[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.4.2006

COM(2006) 164 konč.

POROČILO KOMISIJE

O IZVAJANJU DIREKTIVE 79/409/EGS O OHRANJANJU PROSTO ŽIVEČIH PTIC Del I zbirnega poročila o celotnem doseženem napredku Posodobitev za 1999–2001

KAZALO

1. Uvod 3

1.1. Ozadje tega poročila 3

1.2. Postopek poročanja, določen v Direktivi 3

1.3. Zgradba poročila 3

2. Direktiva o pticah 79/409/EGS 3

2.1. Cilji Direktive 3

2.2. Glavne določbe Direktive 3

2.2.1. Prenos: nova nacionalna zakonodaja 4

2.2.2. Varstvo habitatov (člen 3): napredek pri razglasitvah območij 4

2.2.3. Varstvo habitatov (člena 3 in 4): ukrepi, sprejeti za POV 5

2.2.4. Varstvo habitatov (člena 3 in 4): ukrepi, sprejeti zunaj POV 5

2.2.5. Splošen sistem varstva ptic (člen 5) 6

2.2.6. Dovoljenje za prodajo, prevoz in posedovanje ptic (člen 6) 6

2.2.7. Izkoriščanje vrst (člen 7): lov 6

2.2.8. Prepovedana sredstva (člen 8) 7

2.2.9. Odstopanja (člen 9) 7

2.2.10. Drugi podporni ukrepi in določbe: raziskovanje (člen 10) 8

2.2.11. Naseljevanje tujerodnih vrst (člen 11) 8

2.2.12. Ozaveščanje javnosti in usposabljanje 8

3. Sklepi 9

1. UVOD

1.1. Ozadje tega poročila

Direktiva Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic, tako imenovana „Direktiva o pticah“, sprejeta aprila 1979, je bila prva zakonodaja EU, ki se je osredotočala na dolgoročno ohranjanje vseh vrst prosto živečih ptic v Evropski uniji. Določa 181 ogroženih vrst in podvrst, ki jim je treba nameniti posebno skrb. Države članice so odgovorne za oblikovanje posebnih območij varstva (POV) in zlasti za ohranjanje ptic selivk, ki so naravno bogastvo, ki si ga delimo vsi Evropejci.

1.2. Postopek poročanja, določen v Direktivi

To poročilo je bilo pripravljeno na podlagi podatkov iz nacionalnih triletnih poročil držav članic v skladu s členom 12 Direktive. Vključuje prizadevanja za izvajanje v poročevalnem obdobju 1999–2001.

Poročilo je omejeno na znatne spremembe v primerjavi s prejšnjim stanjem, opisanim v dokumentu „Poročilo o uporabi Direktive 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic: posodobitev za 1996–1998“.

1.3. Zgradba poročila

To poročilo ima dva dela, pri čemer je v Delu I predstavljen povzetek doseženega napredka za EU-15, zlasti v zvezi z glavnimi cilji in določbami Direktive, ki so na kratko opisani. Del II vključuje povzetek nacionalnih poročil o prizadevanjih držav članic za izvajanje v obdobju 1999–2001, kot zahteva člen 12 Direktive. Del II poročila, ki vključuje podatke, ki jih predložijo države članice, so preverili organi držav članic v skladu s členom 12(2).

2. DIREKTIVA O PTICAH 79/409/EGS

2.1. Cilji Direktive

Glavni cilj Direktive o pticah[1] je dolgoročno ohranjanje vseh vrst prosto živečih ptic v Evropski uniji. Za EU-15 določa seznam 181 ogroženih vrst in podvrst, ki jim je treba nameniti posebno skrb (Priloga I). Države članice so odgovorne za oblikovanje posebnih območij varstva (POV) in zlasti za ohranjanje ptic selivk, ki so naravno bogastvo, ki si ga delimo vsi Evropejci.

2.2. Glavne določbe Direktive

Direktiva o pticah v skladu s členom 1 vzpostavlja splošen sistem varstva vseh vrst prosto živečih ptic, ki so naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, kjer se uporablja Pogodba (razen Grenlandije). Namen Direktive je varstvo in upravljanje s temi vrstami ter urejanje ujetja teh vrst in lova nanje. Uporablja se za prosto živeče ptice ter njihova jajca, gnezda in habitate. Člen 2 določa cilj varstva vseh teh vrst ptic in ga povezuje z njihovimi ekološkimi potrebami ter znanstvenimi, kulturnimi, rekreativnimi in gospodarskimi zahtevami splošne javnosti.

