 6,0 |

Latvija | 78 180 693 | 50,6 | 76 219 129 | 49,4 | - | 154 399 822 | 3,0 |

Lietuva | 117 185 363 | 68,3 | 54 376 851 | 31,7 | - | 171 562 214 | 3,3 |

Malta | 0 | 0 | 5 347 620 | 100 | - | 5 347 620 | 0,1 |

Polska | 673 535 292 | 57,8 | 491 996 252 | 42,2 | - | 1 165 531 544 | 22,7 |

Slovensko | 79 538 582 | 51,0 | 76 448 510 | 49,0 | - | 155 987 092 | 3,0 |

Slovenija | 47 140 815 | 90,9 | 4 694 914 | 9,1 | - | 51 835 729 | 1,0 |

Tehnična pomoč | 0 | 0 | 0 | 0 | 29 862 501 | 29 862 501 | 0,6 |

Skupaj | 2 577 609 900 | 50,2 | 2 526 006 020 | 49,8 | 29 862 501 | 5 133 478 421 | 100 % |

Preglednica 4 Odobritve plačil v letu 2005 (v eurih)

Zneski za nove države članice se nanašajo le na plačila za projekte, ki so bili odobreni v okviru Kohezijskega sklada po 1. maju 2004 (tj. ne upošteva se predpristopne pomoči za projekte ISPA). Preglednica št. 5 spodaj prikazuje plačila, izvedena v letu 2005 v zvezi s projekti ISPA, odobrenimi pred pristopom leta 2004.

España | 654 401 989 | 47,2 | 732 303 612 | 52,8 | - | 1 386 705 601 | 62,0 |

Ellada | 156 508 198 | 49,9 | 157 306 438 | 50,1 | - | 313 814 636 | 14,0 |

Ireland | 12 004 179 | 73,2 | 4 391 663 | 26,8 | - | 16 395 842 | 0,7 |

Portugal | 124 050 708 | 45,1 | 150 776 339 | 54,9 | - | 274 827 047 | 12,3 |

Kypros | 0 | 0 | 5 058 456 | 100 | - | 5 058 456 | 0,3 |

Ceska Republika | 0 | 0 | 15 326 716 | 100 | - | 15 326 716 | 0,7 |

Eesti | 2 543 159 | 66,8 | 1 264 006 | 33,2 | - | 3 807 166 | 0,2 |

Magyarország | 3 190 375 | 4,0 | 74 988 467 | 96,0 | - | 78 178 843 | 3,5 |

Latvija | 0 | 0 | 20 441 701 | 100 | - | 20 441 701 | 0,9 |

Lietuva | 0 | 0 | 48 866 247 | 100 | - | 48 866 247 | 2,2 |

Malta | 0 | 0 | 0 | 0 | - | 0 | 0 |

Polska | 0 | 0 | 17 411 326 | 100 | - | 17 411 326 | 0,8 |

Slovensko | 2 664 822 | 61,3 | 40 784 213 | 38,7 | - | 43 449 035 | 1,9 |

Slovenija | 0 | 0 | 8 542 556 | 100 | - | 8 542 556 | 0,4 |

Tehnična pomoč | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 168 067 | 3 168 067 | 0,1 |

Skupaj | 955 363 431 | 42,8 | 1 277 461 745 | 57,2 | 3 168 067 | 2 235 993 244 | 100 % |

Za četrto tekoče leto so bila plačila večinoma v korist projektov v transportnem sektorju, čeprav se porazdelitev med prevozom in okoljem znatno razlikuje glede na državo članico.

Preglednica 5 Nove države članice – V letu 2005 izvedena plačila, povezana s prejšnjimi projekti ISPA (razen tehnične pomoči)

Država članica | Okolje | Prevoz | Skupaj |

Ceska Republika | 37.842.669,97 | 64,2 % | 21.083.316,98 | 35,8 % | 58.925.986,95 | 11,4 % |

Eesti | 16.146.155,41 | 56,6 % | 12.363.826,57 | 43,4 % | 28.509.981,98 | 5,5 % |

Magyarország | 28.224.506,00 | 39,8 % | 42.706.981,30 | 60,2 % | 70.931.487,30 | 13,7 % |

Latvija | 24.905.962,19 | 41,6 % | 34.943.875,20 | 58,4 % | 59.849.837,39 | 11,5 % |

