[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.9.2005

KOM(2005) 450 končno

2005/0179 (COD)

Predlog

PRIPOROČILO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost

(predloženy s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in cilji predloga Mobilnost je eden glavnih ciljev politike Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja, predvidene s členoma 149 in 150 Pogodbe. Ne pomaga le pri oblikovanju evropskega državljanstva in evropske zavesti, ko veča razumevanje kulturne in jezikovne različnosti, ampak podpira tudi nastanek evropskega prostora izobraževanja in usposabljanja v skladu s strateškim ciljem z zasedanja Evropskega sveta v Lizboni marca 2000. Programi Unije za izobraževanje in usposabljanje že od vsega začetka znatno prispevajo k temu cilju. Pravzaprav je program Erasmus, v okviru katerega je več kot 1.000.000 mladih del svojega univerzitetnega študija opravilo v drugi državi članici, dober zgled emblematične dejavnosti, ene redkih dejavnosti EU, ki je vsebinsko prepoznavna za zelo veliko število njenih državljanov. Ti programi, ki zajemajo šolo, univerzo, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih[1], so prispevali k oblikovanju občutka „evropskega državljanstva“ pri udeležencih in pri njihovi okolici - starših, prijateljih, sodelavcih. Bistvena cilja tega predloga sta: ♣ določiti skupno navedbo načel, ki bodo s svojo uporabo povečala uspešnost in učinkovitost vseh vrst organizirane mobilnosti za namene učenja; ♣ natančneje, zagotoviti referenčno točko za vse zainteresirane strani v integriranem programu vseživljenjskega učenja, ki ga je Komisija predlagala za obdobje od 2007 do 2013. Sprejetje tega predloga bo po pričakovanjih imelo več pozitivnih posledic: o Nadaljnje spodbujanje mobilnosti za namene učenja. To je dragoceno za osebni razvoj, državljanom Unije pa omogoča tudi uresničevanje njihove temeljne pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. o Mobilnost obogati učenje in spodbudi prenos znanja ter tako dviga splošno kakovost evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja. To bo Evropi v pomoč pri njenem prizadevanju, da postane najbolj inovativno in konkurenčno gospodarstvo na svetu, temelječe na znanju. o Po pričakovanjih bo predlog pozitivno učinkoval tudi na trg dela, raziskovalne zmogljivosti na evropski ravni in (kakor je navedene zgoraj) na novo generacijo programov izobraževanja in usposabljanja, ki jih je Komisija predlagala leta 2004. Ta predlog ne namerava vzpostaviti zavezujočega evropskega pravnega okvira. Tudi če bi Pogodba to dopuščala - česar pa ne - bi bilo to popolnoma neustrezno. Vseeno pa lahko države članice najdejo v Priporočilu spodbudo za ustrezno ukrepanje. Priporočilo je po svojem značaju mišljeno kot referenčna točka, ki naj spodbudi preglednost in koordinacijo praks mobilnosti in pomaga ustvariti ozračje medsebojnega razumevanja. |