Direktiva se osredotoča na dve glavni temi: varstvo habitatov, kot ga zahtevata člena 3 in 4, ter lov, ujetje, ubitje in prodaja, kot to urejajo členi 5 do 9.

Namen člena 10 je spodbuditi države članice pri razvoju raziskav o varstvu prosto živečih ptic.

Člen 11 določa, da države članice zagotovijo, da kakršno koli naseljevanje tujerodnih vrst ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu.

Člen 12 zahteva, da države članice Komisiji predložijo poročilo o izvajanju nacionalnih predpisov, uvedenih v skladu z Direktivo.

Ukrepi, sprejeti v skladu z Direktivo, ne smejo poslabšati stanja glede ohranjanja vrst prosto živečih ptic, ki so naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic (člen 13), in države članice lahko uvedejo strožje varstvene ukrepe, kakor so ukrepi, ki jih določa ta direktiva (člen 14).

Členi 15 do 19 so postopkovni členi, ki določajo zlasti ustanovitev svetovalnega odbora za prilagajanje Direktive tehničnemu in znanstvenemu napredku, da se omogoči potrebne spremembe ter določi postopke in datume poročanja.

2.2.1. Prenos: nova nacionalna zakonodaja |

Zakonske zahteve | Države članice so morale sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z Direktivo, do leta 1981. Besedila glavnih predpisov nacionalne zakonodaje je treba sporočiti Komisiji. |

Povzetek za EU-15 | V tem obdobju ni bilo velikih sprememb zakonodaje, čeprav večina držav članic poroča o nekaterih spremembah. V mnogih primerih so te povezane s sekundarno zakonodajo v zvezi s posebnimi pogoji za lov, presojo vpliva in posedovanjem ptic. Spremembe zakonodaje Združenega kraljestva so okrepile pristojnosti izvrševanja in kazni za nezakonite dejavnosti. |

2.2.2. Varstvo habitatov (člen 3): napredek pri razglasitvah območij |

Zakonske zahteve | Člena 3 in 4 zahtevata, da države članice ohranjajo, vzdržujejo ali ponovno vzpostavijo zadostno raznovrstnost in površino habitatov. Člen 4 posebno določa, da se ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša, razvrstijo kot posebna območja varstva (POV). |

Povzetek za EU-15 | Večina držav članic je dodalo nova POV na svoje nacionalne sezname in/ali razširilo površino obstoječih POV. V nekaterih primerih se je število POV znatno povečalo (npr. v Italiji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in na Švedskem). Le Belgija poroča o ukinitvi območja, ki je bilo nato nadomeščeno v drugih regijah. Finska pa je zmanjšala površino številnih POV. Belgija in Irska sta proučevali možnost razvrstitve ali razširitve morskih ali obalnih POV. Združeno kraljestvo je zaključilo podroben pregled POV, vendar rezultati tega pregleda ne vsebujejo podrobnosti. |

2.2.3. Varstvo habitatov (člena 3 in 4): ukrepi, sprejeti za POV |

Zakonske zahteve | Člen 3 izraža nujnost ohranjanja, vzdrževanja ali ponovne vzpostavitve zadostne raznovrstnosti in površine habitatov ptic. Določa pristop, ki temelji na dveh vrstah ukrepov: i) ustanovitvi zavarovanih in upravljanih območij ter ii) ponovni vzpostavitvi in izboljšanju habitatov. Člen 4 opisuje zaščitna dejanja, ki so potrebna za zagotovitev, da so habitati primerni za številne ranljive vrste, naštete v Prilogi I, in za selitvene vrste. Enako kot člen 3 se sklicuje na ukrepe, sprejete za celotno ozemlje ter tudi omrežje zavarovanih območij. |