Lietuva | 12.859.292,90 | 38,6 % | 20.464.144,41 | 61,4 % | 33.323.437,31 | 6,4 % |

Polska | 85.207.452,51 | 40,3 % | 26.464.614,43 | 59,7 % | 211.672.066,94 | 40,8 % |

Slovensko | 20.033.296,36 | 43,4 % | 26.147.266,92 | 56,6 % | 46.180.563,28 | 8,9 % |

Slovenija | 1.009.431,70 | 11,0 % | 8.137.626,12 | 89,0 % | 9.147.057,82 | 1,8 % |

Skupaj | 226.228.767,04 | 41,9 % | 292.311.651,93 | 58,1 % | 518.540.418,97 | 100,0 % |

Preglednica 6 Poravnava obveznosti v letu 2005 za obdobje 1993–1999 (v eurih)

España | 305 739 244 | 30 456 151 | 70 983 944 | 204 299 149 |

Ellada | 171 283 818 | 59 732 167 | 29 386 156 | 82 165 494 |

Ireland | 33 705 504 | 4 067 959 | 29 637 545 |

Portugal | 31 638 853 | 2 124 257 | 29 514 596 |

Skupaj | 542 367 419 | 90 188 318 | 106 562 316 | 345 616 784 |

NB: Začetni zneski za poravnavo v letu 2005 se ne ujemajo s končnimi zneski, navedenimi v letnem poročilu za leto 2004 zaradi nepravilnosti v preglednici za leto 2004.

Obveznosti Kohezijskega sklada sestavljajo diferencirana proračunska sredstva. To pomeni, da se pri plačilih upoštevajo začetne obveznosti za sredstva. Če so vsi projekti izvedeni v skladu z odločitvami, znesek za poravnavo „samodejno“ obstaja zaradi razlike med datumom odločitve in datumom plačila preostanka zneska (običajno štiri do pet let).

Da bi se izognili pretirani zamudi med obveznostmi in plačili, so se nadaljevala posebna prizadevanja za poravnavo neporavnanih odobrenih proračunskih sredstev za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred letom 2000. Približno 36,2 % neporavnanih odobrenih proračunskih sredstev, ki so obstajala na začetku leta, je bilo plačanih ali je zanje veljala razveljavitev dodelitve proračunskih sredstev v letu 2005. Ob koncu leta 2005 so se neporavnana odobrena proračunska sredstva znižala na samo 6,7 % letnega proračuna Kohezijskega sklada (v primerjavi z okoli 50 % konec leta 2002 in 39 % konec leta 2003). Ta prizadevanja za zmanjšanje neporavnanih odobrenih proračunskih sredstev se bodo nadaljevala v letu 2006 v partnerstvu z nacionalnimi organi, ki so odgovorni za izvedbo projektov in za ustrezne zahtevke za izplačilo.

Podrobnosti o projektih, odobrenih leta 2005 za vsako državo članico, so navedene v Prilogi k temu poročilu.

2. Gospodarsko okolje in pogoji

Uredba Sveta o Kohezijskem skladu[1] povezuje makroekonomske pogoje z uporabo sredstev sklada. Določa, da „sklad v državi članici ne bo financiral novih projektov ali, v primeru pomembnih projektov, novih faz, če bo Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino ugotovil, da država članica ni izvedla [svojega programa stabilnosti ali konvergenčnega programa] tako, da bi se izognila čezmernemu primanjkljaju“. To kaže vlogo Kohezijskega sklada kot instrumenta proračunske podpore na nacionalni ravni, ki državam članicam pomaga ohraniti makroekonomski red.

Svet leta 2005 ni sprejel nobene odločitve za prekinitev financiranja iz Kohezijskega sklada za katero koli državo prejemnico. Pri šestih državah članicah, ki so nedavno pristopile k EU – Češki, Cipru, Malti, Madžarski, Poljski in Slovaški –, je bilo potrjeno, da so leta 2004 imele čezmerni primanjkljaj. Potem ko je Komisija decembra 2004 sklenila, da so vse zadevne države članice kot odgovor na priporočila Sveta sprejele učinkovite ukrepe, se nadaljnji ukrepi glede na proračunske okoliščine leta 2005 niso zdeli potrebni, razen pri Madžarski. Ciper je bil do leta 2005 zmožen zmanjšati čezmerni primanjkljaj, medtem ko so konvergenčni programi drugih držav (razen Poljske) v skladu s priporočili Sveta ter s ciljnimi datumi za izboljšanje čezmernega primanjkljaja leta 2006 za Malto, 2007 za Slovaško in 2008 za Češko. V posodobitvi poljskega konvergenčnega programa iz leta 2005 je predlagano zmanjšanje splošnega javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % do leta 2009 namesto do leta 2007, kakor določeno v priporočilu Sveta julija 2004. Po mnenju Sveta to ne pomeni učinkovitega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja do leta 2007 in Komisija namerava priporočiti nadaljnje ukrepe v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kakor se zahteva v paktu za stabilnost in rast.

