Bruselj, 6.4.2005

KOM(2005) 121 končno

2005/0050 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost(2007-2013)

(predložena s strani Komisije) {SEK(2005) 433}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UVOD

Evropski svet je marca 2000 v Lizboni postavil cilj, da Evropa postane najbolj konkurenčno in na znanju temelječe dinamično gospodarstvo na svetu. Poudaril je pomen ustvarjanja ugodnega ozračja za mala in srednje velika podjetja (MSP) in zatrdil pomembnost razširjanja najboljših praks in omogočanja večjega zbliževanja med državami članicami. Evropski svet je v Göteborgu junija 2001 določil strategijo EU za trajnostni razvoj, zato da bi gospodarska rast, socialna vključenost in varstvo okolja šli z roko v roki. Načini proizvodnje podjetij imajo pomembno vlogo v trajnostnem razvoju.

V Sporočilu o prenovljeni Lizbonski strategiji iz februarja 2005 Komisija predlaga, da se napori osredotočijo na „vzpostavitev močnejše in trajnejše gospodarske rasti ter ustvarjanje novih in boljših delovnih mest ter“[1]. To pa zahteva ukrepe za ustvarjanje rasti in konkurenčnosti, pa tudi Evrope, ki bi bila privlačnejša za naložbe in delo. Poudarja potrebo po spodbujanju podjetniške pobude, pritegnitvi zadostnega rizičnega kapitala za zagon podjetij in podpiranju močnega evropskega industrijskega temelja ob hkratnem omogočanju inovativnosti in predvsem ekološke inovativnosti, več in boljših naložb v izobraževanje in usposabljanje, uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter trajnostne rabe virov.

Lizbonski proces je konkurenčnost trdno postavil v središče politične pozornosti. V zadnjih letih se je povečala skrb za večjo skladnost in sinergijo v programih in instrumentih Skupnosti, pomembnih za dosego lizbonskih ciljev. Spomladanski Svet iz leta 2003 je pozval k[2] „celostni strategiji za konkurenčnost, ki naj jo razvije Komisija z rednim pregledom tako horizontalnih kot sektorskih vprašanj“. V odgovoru[3] je Komisija predstavila predhodno analizo ustreznih področij dejavnosti in izrazila namen predložiti predloge v okviru priprav za naslednje proračunsko obdobje, ki opredeljuje politični projekt razširjene Unije 2007–2013. Komisija je zato julija 2004 v okviru svojih predlogov za naslednje proračunsko obdobje predlagala[4] okviren program za konkurenčnost in inovativnost.

2. OKVIRNI PROGRAM ZA KONKURENčNOST IN INOVATIVNOST

Program za konkurenčnost in inovativnost (PKI) bo v skupen okvir združil posebne podporne programe Skupnosti in ustrezne dele drugih programov Skupnosti na področjih, kritičnih za dvig evropske produktivnosti, inovacijskih zmogljivosti in trajnostne rasti ob hkratnem obravnavanju povezanih okoljskih vprašanj. To obsega naslednje ukrepe Skupnosti, ki trenutno potekajo: Sklep Sveta 96/413/EC[5]o izvajanju akcijskega programa Skupnosti za krepitev konkurenčnosti evropske industrije; Odločbo Sveta 2000/819/EC[6] o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP); Uredba (ES) št. 1655/2000[7] Evropskega parlamenta in Sveta o Finančnem instrumentu za okolje (LIFE); Odločba št. 2256/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta o sprejetju večletnega programa za spremljanje akcijskega načrta e-Evropa 2005, razširjanje dobrih praks in izboljšanje omrežja in varovanja informacij; Odločba Sveta 2001/48/ES o sprejetju večletnega programa Skupnosti za spodbujanje razvijanja in uporabe evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih in za pospeševanje jezikovne raznolikosti v informacijski družbi; Uredba Sveta ES št. 2236/95 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij, Odločba št. 1336/97/ES[8] Evropskega parlamenta in Sveta o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja; in Odločba št. 1230/2003/ES[9] Evropskega parlamenta in Sveta o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: „Inteligentna energija – Evropa“ v podporo učinkovite rabe energije in novih ter obnovljivih virov energije v vseh sektorjih, vključno s prometom.

PKI bo omogočil pomembno in dosledno pravno podlago za ukrepe Skupnosti, ki imajo iste krovne cilje izboljšanja konkurenčnosti in inovativnosti, dopolnjevanja dejavnosti, usmerjenih v raziskovanje, ki jih spodbuja Okvirni program Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj in predstavitve. Kot tak bo vidnejši in razumljivejši za javnost. Toda cilji in ciljne skupine PKI so različni, zaradi česar struktura PKI priznava potrebo ohranjanja vidnosti posameznih sestavnih delov. PKI bodo zato sestavljali posebni podprogrami: Program za podjetništvo in inovativnost, Podporni program za politiko IKT in program Inteligentna energija – Evropa.

Udeležba na PKI bo odprta za države članice EGP, države kandidatke in države zahodnega Balkana. Tretje države, zlasti sosednje države ali države, ki so zainteresirane za sodelovanje s Skupnostjo pri inovacijskih dejavnostih, se lahko udeležijo okvirnega programa, če tako določajo dvostranski sporazumi z njimi.

Program za podjetništvo in inovativnost

Spomladanski Evropski svet iz leta 2004 je poudaril[10], da so „konkurenčnost, inovativnost in pospeševanje podjetniške kulture odločilni pogoji za rast – bistveni za gospodarstvo kot celoto – in zlasti pomembni za mala in srednje velika podjetja“. Poudaril je tudi[11], da „Rast mora biti okolju primerna, da je lahko trajnostna.“ Rast je treba ločiti od negativnih vplivov na okolje. Čiste tehnologije so življenjskega pomena za polno izkoriščanje sinergij med podjetjem in okoljem.“

Pogodba[12] daje Skupnosti in državam članicam podlago za zagotovitev razmer, ki so potrebne za konkurenčnost podjetij Skupnosti. Te dejavnosti vključujejo olajševanje prilagajanja strukturnim spremembam, spodbujanje ugodnega okolja za podjetništvo in MSP, spodbujanje okolja, ugodnega za sodelovanje med podjetji, in pospeševanje boljšega izkoriščanja inovacijskega potenciala podjetij.

Skupnost trenutno podpira razvoj politike za podjetja in podjetništvo ter podporne storitve za podjetništvo in finančne instrumente Skupnosti za MSP v okviru večletnega programa za podjetja in podjetništvo. Poleg tega Komisija izvaja analize in ukrepe za določanje in pospeševanje strategij konkurenčnosti za evropsko industrijo in sektor storitev, vključno s sektorskimi dejavniki industrijske konkurenčnosti. 6. Okvirni program Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj in predstavitve podpira vrsto aktivnosti, ki so potrebne za okrepitev tehnoloških zmožnosti in izboljšanje inovacijske izvedbe v Evropi[13]. Progam LIFE nudi podporo inovativnim tehnikam in metodam na področju okolja. Večji del te podpore je namenjen za MSP za predstavitev vrste čistih tehnologih na ključnih področjih, kot sta kakovost vode in recikliranje odpadkov.

Program za podjetništvo in inovativnost bo povezal dejavnosti o podjetništvu, MSP, industrijske konkurenčnosti in inovativnosti. Posebno bo meril na mala in srednje velika podjetja[14], od visokotehnoloških „gazel“ do tradicionalnih mikropodjetij in družinskih podjetij, ki sestavljajo veliko večino podjetij v Evropi. Zajemal bo sektorja industrije in storitev. Spodbujal bo tudi podjetništvo in možne podjetnike na splošno in v posebnih ciljnih skupinah s posebno pozornostjo na vprašanja enakosti spolov. Prispeval bo k spodbujanju mladih pri razvijanju podjetniškega duha in pospeševanju nastanka mladih podjetnikov, kot je zastavljeno v Evropskem paktu za mlade.[15] Bo pomemben, ampak ne edini instrument uresničevanja ključnih ukrepov na strateških področjih politik iz „Evropske agende za podjetništvo“[16] in zagotavljanja podpore na ravni Skupnosti ukrepom držav članic pri uresničevanju Evropske listine za mala podjetja[17]. Čeprav interese MSP posebej obravnava Program za podjetništvo in inovativnost, bodo izraženi v vsem PKI.