Splošno ozadje Institucije EU so v zadnjih petih letih sprejele več instrumentov v zvezi z mobilnostjo. Najpomembnejši med njimi so: Po neuradnem srečanju ministrov za šolstvo v Parizu septembra 2000 je Evropski svet v Nici decembra 2000 podprl akcijski načrt za mobilnost. Sem sodi „sveženj“ ukrepov v zvezi z mobilnostjo: uveljavljanje in financiranje mobilnosti, vrste mobilnosti, kako kar najbolje izkoristiti mobilnost in zagotoviti priznavanje pridobljene izkušnje. Julija 2001 je sledilo sprejetje Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta 2001/613/ES o mobilnosti študentov, udeležencev usposabljanja, prostovoljcev, učiteljev in vodij usposabljanja v Skupnosti[2]. Priporočilo je vzpostavilo okvir za spodbujanje političnega sodelovanja pri večanju mobilnosti na področju izobraževanja in usposabljanja. Hotelo je odpraviti ovire za mobilnost, zagotoviti boljšo pripravo pred odhodom in učinkovitejši sprejem ob prihodu; obravnavalo je tudi priznavanje v tujini pridobljene izkušnje. Priporočilo je tudi povabilo Komisijo, naj ustanovi skupino izvedencev držav članic za koordiniranje izvajanja Priporočila. Ta osnutek priporočila se opira prav na delo navedene skupine, ki je o njem nazadnje poročala v svojem dvoletnem poročilu 2004. Komisija je februarja 2002 sprejela akcijski načrt za usposobljenost in mobilnost[3], ki želi bolj uveljaviti načelo prostega gibanja delavcev, izpostaviti pomen mobilnosti za strategijo EU za zaposlovanje in odpreti evropske trge dela, da bi po letu 2005 postali dostopni za vse. Nadalje bo Komisija leta 2006 pripravila evropsko leto delavske mobilnosti, da bi povečala ozaveščenost glede številnih zakonodajnih vprašanj na tem področju, denimo glede prenosljivosti pravice do pokojnine; koristi, ki jih ima mobilnost za poklicni razvoj delavcev; ter glede obstoječih evropskih instrumentov v podporo mobilnosti. Poleg tega je Komisija v svojem sporočilu leta 2001 „Strategija mobilnosti v evropskem raziskovalnem prostoru“[4], ki ga je Svet podprl[5], opredelila konkretne dejavnosti na ravni Skupnosti in držav, s katerimi bi mobilnost izkoristila kot ključni instrument pri poklicnem razvoju in nastajanju evropskega raziskovalnega prostora ter kot predpogoj za povečanje evropskih zmogljivosti in storilnosti na področju raziskav. Vprašanje mobilnosti je bilo potem vpeto v splošni delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, ki sodi v sklop izobraževanja in usposabljanja lizbonske strategije. Po tem programu države članice in Komisija sodelujejo pri politiki na področju izobraževanja in usposabljanja. Mobilnost je izrecno navedena kot eden izmed 13 ciljev tega programa, ki jih je odobril Evropski svet v Barceloni marca 2002. Svet in Komisija sta februarja 2004 predložila Evropskemu svetu prvo Skupno vmesno poročilo o tem[6]. Poročilo poudarja potrebo po povečanju stopnje in kakovosti mobilnosti na področju izobraževanja in usposabljanja. Skupina izvedencev, ustanovljena v okviru prvega priporočila, je kot del spremljanja v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ pripravila predlog „Listine kakovosti za mobilnost na področju izobraževanja in usposabljanja“ in ga vsebinsko predstavila ministrom za šolstvo na neuradnem srečanju v Rotterdamu 12. julija 2004. Nizozemsko predsedstvo je na podlagi razprave sklenilo, da glede načel vlada soglasje in da bi lahko oblikovala kakovostne vidike mobilnosti v novi generaciji programov izobraževanja[7]. Predlagano priporočilo, ki se močno opira na zgoraj navedeno delo, predstavi zgoraj opisana načela enotno in razumljivo ter jih obogati z gradivom z drugih področij, povezanih z mobilnostjo (denimo svet mladih). Raba izraza „listina“ poudarja temeljni značaj predlaganih načel. Opozarja se, da priporočilo dopolnjuje obstoječa besedila na svojem področju, zlasti Evropsko listino raziskovalcev[8]. |

Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog Predlagano priporočilo dopolnjuje Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/613/ES z dne 10. julija 2001 o mobilnosti študentov, udeležencev usposabljanja, prostovoljcev, učiteljev in vodij usposabljanja v Skupnosti. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlog je popolnoma v skladu z deklariranimi politikami in cilji Evropske unije. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev V delu 1 je orisan način priprave besedila in navedena vloga delovne skupine izvedencev držav članic, ustanovljene s Priporočilom iz leta 2001. Člani navedene skupine, ki predstavljajo države članice, imajo veliko strokovno znanje, zato se dodatno zunanje izvedensko mnenje ni zdelo potrebno. |