Leta 2005 so bile tri države članice v okviru Kohezijskega sklada (Grčija, Madžarska in Portugalska) vključene v dodatne ukrepe v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Za Portugalsko se je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem ponovno začel po razveljavitvi prejšnjega postopka iz leta 2004, ki je bil začet leta 2002. Po ugotovljenem primanjkljaju 2,9 % leta 2004 je Svet ponovno začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi predvidenega primanjkljaja 6,2 % za leto 2005 in priporočil izboljšanje stanja najpozneje do konca leta 2008. Svet je v mnenju o posodobitvi portugalskega programa stabilnosti iz leta 2005 ugotovil, da je program skladen z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2008.

Svet je januarja 2005 sklenil, da Grčija in Madžarska nista sprejeli učinkovitih ukrepov kot odgovor na priporočila Sveta iz julija 2004. Glede Grčije pa je Komisija aprila 2005 sklenila, da se sprejemajo učinkoviti ukrepi za znižanje proračunskega primanjkljaja pod 3 % v letu 2006 kot odgovor na uradno obvestilo Sveta iz februarja 2005. V uradnem obvestilu Sveta je podaljšan rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja na leto 2006 in to je bilo razvidno v roku, določenem v posodobitvi grškega programa stabilnosti iz leta 2005 za izboljšanje stanja.

V zvezi z Madžarsko je Svet marca 2005 izdal novo priporočilo, v katerem od države zahteva, da uvede dodatne proračunske ukrepe do julija 2005 in zmanjša čezmerni primanjkljaj do leta 2008. Julija 2005 je Komisija izdala sporočilo za Svet, v katerem navaja, da so madžarski organi sprejeli učinkovite ukrepe v zvezi s proračunskim primanjkljajem za leto 2005, vendar bodo morda potrebni nadaljnji ukrepi, za dosego ciljne stopnje primanjkljaja za leto 2006 pa so potrebne pomembne in odločilne prilagoditve. Oktobra 2005 je Komisija ponovno ocenila proračunsko stanje Madžarske in Svetu predlagala, da že drugič v letu 2005 sklene, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja. Sklep ponovne ocene je bil, da proračunski cilji za leti 2005 in 2006 še zdaleč ne bodo doseženi, pri čemer se zastavlja vprašanje prej določenega roka za leto 2008 za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Na podlagi tega stanja je novembra 2005 Svet izdal drugi sklep za Madžarsko na podlagi člena 104(8). Posodobitev madžarskega konvergenčnega programa iz leta 2005 je bila predložena decembra 2005 z načrtom za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2008. To je Svet v mnenju obravnaval kot predmet znatnega tveganja, saj omejevanje izdatkov ni temeljilo na jasno opredeljenih in količinsko merjenih ukrepih. Zato je Svet pozval Madžarsko, da do 1. septembra 2006 predloži popravljeno posodobitev svojega konvergenčnega programa. Določbe o pogojenosti se bodo še naprej uporabljale po letu 2007 : predlagana nova uredba o Kohezijskem skladu za naslednje programsko obdobje[2] nadalje jasno opredeli uporabo klavzule o pogojenosti pomoči. Svet lahko zlasti odloči o prekinitvi celotne finančne pomoči Sklada ali dela finančne pomoči zadevni državi članici od 1. januarja leta, ki sledi odločitvi. Prekinitev se bo nanašala na nove obveznosti.

3. KOORDINACIJA S PROMETNO IN OKOLJSKO POLITIKO

3.1. Prevoz

Transportni sektor je leta 2005 zajel malo manj kakor polovico (49,8 %) vseh obveznosti Kohezijskega sklada. Tako kot v preteklosti je Komisija za izboljšanje ravnotežja med različnimi prevoznimi sredstvi prosila države članice, da dajo posebno prednost železniškim projektom. Projekti, odobreni v letu 2005 na državo članico, so določeni v Prilogi k temu poročilu.