Povzetek za EU-15 | Projekti LIFE so imeli pomembno vlogo v nekaterih državah članicah, najbolj očitno na Finskem. Ukrepi vključujejo kmetijske okoljske sheme in sisteme ravnanja (Nemčija, Španija, Finska, Nizozemska, Združeno kraljestvo) ter pridobivanje zemljišč (Portugalska). Načrti upravljanja so na voljo v več državah članicah (Italija, Portugalska), čeprav ne v celoti (Nizozemska). Le Finska poudarja pomen načrtov obnavljanja. |

2.2.4. Varstvo habitatov (člena 3 in 4): ukrepi, sprejeti zunaj POV |

Zakonske zahteve | Člen 3 izraža nujnost ohranjanja, vzdrževanja ali ponovne vzpostavitve zadostne raznovrstnosti in površine habitatov ptic. Določa pristop, ki temelji na dveh vrstah ukrepov: i) ustanovitvi zavarovanih in upravljanih območij ter ii) ponovni vzpostavitvi in izboljšanju habitatov. Člen 4 opisuje zaščitna dejanja, ki so potrebna za zagotovitev, da so habitati primerni za številne ranljive vrste, naštete v Prilogi I, in za selitvene vrste. Enako kot člen 3 se sklicuje na ukrepe, sprejete za celotno ozemlje ter tudi za POV. |

Povzetek za EU-15 | Večina držav se sklicuje na uporabo pogodbenih in kmetijsko-okoljskih ukrepov (Belgija, Avstrija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo). Cilj teh in drugih pobud je upravljanje in obnavljanje različnih habitatov, npr. travnikov, močvirij, travišč, resav, gradnovih gozdov, mokrišč, domačih gozdnatih pokrajin. V nekaterih primerih cilji vključujejo tudi značilnosti krajine. V nekaterih primerih se uporablja nakup zemljišč, zlasti barij. |

2.2.5. Splošen sistem varstva ptic (člen 5) |

Zakonske zahteve | Člen 5 vzpostavlja splošen sistem varstva s prepovedjo namernega ubitja ali ujetja ptic, namernega uničenja ali poškodovanja gnezd in jajc, odvzema in posedovanja jajc, namernega vznemirjanja ptic, zlasti v času razmnoževanja in vzreje mladičev, ter posedovanja primerkov vrst, katerih lov je prepovedan. |

Povzetek za EU-15 | V Avstriji, na Finskem, v Italiji, na Nizozemskem, v Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu so na voljo načrti in strategije upravljanja vrst, vendar v večini primerov le za zelo omejeno število vrst. Poročilo Združenega kraljestva se sklicuje na največ akcijskih načrtov, in sicer 26, ter tudi podrobno opisuje prizadevanja za ohranjanje 6 vrst. Španija je vzpostavila strategiji upravljanja le za dve vrsti, vendar je ustanovila številne delovne skupine za obravnavanje vrst in z njimi povezanih vprašanj. V več državah (v Belgiji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Irskem in Švedskem) je bila zakonodaja poostrena, da se poveča raven zaščite proti namernemu ujetju in vznemirjanju ptic, uničenju in odvzetju jajc itd. Na Irskem se zdaj za še več dejavnosti zahtevajo dovoljenja, ki bodo omejila tveganje vznemirjanja. Projekti LIFE so navedeni le v primerih Združenega kraljestva in Portugalske. |

2.2.6. Dovoljenje za prodajo, prevoz in posedovanje ptic (člen 6) |

Zakonske zahteve | Člen 6 prepoveduje prodajo, prevoz za prodajo in posedovanje za prodajo živih ali mrtvih ptic ali katerih koli delov ptic tistih vrst, ki jih zajema Direktiva, vključno s tistimi, ki se jih lahko lovi ali ujame, razen tistih iz Priloge III (1). Če država članica želi odobriti te dejavnosti za vrste iz Priloge III (2), ob nekaterih omejitvah in pod pogojem, da so bile ptice zakonito ubite, se mora najprej posvetovati s Komisijo. |

Povzetek za EU-15 | Poročilo Združenega kraljestva podrobno navaja število inšpekcijskih pregledov in uspešnih pregonov v zvezi z nezakonitim posedovanjem ptic. Razen tega le Irska, Italija, Belgija in Avstrija poročajo o vprašanju prodaje in posedovanja ptic. |