Program za podjetništvo in inovativnost bo tudi eden od instrumentov, ki podpirajo izvajanje Akcijskega načrta za okoljske tehnologije[18], namenjen odstranjevanju ovir pri izkoriščanju polnih možnosti okoljskih tehnologij za varstvo okolja ob hkratnem prispevanju h konkurenčnosti in gospodarski rasti, tako da bo omogočil Evropski uniji, da prevzame vodilno vlogo pri razvijanju in uporabi okoljskih tehnologij, ter mobiliziral zainteresirane strani za podporo tem ciljem. Spomladanski Evropski svet iz leta 2004 je pozdravil akcijski načrt in pozval k njegovemu izvajanju. Zlasti je pozval Komisijo in Skupino Evropske investicijske banke (EIB), naj raziščeta možnosti sprostitve celotnega nabora finančnih instrumentov za promocijo teh tehnologij. Sporočilo Komisije[19] spomladanskemu Evropskemu svetu v letu 2005 je nadaljnje poudarilo potrebo po močnem spodbujanjem ekološke inovativnosti in navedlo, da bo Komisija še odločneje spodbujala okoljske tehnologije.

Inovativnost je poslovni proces, ki je povezan z izkoriščanjem tržnih priložnosti za nove izdelke, storitve in poslovne procese. Močan pritisk konkurenčnosti je namreč neogibno potreben za ustvarjanje krepkih spodbud za podjetja, da se trajno posvečajo inovativnosti ter raziskavam in tehnološkemu razvoju (RTR). To je tesno povezano s pripravljenostjo sprejemati tveganje in preskušati nove zamisli na trgu, razpoložljivost rizičnega kapitala pa je pri tem ključna. Nezadostna inovativnost je eden izmed pomembnejših vzrokov slabih uspehov v rasti Evrope. Program za podjetništvo in inovativnost bo zato podpiral horizontalne dejavnosti za izboljšanje, spodbujanje in pospeševanje inovativnosti (vključno z ekološko inovativnostjo) v podjetjih. To bo vključevalo pospeševanje sektorsko značilne inovativnosti, grozdov, javno-zasebnega partnerstva za inovativnost in uporabe upravljanja inovativnosti. Prispeval bo tudi k zagotavljanju podpornih storitev za inovativnost na regionalni ravni, zlasti za nadnacionalni prenos znanja in tehnologije ter upravljanje intelektualne in industrijske lastnine.

Svet za konkurenco je maja 2003 je pozval države članice k določitvi ciljev politik na področju inovativnosti, ki bi izražale posebne značilnosti lastnih inovacijskih sistemov. Program za podjetništvo in inovativnost bo podpiral razvoj vodenja in kulture inovativnosti z analizo in spremljanjem dosežkov na področju inovativnosti in z razvojem in koordinacijo inovacijske politike. Program bo podpiral vzajemno učenje za odličnost v nacionalnem in regionalnem oblikovanju inovacijskih politik, spodbujal sodelovanje med javnimi in zasebnimi subjekti inovativnosti, ozaveščal o inovativnosti in razširjal dobre prakse na področju inovativnosti.

Slab dostop do primernih oblik financ se pogosto navaja kot večja ovira za podjetništvo in podjetniško inovativnost[20]. To težavo lahko zaostrijo novi računovodski standardi, zaradi katerih bodo banke občutljivejše za tveganje in se bo oblikovala kultura lestvičenja. Program za podjetništvo in inovativnost se bo lotil ugotovljenih vztrajnih tržnih vrzeli, ki povzročajo slab dostop do lastniškega kapitala, tveganega kapitala in posojil za MSP s finančnimi instrumenti Skupnosti, ki jih v imenu Komisije izvaja Evropski investicijski sklad (EIS), specializirana institucija Skupnosti, ki prispeva tvegani kapital in garancijske instrumente za MSP. V okviru večletnega programa za podjetja in podjetništvo so neodvisne ocene določile tržno usmerjeni pristop in izvajanje teh instrumentov preko EIS za najboljšo prakso[21]. Zato se bodo nadaljevali in bodo prilagojeni v novem programu.

Finančni instrumenti Skupnosti za MSP bodo blažile ponudbo semenskega in zgodnjega kapitala za inovativna nova podjetja in mlada podjetja. Pomoč za visoko rast in inovativna podjetja (GIF) bo delila tveganje in nagrade z zasebnimi vlagatelji lastniškega kapitala, ki so pomemben vzvod za ponudbo lastniškega kapitala inovativnim podjetjem. Instrumenti GIF bodo povečali ponudbo razvojnega lastniškega kapitala za inovativna MSP v zgodnjem obdobju, med širjenjem pa vzvodnega „nadaljevalnega“ kapitala, da jim pomaga prinesti svoje izdelke in storitve na trg ter nadaljevati raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Pomoč z garancijami za MSP bo še naprej zagotavljala zavarovanje garancij ali sojamčenje za garancijske sheme, ki delujejo v upravičenih državah, in neposredne garancije za finančne posrednike. Osredotočile se bodo na tržne slabosti: (i) pri dostopu MSP s potencialom rasti do posojil (ali nadomestkov posojil, kot je lizing); (ii) pri zagotavljanju mikrokredita in (iii) pri dostopu do lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala. (iv) Novo okno listninjenja bo sprostilo dodatno financiranje dolga za MSP v okviru ustreznih dogovorov delitve tveganja s ciljnimi institucijami.

Shema za vzpostavljanje zmogljivosti bo podpirala sposobnost finančnih posrednikov osredotočiti se na dodatne vidike naložb in tehnologije. Izvajali se bodo ukrepi tudi za olajšanje financiranja MSP v državah, kjer je bančno posredništvo občutno nižje od povprečja EU.

Evropske podporne storitve za podjetništvo in inovativnost imajo pomembno vlogo v zagotavljanju dostopa MSP do informacij v zvezi z delovanjem in priložnostmi notranjega trga za blago in storitve kot tudi v nadnacionalnem prenosu inovativnosti, znanja in tehnologije. Te storitve lahko imajo presečno vlogo zlasti pri pospeševanju ter razširjanju informacij in rezultatov programov Skupnosti in vzpostavljanju medsebojnega delovanja med Komisijo in MSP.

Program za podjetništvo in inovativnost bo podpiral tudi pozitiven razvoj politik s primerjalnimi analizami, študijami in izmenjavami dobrih praks med nacionalnimi in regionalnimi organi in drugimi izvedenci na področju politik podjetja, podjetništva, inovativnosti in konkurenčnosti. Z državami članicami in drugimi udeleženimi državami bo program deloval za izboljšanje ureditvenega in upravnega okolja podjetij. Kot način nadaljnjega ukrepanja po priporočilih glede take dejavnosti razvoja politik je mogoče sprožiti ukrepe v tesnem sodelovanju med organi oblasti na nacionalni in regionalni ravni.

Program za podporo politiki IKT

Ukrepi za pospeševanje sprejemanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v podjetjih, upravi in na področju javnih storitev večinoma potekajo v okviru pobude e-Evropa in spodbujajo koordinacijo med ukrepi držav članic[22]. Ti vključujejo finančna sredstva Skupnosti za shemo eTEN (vseevropska telekomunikacijska omrežja)[23], ki podpira uveljavitev in uvajanje vseevropskih storitev na podlagi IKT. Vključuje tudi program e-Vsebine[24], ki je namenjen spodbujanju razvoja inovativnih evropskih digitalnih vsebin, in MODINIS, ki ponuja neposredno podporo izvajanju primerjalnih analiz, študijam, forumom ter dejavnostim promocije in ozaveščanja, ki pripomorejo k izvajanju e-Evrope.

Prevzemanje IKT v javnem in zasebnem sektorju je ključen del izboljšanja dosežkov inovativnosti in konkurenčnosti. IKT so hrbtenica ekonomije znanja. So tudi katalizator organizacijskih sprememb in inovativnosti. Poleg tega, da so IKT hitro razvijajoči se sektor, so tudi občuten in čedalje večji del dodane vrednosti vseh izdelkov in storitev. Ocenjuje se, da je na primer v EU od približno 1,4 % letne rasti produktivnosti med letoma 1995 in 2000 bilo približno 0,7 % rasti po zaslugi IKT.