V transportnem sektorju se podpora Skupnosti izvaja usklajeno z različnimi instrumenti: Kohezijskim skladom, ISPA, ESRR, programi vseevropskega omrežja, posojili EIB. Finančna podpora iz teh instrumentov je predvsem usmerjena v vseevropska prometna omrežja (TEN-T).

Smernice Skupnosti za razvoj TEN-T so bile določene z Odločbo št. 1692/96/ES, kakor je spremenjena s Sklepom št. 884/2004/ES. Odločba je podrobno opredelila 30 prednostnih projektov v evropskem interesu, od katerih je 14 spremenjenih projektov iz Essna. Odločba poziva države članice, da dajo prednost tem projektom.

V skladu s členom 3 Uredbe (ES) 1164/94, kakor je spremenjena z Uredbo 1264/1999, lahko Kohezijski sklad zagotovi pomoč za projekte prometne infrastrukture skupnega interesa, ki jih financirajo države članice in so opredeljeni v okviru smernic o TEN-T.

3.2. Okolje

Okoljski sektor je leta 2005 zajel dobro polovico (50,2 %) vseh obveznosti Kohezijskega sklada. Na splošno so projekti, ki jih podpira Kohezijski sklad, prispevali k splošnim ciljem okoljske politike v zvezi s trajnostnim razvojem, zlasti k prednostnim področjem šestega akcijskega programa, predvsem glede upravljanja naravnih virov, ravnanja z odpadki in naložb, ki želijo omejiti vplive na podnebne spremembe. Projekti, ki so jih v letu 2005 odobrile države članice, so določeni v Prilogi k temu poročilu.

V letu 2005 je Kohezijski sklad še naprej prispeval k izvajanju okoljske zakonodaje, ne le na podlagi neposrednega financiranja infrastrukture, temveč tudi z zagotavljanjem spodbud za večjo uporabo direktiv. To se nanaša na tematske pomoči z ozemeljsko razsežnostjo, kakor so ohranjanje narave, ravnanje s trdnimi odpadki in odpadno vodo ter presoja vpliva na okolje (EIA).

Nove države članice so upravljanju z vodo in ravnanju s trdnimi odpadki določile pomembno mesto med prednostnimi nalogami v zvezi z izdatki. Naložbe in infrastrukturne potrebe ostajajo večinoma velike, da bi lahko bili na področjih, kot so trdni odpadki in vode (zlasti ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami), vendar tudi na področjih kakovosti zraka in prizadevanj za zmanjšanje industrijskega onesnaževanja izpolnjeni pogoji iz ključnih direktiv. Podpora okoljski infrastrukturi v okviru Kohezijskega sklada je zato pomembna za nove države članice.

4. Pregledi

Delo revizije v okviru EU 4 (Grčija, Irska, Portugalska, Španija) se je v letu 2005 še naprej osredotočalo na spremljanje odprtih vprašanj pri učinkovitem delovanju sistemov upravljanja in nadzora v treh državah članicah. Akcijski načrti, sklenjeni z državami članicami (Grčijo, Portugalsko in Španijo na osrednji ravni), so bili še naprej spremljani, da so bile lahko izvedene potrebne spremembe.

Obseg revizije je zajel preskuse skladnosti za sisteme v celoti in obsežno preverjanje izdatkov projekta, ki se osredotoča na učinkovito izvajanje preverjanj na ravni upravljanja, skladnost z zahtevami v zvezi z javnimi naročili, upravičene izdatke in obveščanje javnosti za zagotovitev zakonitosti in pravilnosti zahtevkov za plačilo. Poleg tega je bil leta 2005 začet ločen pregled revizije za projekte, ki so bili uradno končani, da se preuči delo revizije, ki so ga izvedli organi za likvidacije pred predložitvijo revizijskega mnenja. Ena revizija je bila opravljena v Španiji in na Portugalskem v transportnem sektorju.

Dvajset projektov Kohezijskega sklada je bilo leta 2005 podrobno revidiranih, velika večina v Španiji in na Portugalskem, medtem ko se je revizija za Grčijo osredotočila na preskuse skladnosti.