2.2.7. Izkoriščanje vrst (člen 7): lov |

Zakonske zahteve | Člen 7 dovoljuje lov, vključno s sokolarstvom, pri čemer izkoriščanje omejuje na vrste iz Priloge II. Lov se mora izvajati v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi in načeli smotrne rabe ter ekološko uravnoteženim nadzorom nad vrstami ptic. Lov nadalje ne sme ogrožati prizadevanj za ohranitev ptic kje drugje (v skladu s členom 2) in mora biti omejen med kritičnimi obdobji življenjskega cikla vrst (npr. v času razmnoževanja). |

Povzetek za EU-15 | V nacionalni ali regionalni zakonodaji o lovu so bile uvedene nekatere spremembe (Danska, Francija, Finska, Grčija, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo – Škotska). V več primerih (npr. Belgija – flamska regija, Italija, Irska, Grčija) se lov ureja letno, čeprav ni jasno, na podlagi česa se dovoljenja izdajajo in ali v celoti upoštevajo Direktivo. |

2.2.8. Prepovedana sredstva (člen 8) |

Zakonske zahteve | Vsa sredstva za množično ali neselektivno ujetje ali ubitje ptic so prepovedana. |

Povzetek za EU-15 | Večina držav članic poroča o pravnem položaju v zvezi z dovoljenimi načini ujetja ali ubitja, pri čemer se nekatere preprosto sklicujejo na pravna besedila, ne da bi opredelile njihovo vsebino. Nobena od držav ne navaja, ali obstajajo težave s praktičnim izvajanjem zakonodaje. |

2.2.9. Odstopanja (člen 9) |

Zakonske zahteve | Člen 9 zagotavlja možnost odstopanja od členov v zvezi z izkoriščanjem, kadar ni na voljo druge zadovoljive rešitve. Odstopanja so mogoča zaradi i) interesov javnega zdravja in varstva ljudi, interesov varnosti v zračnem prometu, preprečitve resne škode na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter varstva rastlinstva in živalstva; ii) raziskovanja in izobraževanja ter za doseljevanje, ponovno naseljevanje in gojitev, potrebno za te namene; iii) dopustitve ujetja, posedovanja ali druge sprejemljive oblike uporabe določenih ptic v majhnem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji in na selektivni podlagi. Države članice morajo Komisiji zagotoviti nekatere podatke in poslati letno poročilo o izvajanju tega člena. Komisija mora na podlagi teh podatkov zagotoviti, da posledice teh odstopanj niso neskladne z Direktivo. |

Povzetek za EU-15 | Odstopanja so odobrena za številne razloge, vključno s preprečevanjem škode na posevkih, nadziranjem bolezni, varnostjo v zračnem prometu, negativnimi vplivi tujerodnih vrst, izobraževanjem in znanostjo. Na Finskem je bilo odobrenih 121 odstopanj, zlasti za raziskovanja in izobraževanje. Ena štorklja je bila tudi ujeta in zadržana v živalskem vrtu (Finska). V nekaterih nacionalnih poročilih je omenjen kormoran (Avstrija, Francija in Irska). Najbolj neposredno opazna so odstopanja za 7 vrst v Italiji, ki zadevajo 80 000 ptic. Le Švedska opozarja, da morajo biti odstopanja skladna z ugodnim ohranitvenim stanjem. |

2.2.10. Drugi podporni ukrepi in določbe: raziskovanje (člen 10) |

Zakonske zahteve | Člen 10 zahteva, da države članice opravljajo raziskave o varovanju, upravljanju in izkoriščanju populacij ptic. Prednostne naloge v zvezi s tem so določene v Prilogi V k Direktivi. |

Povzetek za EU-15 | Seznam raziskovalnih projektov je dolg in raznolik. Najpogostejši so popisi gnezdečih ptic, štetje vodnih ptic, sistemi označevanja ptic z obročki, raziskave v zvezi zahtevami/izbiro habitatov, razširjenostjo in popisom ptic ter raziskave v zvezi s programi spremljanja in upravljanja. |

2.2.11. Naseljevanje tujerodnih vrst (člen 11) |

Zakonske zahteve | V skladu s členom 11 se morajo države članice o kakršnem koli naseljevanju prosto živečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne, posvetovati s Komisijo. Naseljevanje se lahko nadaljuje le, če ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu. |