IKT pripomorejo k izpolnjevanju naraščajočih zahtev po boljšem zdravstvu (e-Zdravstvo), učinkovitem izobraževanju in vseživljenjskem učenju (e-Učenje), boljši kakovosti življenja med staranjem, večji varnosti in vključenosti ter boljši participaciji. IKT omogoča učinkovitejše in bolj usmerjene, bolj prilagojene in dostopnejše javne storitve in digitalne vsebine. Toda naložbe v IKT in uporaba spletnih storitev v Evropi so manjše in počasnejše kot pri naših poglavitnih tekmecih, zlasti v storitvenem sektorju. Med letoma 1995 in 2001 so naložbe v IT znašale 1,6 % BDP manj kot v ZDA [25] . Čeprav odgovornost za naložbene programe prvenstveno leži na poslovni in nacionalni ravni, ima pri tem vlogo tudi Skupnost. Svet za telekomunikacije je zato decembra 2004 zahteval celovito politiko o IKT. To je poudaril Evropski svet marca 2005, ki je zaprosil Komisijo, naj pripravi novo pobudo za informacijsko družbo.

Posebni Podporni program za politiko IKT bo eno od sredstev v podporo ukrepov, ki jih je določila nova pobuda, imenovana „i-2010: Evropska informacijska družba“, kot je napovedalo Sporočilo Komisije o prenovljeni Lizbonski strategiji iz februarja 2005[26]. Spodbujal bo državljane, podjetja in uprave k širšemu prevzemanju IKT in je namenjen krepitvi javnih naložb v IKT. Program bo gradil na izkušnjah iz programov eTen, e-Vsebin in MODINIS in obenem izboljšal sinergijo med njimi in njihov vpliv. Program bo podpiral ukrepe za razvoj enotnega evropskega informacijskega prostora in krepitev notranjega trga za informacijske izdelke in storitve. Namenjen bo spodbujanju inovativnosti s širšim prevzemanjem IKT in naložbami vanje za razvoj inkluzivneinformacijske družbe, učinkovitejših in uporabnejših storitev na področjih javnega interesa in izboljšanje kakovosti življenja. Ukvarjal se bo tudi z drobitvijo evropskega trga digitalnih vsebin s podpiranjem oblikovanja in širjenja evropskih spletnih vsebin ter s promoviranjem evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, od leta 2008 pa bo nadaljeval program e-Vsebine+, ki sta ga nedavno sprejela Svet in Evropski parlament.

Čeprav večina finančne podpore za uvajanje in najboljšo rabo IKT prihaja iz zasebnega sektorja in držav članic, podpora Skupnosti zlasti omogoča razvoj skupnih pristopov in koordiniranih ukrepov, delitev dobrih praks in uvajanje interoperabilnih rešitev po Evropi. Ključno vlogo ima tudi pri promoviranju večjezičnega okolja, spoštljivega do kulturne raznolikosti. Ukrepanje Skupnosti je bistveno tudi za zagotovitev ustrezne povezave z drugimi politikami EU, vključno z ureditvenimi okviri za e-komunikacije in Televizijo brez meja, pa tudi s politikami notranjega trga, zaposlovanja, izobraževanja in mladine, trajnostnega razvoja, varstva in trgovine.

Program inteligentna energija – Evropa

Program Inteligentna energija – Evropa (2003–2006)[27] se bo nadaljeval in razširil s PKI. Ker sloni na členu 175(1) Pogodbe, je cilj programa Inteligentna energija - Evropa podpirati trajnostni razvoj, kolikor je v zvezi z energijo, in prispevati k dosegi splošnih ciljev varstva okolja, zanesljivosti dobave in konkurenčnosti.

Skoraj 94 % emisij toplogrednih plinov je mogoče pripisati porabi energije, promet pa povzroča 90 % povečanja emisij CO2. Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije so bistveni pri izpolnjevanju kjotskih zahtev in zmanjšanju naraščajoče odvisnosti Evrope od uvoza energije, ki bi lahko leta 2030 dosegel skoraj 70 %. Unija si prizadeva doseči ambiciozni cilj 12 % deleža obnovljive energije v bruto nacionalni porabi do leta 2010[28] in dodatno zmanjšati končno energetsko porabo, toda teh ciljev ne bo mogoče doseči brez dodatnega ukrepanja na ravni držav članic in Skupnosti. Unija si je postavila jasne kvantitativne cilje glede uporabe inteligentne energije, ki jih je treba doseči do leta 2010. Ti vključujejo podvojitev deleža obnovljivih virov energije v energetski porabi EU do dosege 12 %, povečanje deleža elektrike, pridobljene z obnovljivimi viri, na 21 %, in povečanje deleža biogoriv do 5,75 % v bencinu in dizelskem gorivu za promet. Doseči je treba tudi vrsto kvalitativnih ciljev, kot sta povečana prodaja energetsko učinkovitih izdelkov/naprav in razširitev zelo učinkovite soproizvodnje toplote in energije. Pripravljena sta bila dva pomembna predloga za države članice za dodatno zmanjšanje obsega energije za končno porabo za 1 % letno in za zmanjšano energetsko porabo izdelkov porabnikov, ki izpolnjujejo zahteve ekološkega oblikovanja.

Vzporedno s temi pravnimi ukrepi Skupnost izvaja programe, ki pripomorejo k izvajanju pravnih aktov Skupnosti. Program Inteligentna energija – Evropa je netehnološki program Skupnosti na področju energije, ki je usmerjen v odstranitev netehničnih ovir, ustvarjanje tržnih priložnosti in ozaveščanje.

Predhodna ocena naslednika programa „Inteligentna energija – Evropa“ je ugotovila, da je sedanji program stroškovno učinkovit in da ga mora novi program nadaljevati.

Program Inteligentna energija – Evropa v okviru PKI je zato namenjen pospeševanju dela pri dogovorjeni strategiji in ciljih Skupnosti na področju trajnostne energije, zlasti za olajšanje razvoja in izvajanja ureditvenega okvira za energijo, povečanje ravni naložb v nove in učinkovitejše tehnologije in povečanje prevzemanja in povpraševanja po energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in energetski raznovrstnosti, tudi v prometu, z ozaveščanjem in seznanjanjem ključnih dejavnikov v EU. Program bo pripomogel premostiti razliko med uspešno predstavitvijo inovativnih tehnologij in njihovim dejanskim uvajanjem na trg za množično uporabo. Pripomogel bo h krepitvi upravne sposobnosti razvijati strategije in politike kakor tudi izvajati obstoječe predpise, in to posebno pri novih državah članicah. Program je tudi namenjen trajnostni gospodarski rasti z odpiranjem delovnih mest, večjo socialno vključenostjo in višjo kakovostjo življenja ter obenem preprečevanjem nepotrebne porabe naravnih virov.

Program se bo členil na tri posebna področja: (i) energetska učinkovitost in razumna raba energije, zlasti v sektorjih gradbeništva in industrije („SAVE“); (ii) novi in obnovljivi viri energije za centralizirano in decentralizirano proizvodnjo elektrike in toplote ter njihovo vključitev v lokalne okoljske in energetske sisteme („ALTENER“); (iii) energetski vidiki prometa, diverzifikacija goriva, na primer z novim razvijanjem in z obnovljivimi viri energije, in obnovljiva goriva in energetska učinkovitost v prometu („STEER“). Poleg tega je program namenjen financiranju horizontalnih pobud, ki združujejo energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v več gospodarskih sektorjih in/ali povezujejo razne instrumente, orodja in akterje v istem ukrepu ali projektu.

Mednarodna razsežnost programa Inteligentne energije („COOPENER“) se bo nadaljevala v okviru novih instrumentov pomoči, ki jih je predlagala Komisija septembra 2004[29].

Podprti bosta dve glavni vrsti projektov: na eni strani projekti promoviranja in razširjanja, ki naj bi prispevali k ugodnim splošnim razmeram za tehnologije trajnostne energije, ki vključujejo upravne struktur, splošno ozaveščenost, horizontalno in vertikalno sodelovanje in mreženje kot tudi boljše izvajanje ureditvenega okvira; na drugi strani projekti replikacije, ki sistematično spodbujajo uvajanje novih tehnologij trajnostne energije.