Povzetek odgovorov in koliko so se upoštevali Glej prvo poročilo o izvajanju Priporočila 2001/613/ES. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka O potrebi po predlogu, njegovem področju uporabe in morebitnem ekonomskem in socialnem učinku so razpravljali in jih podprli že delovna skupina izvedencev z državami članicami in ministri za šolstvo na neuradnem srečanju v Rotterdamu od 11. do 13. julija 2004. Nadaljnja analiza učinka se ne zdi potrebna. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Priporočilo obsega deset smernic, ki so večinoma namenjene organizacijam pošiljateljicam in gostiteljicam, odgovornim za mobilnost. Povzetek smernic je: A. Pred odhodom: Zagotoviti udeležencem dostop do zanesljivih virov napotkov in informacij glede možnosti in pogojev za mobilnost; pripraviti načrt učenja, ki bo zagotovil okvir za mobilnost; zagotoviti predhodno pripravo udeležencev, zlasti glede jezikovnega znanja, in zagotoviti, da bo mobilnost prispevala k osebnemu in poklicnemu razvoju. B. Med bivanjem v državi gostiteljici: Zagotoviti udeležencem jezikovno in logistično podporo, vključno z informacijami in/ali pomočjo glede potovanja, zavarovanja, pogojev prijave bivališča, socialnega varstva, socialnih storitev, davkov, namestitve itd.; imenovati mentorja, ki bo udeležencu v oporo in mu bo z nasveti pomagal pri primernem vključevanju v okolje. C. Po vrnitvi: Zagotoviti priznavanje ali potrdilo diplome ali opravljenega študijskega obdobja/obdobja usposabljanja; pomagati udeležencem pri ponovni vključitvi v njihovo socialno, učno ali poklicno okolje, zlasti po daljši odsotnosti; oceniti izid mobilnosti in udeležencem ob vrnitvi svetovati, kako najbolje izrabiti zunaj pridobljeno znanje. D. Splošno: Jasno določiti odgovornost za ukrepanje v zvezi z različnimi deli Priporočila. V Listini je treba videti „splošen“ dokument glede na to, da zajema vse možne vrste študijske mobilnosti: formalno in neformalno učenje; krajša in daljša obdobja; šolo, univerzo in izobraževanje na delovnem mestu; mlade in odrasle slušatelje itd. Zaradi tega je besedilo neizogibno splošno; nemogoče je v tako kratkem besedilu zajeti vse možne primere. Načela bo tako treba prilagoditi okoliščinam, v določenih primerih bodo nekatere točke bolj ali manj ustrezne. Načela, vsebovana v Listini, so evropski referenčni okvir, ki se ga prikroji posameznim primerom. |

Pravna podlaga Pravna podlaga predloga sta člena 149(4) in 150(4) Pogodbe. Prvi obravnava izobraževanje, drugi poklicno usposabljanje. Oba omogočata Svetu in Evropskemu parlamentu, da soglasno sprejmeta priporočila za uresničevanje ciljev iz členov, in eden teh ciljev je prav podpora mobilnosti (člen 149(2) druga alinea, člen 150(2) tretja alinea). |

Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti velja, kolikor predlog ne sodi pod izključno pristojnost Skupnosti. |

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjega razloga. |

Mobilnost je zaradi njene transnacionalnosti težko zajeti v posamezni državi članici. |

Ukrepi Skupnosti bodo bolje dosegli cilje predloga iz naslednjih razlogov. |

Države članice ne morejo tako učinkovito uresničiti ciljev predloga, kot jih lahko Unija. Mobilnost je zaradi njene transnacionalnosti težko zajeti v posamezni državi članici. |

Uporaba neobvezujočega instrumenta Skupnosti je učinkovit način za sprejetje priznanega evropskega referenčnega okvira za podporo organizacijam v vseh državah članicah. |

Samo besedilo se omejuje na tiste elemente, ki jih je koristno sprejeti na evropski ravni; vprašanja sestave in porekla finančnih sredstev ter praktična organizacijska vprašanja so na primer prepuščena pristojnim organom v državah članicah ali organizacijam, odgovornim za mobilnost. |

Zato je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjega(-jih) razloga(-ov). |

Uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev. Ne nalaga niti finančnih niti administrativnih obremenitev ali izdatkov. |

Opozoriti je treba, da so države članice s svojimi predstavniki v skupini izvedencev, ustanovljeni s Priporočilom iz leta 2001, sodelovale pri tem delu in podprle predlog. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrumenti: priporočilo. |