Povzetek za EU-15 | O novem naseljevanju ni poročil. V nacionalna poročila je kot tujerodna vrsta najpogosteje vključena belolična trdorepka (Irska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo). V Španiji so bili ukrepi nadzora očitno učinkoviti, ker že več kot eno leto ni bilo opaženih hibridov; na Švedskem in Irskem je lov sredstvo za nadzorovanje staležev ptic; v Združenem kraljestvu poteka omejeno kontrolno preskušanje, da se ugotovi, če je mogoče v celoti iztrebiti vrsto. Številne druge vrste povzročajo nekaj zaskrbljenosti, zlasti gosi v Združenem kraljestvu in na Irskem. Sistemi spremljanja za tujerodne vrste so na voljo v Italiji (110 tujerodnih vrst) in v Združenem kraljestvu (naseljene vrste z majhnimi gnezdečimi populacijami; tujerodne, negnezdeče vodne ptice in hibridi). |

2.2.12. Ozaveščanje javnosti in usposabljanje |

Zakonske zahteve | Ni |

Povzetek za EU-15 | Atlasi ptic, materiali za poučevanje in usposabljanje, prospekti, konference, poizvedbene točke, nacionalni referenčni dokumenti itd. |

3. SKLEPI

Namen tega poročila je podpora oceni napredka Skupnosti pri izvajanju Direktive o pticah s podatki iz držav članic o izvajanju nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo. To je skupaj s podatki o položaju ter trendih populacij ptic in njihovih habitatov ter z njimi povezanimi obremenitvami, vplivi in socialno-ekonomskimi dejavniki prispevalo k oceni učinkovitosti Direktive[2].

Danes je razvrščenih več kot 3 000 POV, ki pokrivajo skoraj 8 % kopenskega ozemlja ter dodatno pomembno morsko območje s površino več kot 2,7 milijona hektarov, čeprav so le štiri države (Belgija, Danska, Luksemburg in Nizozemska) v veliki meri zaključile svoj prispevek k omrežju POV. Tudi odstotki nacionalnega ozemlja, določenega za POV, so zelo različni, od manj kot 2 % v Franciji do več kot 15 % v Španiji. Upravljanje varstva in ohranjanja teh območij, zlasti mokrišč, skupaj z razvojem akcijskih načrtov za vrste je uspelo, da so si populacije nekaterih zelo ogroženih vrst opomogle. Vendar so ukrepi različni od države do države in nekatera pomembna območja še vedno niso zaščitena.

Še vedno je nekaj spornih in nasprotujočih si mnenj v zvezi s skladnostjo ureditve in praks lova nekaterih držav članic z Direktivo. V nekaterih državah, zlasti v Franciji, Španiji in Italiji, ti spori trajajo že dolgo časa, spremljajo pa jih obsežne pravde. Spori v zvezi z lovom zahtevajo večje in vzajemno razumevanje določb Direktive na več ravneh ter večjo pripravljenost na dialog tistih, ki sodelujejo pri lovu.

Potrebna so torej pospešena prizadevanja, da bo Direktiva izpolnila svoj cilj ohranjanja vrst prosto živečih ptic v Evropi in ustrezno prispevala k cilju EU v zvezi z ustavitvijo zmanjšanja biotske raznovrstnosti do leta 2010, kot je bilo sklenjeno na Evropskem svetu v Göteborgu in določeno v šestem okoljskem akcijskem programu (Sklep 1600/2002).

[1] Direktiva 79/409/EGS (UL L 103, 25.4.1979), kakor je bila spremenjena z Direktivo 81/854/EGS (UL L 319, 7.11.1981, str. 3), Direktivo 85/411/EGS (UL L 233, 30.8.1985, str. 33), Direktivo 86/122/EGS (UL L 100, 16.4.1986, str. 22), Direktivo 91/244/EGS (UL L 115, 8.5.1991, str. 41), Direktivo 94/24/EGS (UL L 164, 30.6.1991, str. 9) in z zakoni v zvezi s pristopom Grčije, Španije, Portugalske, Avstrije, Švedske in Finske (UL L 302, 15.11.1985, str. 221 in UL L 291, 19.11.1979, str. 17).

[2] „25 let Direktive o pticah: izzivi za 25 držav“, poročilo GD za Okolje, oktober 2004