Glede izvajanja in upravljanja programa Komisija preučuje možnost podaljšanja mandata na novo ustvarjene „Izvajalske agencije za inteligentno energijo“ in nanjo prenesti tiste naloge upravljanja programa, ki ne obsegajo političnih izbir.

3. UPRAVLJANJE NOVEGA OKVIRNEGA PROGRAMA ZA KONKURENčNOST IN INOVATIVNOST

Čeprav bodo za sestavne programe PKI skrbeli lastni upravljalni odbori in se bodo določili lastni delovni programi, bo PKI prispeval k skladnemu pristopu k skupnim ciljem. Izvedbeni instrumenti pogosto ne bodo zajemali samo en program in bodo tako razumljivejši za uporabnike. PKI bo zato enostavnejši od sedanjih rešitev, ko hkrati obstaja več shem in instrumentov financiranja.

Na primer:

- Finančni instrumenti Skupnosti bodo podpirali MSP v tradicionalnih sektorjih in MSP, ki vlagajo v IKT, inovativnost in okoljske tehnologije.

- Podporne storitve za podjetništvo in inovativnost bodo imele pomembno vlogo pri omogočanju, da imajo MSP dostop do informacij v zvezi z delovanjem in priložnostmi notranjega trga, da se iz MSP pridobijo povratne informacije za razvoj politik in presoje vplivov ter da podjetja čezmejno sodelujejo. Razširjale bodo tudi informacije in ozaveščale glede politik, pravnih aktov in podpornih programov, povezanih z inovativnostjo, pospeševale izkoriščanje rezultatov raziskovalnih programov in prispevale posredniške storitve pri prenosu tehnologije in znanja ter pri graditvi partnerstva med akterji inovativnosti[30].

- Mreženje med zainteresiranimi stranmi bo osrednjega pomena za program. Olajšuje namreč pretok znanja in zamisli, kar je že samo po sebi ključen pogoj za inovativnost.

Nekatere naloge v zvezi s posebnimi programi so zastavljene tako, da jih posredno upravlja Komisija preko novih in/ali prilagoditvijo obstoječih izvajalskih agencij. To velja zlasti za projekte na področju energije, ki jih bo upravljala in izvajala podaljšana „Izvajalska agencija za inteligentno energijo“. Finančne instrumente Skupnosti za MSP bo večinoma upravljal EIS. Sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami bo vključevalo mednarodne razvojne banke, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR).

4. DOSLEDNOST Z DRUGIMI POLITIKAMI

PKI, strukturni skladi in razvoj podeželja

Regionalna razsežnost je bistvena pri izboljšanju evropske konkurenčnosti in inovativnosti. Nova kohezijska politika, ki jo je predlagala Komisija, obravnava dolgotrajne regionalne razlike na teh področjih s postavljanjem konkurenčnosti in inovativnosti v osrednji temelj posegov strukturnega sklada pri ciljih „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“. Poleg tega bo Komisija predlagala Strateške smernice za kohezijo, ki bodo opredelile, kako naj nacionalni in regionalni organi, ki so pristojni za upravljanje strukturnih skladov, upoštevajo prednostne naloge na ravni EU – vključno s konkurenčnostjo in inovativnostjo. Smernice bodo priložnost za močno spodbudo za organe upravljanja k iskanju naložb, ki se dopolnjujejo s politiko konkurenčnosti in inovativnosti EU. Za dejansko in učinkovito dosego teh ciljev morajo posegi temeljiti na razumevanju potreb MSP, učinkovitih politikah za razmah podjetij in podjetništva, inovativnosti in uporabi IKT, naložbah v okoljske tehnologije, uporabi energije, dobri praksi pri dolžniških instrumentih in instrumentih lastniškega kapitala ter pri prenosu tehnologije.

Podoben razmislek se tiče tudi mnogih posegov nove politike za razvoj podeželja. Slednja z zasledovanjem svojih glavnih ciljev – izboljšane konkurenčnosti agroživilske verige, trajnostnega upravljanja zemljišč, gospodarske diverzifikacije in lokalnega razvoja – prispeva k trajnostnemu razvoju, rasti in zaposlovanju na podeželskih območij v vsej EU. Poseben poudarek je na inovativnosti. Večina podjetij na podeželskih območjih so MSP, z velikim deležem mikropodjetij in malih podjetij, za katera je dostop do inovacij in IKT življenjskega pomena.

Regije, ki izpolnjujejo pogoje za konvergenčni cilj strukturnih skladov, se spodbujajo, da se udeležijo izmenjav v okviru PKI, da se njihove posebne razmere upoštevajo pri ugotavljanju dobrih praks, prilagojenih njihovim potrebam.

Ko PKI opredeli in spodbuja najboljšo prakso in odličnost na teh področjih, bi morali nacionalni in regionalni organi idealno uporabljati kohezijske sklade in novi Sklad za razvoj podeželja kot glavni instrument zato, da tisti, ki zaostajajo, lahko dosežejo tako stopnjo odličnosti, s čimer bi se povečala regionalna konkurenčnost in inovativnost, razlike pa bi se zmanjšale. Predloge za regionalno financiranje bodo razvijala regionalna telesa, tako da bo ustrezalo njihovim potrebam in ambicijam (kot je primerno za okrepljena načela subsidiarnosti in sorazmernosti). Zato je treba paziti, da se ne ogrozi načelo kohezije in da ni navzkrižja z upravno strukturo strukturnih skladov od spodaj navzgor. PKI pa mora dejavno spodbujati države članice in regije zato, da ukrepi, ki jih podpirata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), sledijo primerom najboljšihpraks na področju, kot so jih razvili in opredelili v okviru PKI, zlasti z dejavnostmi mreženja.

PKI in OP7-RTR

Konkurenčnost in inovativnost v Evropi ne bo podpiral samo 7. Okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve (OP7-RTP), ampak tudi PKI. Programa se bosta medsebojno dopolnjevala in potrjevala pri podpori lizbonskim ciljem.

PKI bo obravnaval tako tehnološke kakor netehnološke vidike inovativnosti. Pri tehnološki inovativnosti se bo osredotočil na naknadne dele raziskovalnega in inovacijskega poteka. Določneje, pospeševal bo podporne storitve za inovativnost pri prenosu in rabi tehnologije, projektih za uporabo in vstop na trg obstoječih tehnologij na področjih, kot so IKT, energija in varstvo okolja[31], pa tudi pri razvoju in koordiniranju nacionalnih in regionalnih programov in politik za inovativnost. Izboljšal bo tudi razpoložljivost in dostopnost zunanjih virov financiranja za MSP, vključno z raziskovalnimi in razvojnimi ter inovacijskimi dejavnostmi, ter spodbujal udeležbo MSP v OP7-RTP.

S svoje strani bo OP7-RTP nadaljeval in krepil podporo nadnacionalnemu sodelovanju na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev, zlasti med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami, posebnim shemam RTP v korist MSP in mobilnosti raziskovalcev med podjetji in akademskim svetom. Pri tem bo pozoren bolj na potrebe po tehnološki inovativnosti v industriji in bo uvajal nove ukrepe v obliki skupnih tehnoloških pobud na ključnih področjih industrijskega interesa. Poleg tega bo dodatno pospeševal razširjanje in uporabo izsledkov raziskav znotraj projektov in na posebnih tematskih področjih ter koordiniranje nacionalnih raziskovalnih programov in politik. Podpora nadnacionalnemu sodelovanju med raziskovalno naravnanimi regionalnimi grozdi bo dopolnjevala podobne dejavnosti PKI usmerjene v regionalne ukrepe in politike za inovativnost.

PKI in vseživljenjsko učenje

Izobraževanje in usposabljanje sta bistvena za zagotovitev, da človeški kapital Evrope sproti dopolnjuje sodobne veščine in znanje, potrebne za inovativnost. Visoko kvalificirana delovna sila se bolje odziva na naglo se spreminjajoče zahteve podjetja in laže menja delo. Izobraževanje in usposabljanje prispevata tudi k razširjanju znanja in procesu, s katerim se organizacije učijo iz svojih izkušenj in izboljšajo svoje procese, izdelke in storitve. Evropa potrebuje več in boljših naložb v izobraževanje in usposabljanje, sprejem predlaganega „Celostnega programa dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja“[32] pa bo pripomogel k spodbujanju podjetništva, podpiral nepretrgano poklicno izobraževanje in usposabljanje ter pomagal organizacijam postati „učeče se organizacije“.