Na ravni sistemov so se ugotovljene pomanjkljivosti nanašale na nezadosten predhodni nadzor (preverjanje upravljanja ali delovanja) ter nezadovoljivo izpolnjevanje člena 9 Uredbe Komisije (ES) št. 1386/2003 o pregledih vzorcev. Na ravni projektov so se glavne opažene pomanjkljivosti nanašale na postopke oddaje javnih naročil. Nepravilnosti, ki so bile opažene, so predmet kontradiktornih postopkov z zadevnimi državami članicami in je zanje treba ugotoviti, ali in v kakšnem obsegu bodo uporabljeni morebitni finančni popravki.

V zvezi s sistemi, ki jih je vzpostavilo deset novih držav članic, da se izpolnijo zahteve Uredbe Komisije (ES) št. 1386/2002, so bili pisni pregledi končani v obdobju med januarjem in marcem 2005, kar je Komisiji omogočilo pridobitev zagotovila o vzpostavitvi sistemov. Revizije sistemov so se začele leta 2005, da bi se preverilo, ali vzpostavljeni sistemi ustrezajo opisu in učinkovito delujejo. Poleg tega je bil leta 2005 začet poseben pregled s ciljem preveriti pravilno uporabo postopkov javnih naročil, ki temeljijo na vzorcu naročil, sklenjenih po pristopu.

5. Nepravilnosti in prekinitev pomoči

V letu 2005 je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) začel preiskovati pet primerov na podlagi prejetih informacij v zvezi s Kohezijskim skladom. Med temi primeri sta dva privedla do zunanjih pregledov, eden od primerov pa je bil že zaključen in zavržen. Dva preostala primera sta bila ob čakanju na oceno prenesena na leto 2006. Izveden ni bil noben nadzor v povezavi z Uredbo (ES) št. 2185/96[3].

V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1831/94[4] o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju je osem držav članic upravičenk sporočilo 204 primere nepravilnosti, ki zajemajo 129 250 528 EUR prispevkov Skupnosti. Ti primeri so bili predmet prvih upravnih ali sodnih ugotovitev dejstev.

Treba je omeniti, da so večino teh primerov (192) sporočile štiri prvotne države članice upravičenke, predvsem Grčija (152), kar je zajelo skupaj 91 653 202 EUR prispevkov Skupnosti, od katerih jih je 24 872 456 EUR še treba izterjati. Primeri, ki so jih sporočili irski organi (18), so zajeli skupaj 21 714 607 EUR, odštetih pred predložitvijo končnega plačila Komisiji. Nasprotno pa je za 16 primerov, ki so jih sporočili portugalski organi in zajemajo 6 205 143 EUR prispevkov Skupnosti, in za 6 primerov, ki so jih sporočili španski organi in zajemajo 8 668 985 EUR, zneska v višini 4 131 494 EUR in 8 378 744 EUR še treba izterjati.

Med novimi državami članicami so samo Češka, Estonija, Madžarska in Litva uradno sporočile primere (in sicer 6, 2, 1 in 3 primere), ki zajemajo nižje zneske od tistih, navedenih zgoraj. Pri skoraj vseh primerih so bili zadevni zneski odšteti pred predložitvijo zahtevkov za plačilo Komisiji.

Druge nove države članice so Komisijo obvestile, da v letu 2005 niso opazile nepravilnosti. Pozornost držav članic pa je treba usmeriti na dejstvo, da pri nekaj primerih, ki so bili odkriti med nacionalnimi revizijami in/ali revizijami Skupnosti, ni bilo uradnega obvestila, kakor je bilo določeno z ustrezno uredbo.

Pri večini uradno sporočenih primerov se nepravilnosti nanašajo na uporabo pravil o javnih naročilih, pri preostalih primerih pa na navedbo neupravičenih izdatkov.

Leta 2005 je bila Uredba (ES) št. 1831/94 spremenjena z Uredbo (ES) št. 2168/2005[5]. Spremembe se nanašajo na: opredelitev nepravilnosti, kakor je določeno v členu 1.2 Uredbe Sveta (ES) št. 2988/95; opredelitev suma goljufije; podrobno opredelitev datuma, ko je treba primer uradno sporočiti; opredelitev „stečaja“ in izvzetje od obveznosti, da se uradno sporočijo primeri stečaja, razen v nekaterih primerih, in sicer v primeru suma goljufije; elektronski prenos primerov nepravilnosti; povišanje praga, ko je uradno obvestilo potrebno, s4 000 EUR na 10 000 EUR; ponovno opredelitev ciljev s poudarkom na analizi tveganj.