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjega(-jih) razloga(-ov). Ta predlog je nadaljevanje prvega priporočila (2001/613/ES) o tem vprašanju in takrat se je Komisija odločila za navedeno obliko instrumenta. Glej tudi člen 149(4). |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

Evropski gospodarski prostor Predlagani akt je v zvezi z zadevami EGP in se zato razširi na Evropski gospodarski prostor. |

1. 2005/0179 (COD)

Predlog

PRIPOROČILO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 149(4) in 150(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije([9]),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ([10]),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ([11]),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ([12]),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Mobilnost na področju izobraževanja in usposabljanja je sestavni del prostega gibanja oseb - temeljna svoboščina, zaščitena s Pogodbo - in eden glavnih ciljev dejavnosti Evropske unije na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja; pravzaprav je bistveno orodje pri nastajanju evropskega prostora izobraževanja in usposabljanja in pri oblikovanju evropske zavesti.

(2) Močnejša evropska mobilnost in izmenjave zaradi izobraževanja in usposabljanja so cilj delovnega programa, po katerem naj bi Evropa do leta 2010 postala najbolj inovativno in konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju[13]. K temu cilju bo prispevala tudi organizacija evropskega leta mobilnosti leta 2006.

(3) Prvo priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta[14] je bilo sprejeto leta 2001 z namenom olajšati dejavnosti Skupnosti za spodbujanje mobilnosti.

(4) Delo skupine izvedencev, ki jo je ustanovila Komisija v skladu s točko IIIa) zgoraj navedenega priporočila, in njihovo prvo poročilo o nadaljnjem spremljanju sicer kažeta napredek, ki je bil dosežen na področju mobilnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in evropski ravni, vendar hkrati opozarjata, da se je treba osredotočiti ne le na povečanje mobilnosti, ampak predvsem na izboljšanje njene kakovosti.

(5) Ta cilj je mogoče uresničiti tako, da se v obliki priporočila sprejme Listino kakovosti za mobilnost, ki določa sklop načel na tem področju in se izvaja prostovoljno.

(6) Listina vsebuje temeljna načela mobilnosti na področju izobraževanja in je zato referenčni okvir, ki bo pomagal povečati število izmenjav, spodbudil priznavanje študijskih obdobij in pripomogel k oblikovanju medsebojnega zaupanja med javnimi organi, organizacijami in vsemi zainteresiranimi stranmi, udeleženimi v mobilnosti.

(7) Koristi mobilnosti so v marsičem odvisne od kakovosti praktičnih dejavnikov: priprave, podpore in priznavanja. Ljudje in organizacije, udeleženi v mobilnosti, lahko s skrbnim načrtovanjem in ustreznim vrednotenjem zelo izboljšajo kakovost mobilnosti.

(8) Zaželeno je, da zadevna načela ne obsegajo zgolj dejanske mobilnosti, ampak tudi obdobje pred in po njej.

(9) Načrt učenja je treba pripraviti vnaprej. Prav tako je potrebna splošna priprava udeležencev.

(10) Kar zadeva obdobje bivanja v tujini, se lahko kakovost mobilnosti poveča z imenovanjem mentorja za udeleženca. Podroben in jasen opis tečajev in/ali usposabljanja, ki jih je udeleženec opravil v državi gostiteljici, ter podatki o njihovem trajanju bodo pomagali zagotoviti njihovo priznavanje ob vrnitvi.

(11) Pred odhodom je treba rešiti vsa vprašanja glede finančnih sredstev, zlasti glede tega, kakšna finančna podpora je na voljo in kdo krije stroške.

(12) Zaradi preglednosti in dobrega upravljanja je potrebna jasna opredelitev organizacij in ljudi, odgovornih za posamezno stopnjo in dejavnost programa mobilnosti.

(13) Za zagotovitev splošne kakovosti mobilnosti je zaželeno uporabiti zgoraj navedena načela in priporočila pri vseh vrstah mobilnosti zaradi učenja ali poklicnega razvoja: pri izobraževanju ali usposabljanju; formalnem in neformalnem učenju, vključno z mladinskim prostovoljnim delom; krajših in daljših obdobjih mobilnosti; šoli, univerzi ali učenju na delovnem mestu; pri mladih in odraslih slušateljih itd.