Evropski socialni sklad (ESS) bo kot prednostno nalogo podpiral sisteme vseživljenjskega učenja kot del svojih prednostnih nalog pri večanju prilagodljivosti delavcev in podjetij, zlasti s spodbujanjem večjih naložb v človeške vire s strani podjetij, predvsem MSP, in delavcev.

PKI, ESS in Program vseživljenjskega učenja, zlasti ukrepi v okviru Leonarda da Vincija, se tako vzajemno podpirajo.

Ukrepi v podporo digitalni pismenosti bodo upoštevali delo politik na temeljnih veščinah, ki potekajo pod pokroviteljstvom „Izobraževanja in usposabljanja 2010“, in podporo digitalni pismenosti v okviru „Programa vseživljenjskega izobraževanja“.

PKI in vseevropska omrežja

Za konkurenčnost in socialno-ekonomsko kohezijo v Evropski uniji je bistvenega pomena, da se vseevropska omrežja za promet, energijo in telekomunikacije dokončajo in delujejo. Dostop na omrežja je dejavnik ključnega pomena, ki utemeljuje uspeh MSP znotraj enotnega trga, kot opozarja člen 154 Pogodbe. PKI in politika za vseevropska omrežja se medsebojno krepita s tem, da pomagata spodbujati konkurenčnost v podjetništvu, na primer program Inteligentna energija – Evropa bo podpiral racionalnejše, učinkovitejše in trajnostne vzorce uporabe energije z ugotavljanjem in odstranjevanjem upravnih, komunikacijskih in drugih netehnoloških ovir. PKI bo tako olajšal medsebojno povezovanje z vseevropskim energetskim omrežjem in dostop do njega.

5. POSVETOVANJA IN PRESOJE VPLIVOV

Predlog Komisije za PKI je bil predmet presoje vplivov in javnega posvetovanja. Pogledi zainteresiranih strani na PKI so se zbirali od decembra 2004 do februarja 2005 na podlagi dokumenta o posvetovanju. Ta je bil naravnan na ugodnosti in dodano vrednost povezovanja različnih elementov v enoten program ter na zvezo programa z drugimi ukrepi Skupnosti glede konkurenčnosti in inovativnosti. Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi so za nekatere posamezne sestavne dele PKI potekala ločeno.

Odzivi na zamisel, da se ustvari okvir ukrepanja za večjo konkurenčnost in inovativnost, so bili na splošno pozitivni, čeprav so imeli nekateri izrazili bojazen, da se lahko oslabijo identiteta, vidnost in politična naravnanost posameznih programov. Prepričljivo so podprli tudi glavne cilje programa, zlasti njegovo podporo inovativnosti. Sodelujoči so se strinjali, da za ta področja obstaja velika potreba po posegih na evropski ravni, ne glede na prvenstveno odgovornost držav članic. Večina zainteresiranih strani je videla v okvirnem programu priložnost za sestavne programe PKI, da postanejo prijaznejši uporabnikom in dostopnejši za MSP.

6. KAR NEKAJ MNENJ IN PREDLOGOV, KI SO BILI IZRAžENI MED PROCESOM POSVETOVANJA, SE JE NAVEZOVALO BOLJ NA FAZO SESTAVLJANJA PROGRAMA IN FAZO IMPLEMENTIRANJA KOT PA NA PRIPRAVO PRAVNEGA AKTA, ZATOREJ BODO UPOšTEVANI NAKNADNO OB PRIMERNEM čASU.SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

V skladu s svojo pravno podlago bo program obravnaval ugotovljene izzive na sorazmeren način in po načelu subsidiarnosti[33]. Vsa področja, ki jih zajema PKI, so v skupni odgovornosti držav članic in Skupnosti[34]. PKI bo posegel samo, če delo z instrumenti Skupnosti pomeni dokazljivo evropsko dodano vrednost pri izboljšanju izvedbe na nacionalni in podnacionalni ravni ali pri doseganju ciljev Skupnosti. Upravljalni odbori, ustanovljeni za sestavne dele programa, bodo zagotovili, da so dejavnosti, ki jih podpira, usklajene s prednostnimi nalogami držav članic. Sorazmernost bo predvsem zagotovila naravnava posegov na tržne slabosti.

Instrumenti programa so usklajeni tudi z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti:

- Finančni instrumenti Skupnosti za MSP bodo prispevali dodatno vzvodje za nacionalne instrumente s podporo EIS-ove ocene bonitete AAA. Sorazmernost teh instrumentov bo zagotovljena z ustvarjanjem vzvodja preko posrednikov na trgu. Obravnavali bodo probleme, ki se kljub integraciji trga za finančne storitve ponavljajo zaradi znanih in vztrajnih tržnih slabosti, in bodo dopolnjevali (z lastnimi viri) druge posege EIS, pa tudi dejavnosti drugih finančnih institucij. Evropska razsežnost bo omogočila širjenje dobre prakse in izvedbo teh instrumentov, spodbujala pa bo tudi koordinirane dejavnosti. V mnogih državah članicah je to nezadostno in dostop do ustreznih financ ostaja ovira za podjetništvo, inovativnost, razvoj informacijske družbe in razvoj in uporabo okoljskih tehnologij.

- Podpora Skupnosti za evropsko podjetništvo in podporne storitve za inovativnost bodo pomagale partnerskim organizacijam, ki delujejo v državah članicah, oskrbovati MSP z dodatnimi podpornimi storitvami za podjetništvo in inovativnost in spodbujati podjetniško sodelovanje v vsej EU. Posamezni centri s skupnimi strukturami podpore bodo lahko ponujali decentralizirane informacije in svetovanje. Sorazmernost je zagotovljena s sodelovanjem s partnerskimi organizacijami, ki so dobro vključene v gospodarsko življenje regije.

- Ukrepi za razvoj politik, kot so izmenjave izkušenj, primerjalne analize in koordiniranje nacionalnih politik, bodo pomagali organom izboljšati pristop svojih politik do pogojev podjetništva, razvoja MSP, inovativnosti, ekološke inovativnosti ter razvoja in prevzemanja IKT. Take izmenjave so del odprte metode koordinacije in se uporabljajo kot orodje, ki nacionalnim organom pomaga izboljšati odzive svojih politik. Nadaljnji ukrepi lahko potekajo s tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem, katerih dodana vrednost Skupnosti izhaja iz njihove čezmejne narave.

- Največja podpora za projekte podjetniške inovativnosti v Evropi izvira iz nacionalnih in regionalnih programov in shem. Toda programi se še vedno drobijo po nacionalnih in regionalnih mejah in zato pogosto ne morejo zajemati iz ustvarjalnega potenciala, ki je na voljo v drugih državah EU. Tega vprašanja se loti podpora za skupinsko delo pri nacionalnih in regionalnih programih podjetniške inovativnosti, zlasti z izmenjavo in pospeševanjem najboljše prakse.

- Projekti za skupno delitev stroškov, kot so izvajalski in pilotni projekti ter projekti replikacije trga, bodo namenjeni spodbujanju inovativnosti, mreženju med zainteresiranimi stranmi ter prenosu in prevzemanju novih tehnologij s strani trga, pogosto na čezmejni ravni. Finančna pomoč, dodeljena tem projektom, se bo določila na podlagi dodane vrednosti, ki jo Skupnost da ukrepu, ter v skladu s cilji in delovnim programom ustreznega programa.

7. VPLIVI NA PRORAčUN

„Zakonsko predpisani finančni izkaz“, predstavljen s tem sklepom, opredeljuje okvirne proračunske vplive. Združljiv je s finančnim programiranjem za obdobje 2007–2013, kot ga je predlagala Komisija.[35]

2005/0050 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost(2007-2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 156, 157(3) in 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[36],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[37],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[38],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[39],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je marca 2000 v Lizboni postavil cilj, da Evropa postane najbolj konkurenčno in na znanju temelječe dinamično gospodarstvo na svetu. Poudaril je pomembnost ustvarjanja ugodnega ozračja za mala in srednje velika podjetja (MSP) in razširjanja najboljših praks ter omogočanja večjega zbliževanja med državami članicami. Evropski svet je junija 2001 v Göteborgu določil strategijo Skupnosti za trajnostni razvoj, da se zagotovi skupni razvoj gospodarske rasti, socialne vključenosti in varstva okolja. Načini proizvodnje podjetij imajo pomembno vlogo v trajnostnem razvoju.