6. Ovrednotenje

V skladu z določbami člena 13 spremenjene Uredbe (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 morajo Komisija in države članice zagotoviti učinkovitost pomoči Skupnosti, ko izvajajo projekte, ki so sofinancirani iz Kohezijskega sklada. To pomeni, da so potrebni ukrepi spremljanja in vrednotenja, ki bi lahko zagotovili prilagoditev projektov na podlagi rezultatov spremljanja in vrednotenja.

Komisija in države članice po potrebi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko ocenijo in ovrednotijo vse sofinancirane projekte (11 v letu 2005).

Med izvajanjem in po koncu projektov Komisija in države članice spremljajo izvedbo projektov, upoštevanje njihovih ciljev in vpliva njihovega izvajanja. Na metodološki ravni je zato vsaki zahtevi za dodelitev pomoči priložena analiza stroškov in koristi. Analiza stroškov in koristi mora pokazati, da so srednjeročne socialno-ekonomske koristi sorazmerne z zagotovljenimi finančnimi viri. Komisija to ovrednotenje preučuje na podlagi načel, določenih v priročniku za analizo stroškov in koristi, objavljenem leta 2003[6], ki ga uporabljajo sponzorji projekta in Komisija.

Na tej podlagi je Komisija v letu 2005 omogočila pomembno metodološko podporo in pomagala državam članicam z ukrepi krepitve zmogljivosti, ki imajo za cilj izboljšanje skladnosti predhodne finančne in ekonomske analize projektov. Tako je bila razvita namenska programska oprema (imenovana CBA Software), ki zdaj po fazi preskušanja popolnoma deluje. Njen cilj je Komisiji in državam članicam upravičenkam zagotoviti orodje, ki bi jim bilo lahko v pomoč pri izvajanju analize stroškov in koristi za projekte, ki jih financira Kohezijski sklad.

Poleg tega je naknadno ocenjevanje vzorca 200 projektov, sofinanciranih v okviru Kohezijskega sklada med obdobjem 1993–2002, ki je bilo opravljeno leta 2004, omogočilo pomembno nadaljnje delo leta 2005: ustanovljena je bila delovna skupina ad hoc za določanje prednostnih nalog in ponovno oblikovanje priporočil tega poročila.

7. Informiranje in obveščanje javnosti

Komisija je 9. marca poslala sklop pisnih navodil državam članicam. Ta navodila so imela za cilj opozoriti na nekatere določbe Uredbe 1164/94 in določiti pravila za zagotovitev upoštevanja načela dobrega finančnega poslovodenja: določitev plačila 20 % predplačila; postopka za izvajanje povračila predplačila v celoti ali deloma („pravilo M+12“) postopka, ki se uporablja v skladu s členom C5 Priloge II k Uredbi 1164/94 („pravilo M+24“); smernic za spremembe odločitev o projektih Kohezijskega sklada; prehodne ureditve za prehod iz ISPA na Kohezijski sklad za zadevne države članice.

V Bruslju sta bila 20. aprila in 15. decembra informativna sestanka s 25 državami članicami. Na prvem sestanku je Komisija predstavila nadaljnje spremljanje naknadnega vrednotenja 200 projektov Kohezijskega sklada, o sklepih katerih se je razpravljalo med prejšnjim sestankom novembra 2004. Decembrski sestanek je bil priložnost za izmenjavo izkušenj glede dobrih načinov ravnanja v zvezi s skladnostjo presoje vpliva na okolje (EIA).

Po tem, ko je bila 1. aprila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 621/2004 o ukrepih informiranja in obveščanja javnosti, je Generalni direktorat na spletni strani Inforegio objavil informacijski list in posodobil referenčno spletno stran Kohezijskega sklada.

[1] Na podlagi člena 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 ter v kodificirani različici, ki jo je predložila Komisija.

[2] Člen 4, Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada, COM(2004) 494 konč., 2004/0166(CNS).

[3] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[4] UL L 191, 29.7.1994, str. 1.

[5] UL L 345, 21.12.2005, str. 15.

[6] http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docgener/guides/cost/guide02_sl.pdf

52006DC0635