(14) Države članice lahko izvajanje Listine prilagodijo okoliščinam, tj. prilagodijo ga posebnemu položaju in programom; nekatere točke štejejo za obvezne, druge za prostovoljne.

(15) Ker se lahko cilje sedanjega priporočila, razširjenega na vse države članice, bolje uresniči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Zaradi spoštovanja načela sorazmernosti, kakor je navedeno v istem členu, sedanje priporočilo ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.

PRIPOROČATA: da države članice sprejmejo priloženo Evropsko listino kakovosti za mobilnost kot sredstvo za izboljšanje osebnega in poklicnega razvoja.

VABITA države članice, da v svoja poročila za delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010 vključijo splošne podatke in oceno o dejavnostih, sprejetih kot odziv na zgoraj navedena priporočila, in sicer od drugega leta po sprejetju tega priporočila dalje.

VABITA Komisijo:

- da še naprej sodeluje z državami članicami in socialnimi partnerji in tako omogoči izmenjavo koristnih podatkov in izkušenj v zvezi z izvajanjem ukrepov, ki jih podpira to priporočilo;

- da sedanje priporočilo in Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/613/ES šteje za celoto ter da zato vključi zahtevana dvoletna poročila v splošna poročila delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

1. EVROPSKA LISTINA KAKOVOSTI ZA MOBILNOST

Mobilnost je od nekdaj zelo pomembna za zainteresirane strani, njen pomen pa se je še okrepil z akcijskim načrtom za mobilnost leta 2000[15] in s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. julija 2001[16]. Priporočilo je imelo obsežno področje uporabe, obravnavalo je celo vrsto pomembnih vprašanj v zvezi z mobilnostjo in je bilo namenjeno vsem, ki bi lahko imeli korist od učenja v tujini (formalnega in neformalnega); vključno s študenti, učitelji, vodji usposabljanja, prostovoljci in udeleženci usposabljanja. Drugo priporočilo, katerega sestavni del je ta listina, ima enako področje uporabe, vendar se osredotoča na kakovostni vidik mobilnosti, kakor je predlagala skupina izvedencev, ustanovljena po prvem priporočilu[17]. Pomagalo bo zagotoviti, da bodo udeleženci dobili pozitivno izkušnjo v državi gostiteljici in po vrnitvi v državi porekla.

Ta listina predstavlja niz smernic, uporabnih pri mobilnosti za namene formalnega in neformalnega učenja ter osebnega in poklicnega razvoja posameznih mladih in odraslih oseb. Oblikovana je kot osnovni referenčni dokument; njeno vsebino je mogoče prilagoditi dolžini trajanja mobilnosti in posebnostim raznih dejavnosti šolanja in usposabljanja ter potrebam udeležencev. Čeprav so te smernice kakovosti namenjene predvsem mobilnosti za namene učenja, pa bodo po splošnem prepričanju uporabne tudi za druge vrste mobilnosti, denimo mobilnosti zaradi dela.

1. Napotki in informacije

Morebitni kandidati bi morali imeti dostop do zanesljivih virov napotkov in informacij glede možnosti za mobilnost in pogojev udeležbe.

2. Načrt učenja

Pred začetkom katere koli vrste mobilnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja je treba pripraviti načrt učenja, ki ga morajo potrditi vsi udeleženi, tudi organizacije pošiljateljice in gostiteljice ter udeleženci. Načrt mora predstaviti cilje in predvidene rezultate ter način njihove uresničitve.

3. Individualizacija

Mobilnost zaradi izobraževanja in usposabljanja mora kar najbolj ustrezati osebni učni poti, usposobljenosti in motivaciji udeležencev ter biti načrtovana tako, da bo le-te razvijala ali dopolnjevala.

4. Splošna priprava

Predhodna priprava udeležencev je bistvena in mora biti prikrojena njihovim posebnim potrebam. Glede na potrebe mora obsegati jezikovni, pedagoški, praktični, administrativni, pravni, osebni, kulturni in finančni vidik.