(2) Za povečanje konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti v Skupnosti, napredek družbe znanja in trajnostni razvoj, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba ustanoviti Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (v nadaljnjem besedilu „okvirni program“).

(3) To je v skladu s Sporočilom Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za Lizbonsko strategijo“[40], ki poziva k izvajanju ukrepov za večjo rast in konkurenčnost ter k ustvarjanju Evrope, ki bo privlačnejša za naložbe in delo, in poudarja, da je treba spodbujati podjetniške pobude, privabiti dovolj rizičnega kapitala za zagon podjetij, vzdrževati trdne industrijske temelje v Evropi ter medtem pospeševati inovativnost in zlasti ekološko inovativnost, torej inovativnost, ki je v zvezi z okoljskimi tehnologijami, prevzemanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij in trajnostno rabo virov ali jih uporablja. Medtem ko konkurenčnost v veliki meri ustvarjajo dinamična podjetja, ki delujejo na odprtih in konkurenčnih trgih, in jih podpirajo pravi okvirni pogoji, zlasti pravni okvir, naklonjen inovativnosti, pa ima financiranje Skupnosti vlogo pri vzvodni podpori in zagotavlja dodatna finančna sredstva za odpravljanje tržnih slabosti.

(4) Okvirni program mora zbrati posebne ukrepe Skupnosti na področju podjetništva, MSP, industrijske konkurenčnosti, inovativnosti, informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), okoljskih tehnologij in inteligentne energije, ki so jih do sedaj urejali Sklep Sveta 96/413/ES z dne 25. junija 1996 o izvajanju akcijskega programa Skupnosti za krepitev konkurenčnosti evropske industrije[41], Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP)[42], Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1655/2000 z dne 17. julija 2000 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE)[43], Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2256/2003/ES z dne 17. novembra 2003 o sprejetju večletnega programa za spremljanje akcijskega načrta e-Evropa 2005, razširjanje dobrih praks in izboljšanje varnosti omrežja in informacij[44], Odločba Sveta 2001/48/ES z dne 22. decembra 2000 o sprejetju večletnega programa Skupnosti za spodbujanje razvijanja in uporabe evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih in za pospeševanje jezikovne raznolikosti v informacijski družbi[45], Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1336/97/ES z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja[46] in Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1230/2003/ES o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: „Inteligentna energija – Evropa“ (2003 2006) za podporo trajnostnega razvoja na področju energije[47].

(5) Okvirni program določa skupne cilje, celotna proračunska sredstva za doseganje teh ciljev, različne načine izvajanja ukrepov ter določbe glede spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Skupnosti.

(6) Okvirni program ne sme obsegati dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja, ki se izvajajo v skladu s členom 106 Pogodbe, in mora dopolnjevati Okvirni program Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj, ki ga ustanavlja Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. […] z dne…[48] .

(7) Skupne cilje okvirnega programa je treba doseči z izvajanjem posebnih programov, imenovanih „Program za konkurenčnost in inovativnost“, „Podporni program za politiko IKT“ in program „Inteligentna energija – Evropa“.

(8) Ta sklep ustanavlja finančni okvir za celotno trajanje programa, ki bo glavna referenčna točka proračunske organa v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[49].

(9) Za vsak posamezen program je treba določiti poseben okviren proračun.

(10) Da bo financiranje res namenjeno izključno odpravljanju tržnih slabosti in da bi se izognili izkrivljanju trga, mora financiranje iz okvirnega programa ustrezati pravilom Skupnosti o državni pomoči in spremljevalnim instrumentom kot tudi veljavnim definicijam Skupnosti o MSP.

(11) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGS) in dodatni protokoli k pridružitvenim sporazumom določajo sodelovanje posameznih držav v programih Skupnosti. Sodelovanje drugih držav mora biti omogočeno, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

(12) Okvirni program in posebne programe je treba redno spremljati in ocenjevati, da se jih po potrebi prilagodi.

(13) Treba je tudi sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje neprevilnosti in goljufij ter ukreniti potrebno za izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno uporabljenih zneskov v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995[50] in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti, (Euratom, ES)št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[51] ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[52].

(14) Rast in konkurenčnost podjetij v industrijskem in storitvenem sektorju sta odvisna od sposobnosti podjetij, da se hitro prilagajajo na spremembe in izkoriščajo svoj inovacijski potencial. Ta izziv velja za podjetja vseh velikosti, vendar je zlasti pomemben za manjša podjetja. Zato je primerno ustanoviti poseben program, imenovan „Program za podjetništvo in inovativnost“.

(15) Skupnost je lahko katalizator in koordinator prizadevanj držav članic. Lahko pripomore k njihovim dosežkom in jih dopolnjuje, zlasti s spodbujanjem izmenjave nacionalnih in mednarodnih izkušenj in praks, z opredeljevanjem in razširjanjem najboljših praks ter s prispevanjem k razpoložljivosti široke ponudbe evropskih storitev v podporo podjetništvu in inovativnosti, zlasti za MSP.

(16) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o „Spodbujanju tehnologij za trajnostni razvoj: Akcijski načrt Evropske unije za okoljske tehnologije[53]“ poziva, naj programi Skupnosti podprejo razvoj in uporabo okoljskih tehnologij ter se mobilizirajo finančni instrumenti za delitev tveganja naložb v okoljske tehnologije.

(17) Tržno usmerjeni finančni instrumenti Skupnosti za MSP dopolnjujejo in dodajajo vzvodje finančnim shemam na nacionalni ravni. Pospešujejo lahko zasebne naložbe za ustanavljanje novih inovativnih družb in podpirajo družbe z velikim potencialom rasti v njihovi fazi razširitve pri zmanjšanju ugotovljene vrzeli lastniškega kapitala. Izboljšajo lahko dostop obstoječih MSP do posojilnih sredstev za dejavnosti, ki podpirajo njihovo konkurenčnost in potencial rasti.

(18) Evropski investicijski sklad (EIS) je instrument Skupnosti, posebej namenjeno zagotavljanju rizičnega kapitala in garancijskih instrumentov za MSP. Prispeva k doseganju ciljev Skupnosti, med katerimi so na znanju temelječa družba, inovativnost, rast, zaposlovanje in spodbujanje podjetniškega duha. EIS zagotavlja potrebno nepretrgano vodenje programov Skupnosti in si je pri tem nabral veliko izkušenj. Neodvisne ocene zato štejejo EIS-ovo izvajanje finančnih instrumentov Skupnosti za MSP v imenu Komisije kot dobro prakso. EIS prav tako razpolaga s strokovnim znanjem in izkušnjami za podporo dejavnosti, ki temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih na pobudo držav članic, katerih namen je s finančnih trgov privabljati naložbe z velikim tveganjem v korist majhnih inovativnih podjetij.

(19) Neizbežne spremembe v finančnem okolju in novi računovodski standardi povzročajo večjo občutljivost finančnih ustanov za tveganje, vodijo v kulturo ocenjevanja ter utegnejo omejiti ponudbo posojil za MSP, vsaj v tranzicijski fazi. Program za podjetništvo in inovativnost mora zato ustrezati spreminjajočim se finančnim potrebam MSP, vključno s potrebo po financiranju iz bližnje okolice in njihovim prilagajanjem novemu finančnemu okolju, ter paziti, da ne pride do izkrivljanja trga.

(20) Storitve v podporo podjetništvu in inovativnosti imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa MSP do informacij v zvezi z delovanjem in priložnostmi notranjega trga blaga in storitev kot tudi pri nadnacionalnem prenosu inovacij, znanja in tehnologij. Imajo tudi odločilno vlogo pri olajševanju dostopa MSP do informacij o pravnem redu Skupnosti, ki velja zanje, ter o prihodnjem pravnem redu, na katerega se lahko stroškovno učinkovito pripravijo in prilagodijo. Zunanje ocene poudarjajo, da je treba okrepiti horizontalno vlogo pri izvajanju podpornih storitev za podjetništvo. To pomeni predvsem razširjanje informacij o programih Skupnosti in spodbujanje MSP, da v njih sodelujejo, zlasti v Okvirnem programu Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve. V ocenah je bil prav tako poudarjen pomen olajševanja medsebojnega delovanja med Komisijo in MSP.

(21) Skupnost se mora opremiti z zanesljivo analitično podlago v podporo oblikovanju politik na področju MSP, podjetništva, inovativnosti in konkurenčnosti v industrijskih sektorjih. Ta podlaga mora prispevati dodano vrednost informacijam, ki so na nacionalni ravni dostopna za ta področja. Skupnost mora skrbeti za skupni razvoj strategij za konkurenčnost v industrijskem in storitvenem sektorju, spodbujanje najboljših praks v zvezi s podjetniškim okoljem in kulturo, vključno z družbeno odgovornostjo podjetij in enakimi možnostmi, ter spodbujanje nastanka mladih podjetnikov.

(22) Evropski svet je 20. in 21. marca 2003 dal prednost inovativnosti in podjetništvu ter poudaril potrebo, da mora Evropa storiti več pri prevajanju zamisli v dejansko dodano vrednost. Pozval je k nadaljnjemu ukrepanju za ustvarjanje pogojev, ugodnih za inovativnost podjetništva. Linearni model inovativnosti, ki izhaja iz podmene, da raziskave vodijo direktno v inovacijo, se je izkazal kot nezadosten pri razlagi inovacijskih dosežkov in oblikovanju ustreznih odzivov inovacijske politike. Glede na ugotovitev, da so podjetja gonilna sila procesa inovacij, je treba finančna sredstva za spodbujanje inovacijskih dejavnosti podjetij, pripravo trga za uporabo inovacij kot tudi upravljanje inovativnosti in inovacijsko kulturo vključiti v program za podjetništvo in inovativnost. To bo prispevalo k temu, da inovativnost res spodbuja konkurenčnost in se prevaja v praktično uporabo na ravni podjetništva. Evropski svet je 25. in 26. marca dodal, da so ekološke tehnologije ključne za popolno izkoriščanje sinergij med podjetji in okoljem. The promotion of eco-innovation, which includes innovative clean technologies, can help exploit their potential.

(23) Trg za prenos in prevzem znanja je pogosto nejasen, obenem pa pomanjkanje informacij in neuspešno povezovanje ustvarijo tržne ovire. Podjetja se prav tako srečujejo s težavami pri vključevanju tehnologij, ki niso del njihovega običajnega področja dejavnosti, in dostopu do novih veščin. Inovativnost lahko vključuje velika finančna tveganja, donosnost je lahko zaradi razvojnih zastojev zapoznela in davki vplivajo na razliko med uspehom in neuspehom. Ponavadi primanjkuje veščin, potrebnih za izkoriščanje priložnosti. Institucionalne in zakonodajne ovire lahko zadržujejo ali preprečujejo nastanek novih trgov in dostop do njih. Poleg tega je nastanek inovacije lahko odvisen od gospodarskih okoliščin.

(24) Te ovire pri uveljavitvi inovacijaskih tehnologij na trgu se zlasti čutijo pri okoljskih tehnologijah. Tržne cene prepogosto ne upoštevajo v celoti okoljskih stroškov blaga in storitev. Tisti del stroškov, ki jih tržne cene ne vključujejo, nosi družba kot celota in ne onesnaževalci. Ta tržna slabost in interes Skupnosti, da stroškovno učinkoviteje ohranja vire, preprečuje onesnaževanje in varuje okolje, upravičujeta večjo podporo ekološki inovativnosti.

(25) Cilj ukrepov Skupnosti na področju inovativnosti je podpirati razvoj inovacijske politike v državah članicah in njihovih regijah ter olajševati izkoriščanje sinergičnih učinkov med nacionalnimi, regionalnimi in evropskimi inovacijskimi politikami in podpornimi dejavnostmi. Skupnost lahko olajšuje nadnacionalne izmenjave, vzajemno učenje in mreženje ter spodbuja sodelovanje na področju inovacijske politike. Mreženje med zainteresiranimi stranmi je bistvenega pomena za olajševanje pretoka znanja in idej, potrebnih za inovativnost.

(26) Resolucija Sveta, ki jo je Svet za telekomunikacije potrdil 9. decembra 2004, določa izhodišče za predlog nove pobude za informacijsko družbo, katere namen je krepitev prispevka informacijske družbe k dosežkom Evrope. V sporočilu o novem začetku za Lizbonsko strategijo Komisija predlaga, da se prizadevanja osredotočijo na „ustvarjanje novih in boljših delovnih mest ter vzpostavitev močnejše in trajnejše gospodarske rasti“. Poudarja, da je prevzemanje IKT v javnem in zasebnem sektorju ključen del izboljšanja dosežkov inovativnosti in konkurenčnosti. Zato je treba ustanoviti poseben program, imenovan „Podporni program za politiko IKT“.

(27) IKT so hrbtenica ekonomije znanja. Zaslužne so za približno polovico rasti produktivnosti v sodobnih gospodarstvih in prispevajo edinstvene rešitve za ključne družbene izzive. Izboljšanje javnega sektorja in storitev splošnega interesa se mora izvajati v tesnem sodelovanju z zadevnimi politikami Skupnosti, na primer na področju javnega zdravja, izobraževanja in usposabljanja, okolja, prometa ter razvoja notranjega trga in konkurenčnosti.

(28) Treba je spodbujati uvajanje in najboljšo uporabo inovativnih rešitev, ki temeljijo na IKT, zlasti za storitve na področjih javnega interesa. Podpora Skupnosti mora tudi olajšati koordinacijo in izvajanje ukrepov za razvoj informacijske družbe v vseh državah članicah.

(29) Vmesno vrednotenje programa eTEN (vseevropska telekomunikacijska omrežja) priporoča pristop, usmerjen v povpraševanje, pri posegih Skupnosti v projekte, ki podpirajo vseevropske storitve na področjih javnega interesa.

(30) Sporočili Komisije o e-Upravi[54] in e-Zdravstvu[55] ter na to vezani sklepi Sveta pozivajo k povečanju prizadevanj na področju inovativnosti, izmenjave dobrih praks in interoperabilnosti ter ugotavljajo potrebo po krepitvi sinergij med programi EU za ta področja.

(31) Določen je bil pravni okvir za spopadanje z izzivi digitalnih vsebin v informacijski družbi. To določajo Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja[56], Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi[57] in Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov[58].

(32) Različne prakse v državah članicah še naprej ustvarjajo tehnične ovire, ki ogrožajo široko dostopnost in ponovno uporabo informacij javnega sektorja v Skupnosti.

(33) Ukrepi Skupnosti glede digitalnih vsebin morajo upoštevati večjezičnost in večkulturnost Skupnosti.

(34) Naravni viri, katerih skrbno in preudarno rabo določa člen 174 Pogodbe, poleg obnovljivih virov energije vključujejo olje, zemeljski plin in trdna goriva, ki so glavni viri energije, pa tudi glavni viri emisij ogljikovega dioksida.

(35) Zelena knjiga z naslovom "K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo"[59] ugotavlja, da Evropska unija postaja vse bolj odvisna od zunanjih virov energije in da njena odvisnost v naslednjih 20 ali 30 letih lahko naraste do 70 %. Zato poudarja potrebo, da se politika ponudbe uravnava z jasnim ukrepanjem pri politiki povpraševanja ter poziva k porabi, ki naj jo bolje upravljajo in je okolju prijaznejša, zlasti na področju prometa in gradbeništva. Poziva tudi, da je treba dati prednost razvoju novih in obnovljivih virov v odgovor na izziv globalnega segrevanja in za dosego cilja, ki je bil zastavljen že v predhodnih akcijskih načrtih in resolucijah, in sicer 12 % energije iz obnovljivih virov energije v bruto nacionalni porabi do leta 2010.