5. Jezikovni vidik

Jezikovno znanje je bistvenega pomena za uspešno učenje. Udeleženci in njihove organizacije pošiljateljice in gostiteljice bi morali jezikovni pripravi nameniti posebno pozornost. Program mobilnosti bi moral vključevati:

- pred odhodom preverjanje jezikovnega znanja in možnost obiskovanja tečajev jezika države gostiteljice in jezika predavanj, če se razlikujeta.

- v državi gostiteljici jezikovno podporo in nasvet.

6. Logistična podpora

Udeležencem je treba zagotoviti ustrezno logistično podporo. Sem lahko sodijo informacije in pomoč pri potovanju, zavarovanju, prijavi bivališča in dovoljenju za delo, socialnem varstvu, namestitvi ter pri vseh drugih praktičnih vidikih, vključno z varnostjo med bivanjem v tujini.

7. Mentorstvo

Organizacija gostiteljica (izobraževalni zavod, mladinska organizacija, podjetje itd.) bi morala zagotoviti mentorja, ki bo odgovoren za pomoč udeležencem pri njihovem uspešnem vključevanju v okolje gostiteljice in bo imel vlogo kontaktne osebe pri iskanju dodatne pomoči.

8. Priznavanje

Če je študijsko obdobje v tujini ali napotitev v tujino sestavni del formalnega študija ali usposabljanja, mora biti to navedeno v načrtu učenja, Udeležencem pa mora biti zagotovljena pomoč pri pridobivanju ustreznega priznavanja in potrdil. Iz načrta učenja mora biti razvidno, kako bo priznavanje izvedeno. Pri drugih vrstah mobilnosti, zlasti pri mobilnosti v okviru neformalnega učenja in usposabljanja, je treba izdati potrdilo, tako da bo udeleženec lahko zadovoljivo in verodostojno dokazal svojo dejavno udeležbo in rezultate učenja.

9. Ponovna vključitev in vrednotenje

Udeležencem bi bilo treba ob vrnitvi svetovati, kako uporabiti v tujini pridobljeno usposobljenost in znanje. Ob vrnitvi po daljši odsotnosti bi bilo treba osebam ustrezno pomagati pri njihovem ponovnem vključevanju v domače družbeno, šolsko ali poklicno okolje. Udeleženci bi morali skupaj z odgovornimi organizacijami pravilno ovrednotiti pridobljene izkušnje in presoditi, ali so bili izpolnjeni cilji načrta učenja.

10. Obveznosti in dolžnosti

Dolžnosti, ki izhajajo iz teh meril kakovosti, je treba natančno opredeliti in jih sporočiti vsem vpletenim stranem, tudi udeležencem. Dolžnosti je treba pisno potrditi, tako da so jasne vsem zadevnim stranem.

[1] Program Socrates obsega šolstvo (Comenius), visoko šolstvo (Erasmus) in izobraževanje odraslih (Gruntvig); program Leonardo da Vinci obsega poklicno izobraževanje in usposabljanje.

[2] UL L 215, 9.8.2001, str.30.

[3] COM(2002) 72 konč.

[4] COM(2001) 331 konč., 20.6.2001.

[5] Resolucija Sveta z dne 10.12.2001, UL C 367, 21.12.2001.

[6] COM(2003) 685 konč., Svet 6905/04 EDUC 43.

[7] http://eu2004.minocw.nl/docs/nl/presidency_conclusions_rotterdam.pdf

[8] UL L 75, 22.3.2005.

[9] UL C , , str. .

[10] UL C , , str. .

[11] UL C , , str. .

[12] UL C , , str. .

[13] Lizbonska strategija, Sklepi predsedstva: http://www.kbn.gov.pl/is2000/pdf/word5.PDF

[14] Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/613/ES z dne 10. julija 2001 o mobilnosti študentov, udeležencev usposabljanja, prostovoljcev, učiteljev in vodij usposabljanja v Skupnosti,UL L 215, 9.8.2001, str. 30.

[15] Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o akcijskem načrtu za mobilnost z dne 14. decembra 2000, UL C 371, 23.12.2000.

[16] UL L 215, 8.8.2001, str.30.

[17] COM(2004) 21.