(36) Direktiva 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo[60] zahteva, da države članice določijo okvirne nacionalne cilje, skladne z okvirnim globalnim ciljem Skupnosti 12 % bruto nacionalne porabe energije do leta 2010 in zlasti 21 % okvirnim deležem elektrike iz obnovljivih virov energije v skupni porabi električne energije v Skupnosti do leta 2010. Sporočilo Komisije z naslovom „Delež obnovljive energije v EU“[61] opozarja, da cilj 12 % delež elektrike iz obnovljivih virov v skupni porabi energije v Skupnosti do leta 2010 ne bo dosežen, če ne bodo sprejeti znatni dodatni ukrepi.

(37) Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb[62] zahteva, da države članice za nove in obstoječe stavbe uporabijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, da zagotovijo energetsko certificiranje stavb in zahtevajo redne preglede kotlov in klimatskih sistemov v stavbah.

(38) Direktiva 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv ali drugih obnovljivih goriv v prometu[63] zahteva od držav članic, da zagotovijo, da se na njihove trge da v promet minimalni delež biogoriv in drugih obnovljivih goriv.

(39) Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS[64] zahteva, da države članice izdelajo analizo o svojem potencialu soproizvodnje toplote in energije z visokim izkoristkom, in ustanovijo programe podpore v skladu z ugotovljenimi nacionalnimi potenciali.

(40) Za lažje izvajanje teh ukrepov Skupnosti, za večjo tržno uveljavitev obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti so potrebni posebni spodbujevalni programi na ravni Skupnosti, ki bodo ustvarili pogoje za prehod na trajnostne energetske sisteme, zlasti za podporo standardizaciji opreme, ki proizvaja ali uporablja obnovljive vire energije, povečanje razvoja tehnologij in širjenje najboljših praks glede upravljanja povpraševanja. Isto velja za ukrepe Skupnosti v zvezi z označevanjem energetske učinkovitosti električnih, elektronskih, pisarniških in komunikacijskih naprav ter standardizacijo naprav za razsvetljavo, ogrevanje in klimatizacijo. Zato je treba ustanoviti poseben program, imenovan „Program inteligentna energija – Evropa“.

(41) Za dosego najboljšega učinka obstoječe strategije na področju trajnostne energije ni potrebna le stalna zveza s podporo, ki jo Skupnost da razvoju in izvajanju politik ter odstranitvi obstoječih netehnoloških ovir z okrepljenimi promocijskimi kampanjami, ampak je treba predvsem podpirati pospeševanje naložb in spodbujanje sprejema inovativnih tehnologij s strani trga v vsej Skupnosti.

(42) Obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost nimajo samo okoljskih prednosti, temveč so tudi med najhitreje rastočimi industrijami v Skupnosti ter ustvarjajo nova in inovativna delovna mesta. Evropska industrija obnovljivih virov energije je v svetovnem vodstvu glede razvoja tehnologij za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije. Koristijo gospodarski in družbeni koheziji in preprečujejo zapravljanje virov.

(43) Veljavnost Odločbe št. 1230/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: „Inteligentna energija – Evropa“ (2003–2006)[65] se izteče 31. decembra 2006.

(44) Tri od štirih posebnih področij programa iz Odločbe št. 1230/2003/ES se nadaljujejo s tem programom. To so: (i) pospeševanje energetske učinkovitosti in racionalne uporabe energetskih virov („SAVE“); (ii) pospeševanje novih in obnovljivih virov energije („ALTENER“); in (iii) pospeševanje energetske učinkovitosti ter uporabe novih in obnovljivih virov energije v prometu („STEER“).

(45) Mednarodna razsežnost programa („COOPENER“) iz Odločbe št. 1230/2003/ES se nadaljuje v okviru novih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč[66].

(46) V skladu z načeli dobrega upravljanja in boljše pravne ureditve je Komisija pooblastila neodvisne izvedence, da opravijo predhodno vrednotenje prenovljenega večletnega programa Skupnosti s področja energije, ki bo nasledil tekoči program Inteligentna energija – Evropa po 31. decembru 2006. V svojem poročilu izvedenci ugotavljajo, da je nujno zagotoviti nadaljevanje programa Inteligentna energija – Evropa po letu 2006 in da ga je treba prenoviti v obsežnejši in bolj ambiciozen instrument.

(47) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov v zvezi z izboljšanjem konkurenčnosti in inovativnosti Skupnosti zaradi potrebe po večstranskem partnerstvu, nadnacionalni mobilnosti in izmenjavi informacij v celotni Skupnosti in so torej cilji zaradi narave potrebnih ukrepov lažje dosegljivi na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta sklep ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(48) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[67].

(49) Ob upoštevanju narave zadev, ki jih obravnavajo posebni programi, Komisiji morajo pomagati različni odbori za izvajanje vsakega posebnega programa.

(50) Sklep [xxx] Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi večletnega programa Skupnosti z imenom e-Vsebineplus, ki omogoča večjo dostopnost, uporabnost in izkoriščanje digitalnih vsebin v Evropi. Ta sklep preneha veljati konec leta 2008. Po tem roku se ukrepi, predvideni za večjo dostopnost, uporabnost in izkoriščanje digitalnih vsebin v Evropi, morajo nadaljevati v Podpornem programu za politiko IKT, ki ga ustanavlja ta sklep.[68]

(51) Ukrepi iz Sklepa 96/413/ES se vključijo v Program za podjetništvo in inovativnost. Sklep 96/413/ES je zato treba razveljaviti –

SKLENILA:

NASLOV I SKUPNE DOLOČBE

Poglavje I Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost

Člen 1 Ustanovitev

1. Ustanovi se okviren program ukrepov Skupnosti na področju konkurenčnosti in inovativnosti za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, v nadaljnjem besedilu „okvirni program“.

2. Okvirni program prispeva h konkurenčnosti in inovativni sposobnosti Skupnosti kot napredni družbi znanja s trajnostnim razvojem, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in zelo konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu z visoko stopnjo varstva in izboljšanja kakovosti okolja.

3. Okvirni program ne zajema raziskovalnih in tehnološko razvojnih dejavnosti, ki se izvajajo po členu 166 Pogodbe.

Člen 2 Cilji

1. Okvirni program ima naslednje cilje:

(a) pospeševanje konkurenčnosti podjetij ter zlasti majhnih in srednje velikih podjetij (MSP);

(b) pospeševanje inovativnosti, vključno z ekološko inovativnostjo;

(c) pospeševanje razvoja konkurenčne, inovativne in inkluzivne informacijske družbe;

(d) pospeševanje energetske učinkovitosti ter novih in obnovljivih virov energije v vseh sektorjih, vključno s prometom.

2. Cilji okvirnega programa se dosežejo z izvajanjem naslednjih posebnih programov iz naslova II, v nadaljnjem besedilu „posebni programi“:

(a) Program za podjetništvo in inovativnost;

(b) Podporni program za politiko IKT;

(c) Program Inteligentna energija – Evropa.

Člen 3 Proračun

1. Finančni okvirni znesek za izvajanje okvirnega programa znaša 4 212,6 milijona EUR.

Okvirna proračunska razčlenitev za posebne programe je določena v Prilogi I.

2. Letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančne perspektive.

Člen 4 Sodelovanje tretjih držav

Okvirni program omogoča udeležbo:

(a) držav EFTA, ki so članice EGP, pod pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b) držav kandidatk, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Skupnosti, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepi Pridružitvenega sveta.

(c) držav zahodnega Balkana, skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po ustanovitvi okvirnih sporazumov o njihovi udeležbi v programih Skupnosti;

(d) ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi.

Poglavje II Izvajanje okvirnega programa

Člen 5 Delovni programi

1. Komisija sprejme letne delovne programe za posebne programe skladno s postopkom iz člena 46(2).

Komisija zagotovi njihovo izvajanje.

2. Spremembe letnih delovnih programov iz odstavka 1 v zvezi s proračunsko dodeljenimi sredstvi nad 1 milijonom EUR se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Člen 6 Vrsta izvedbenih ukrepov

1. Ukrepi za izvajanje delovnih programov so zlasti:

(a) finančni instrumenti Skupnosti za MSP;

(b) mreže, ki združujejo različne zainteresirane strani;

(c) pilotski projekti, replikacije trga, projekti in drugi ukrepi za podporo pri prevzemanju inovacij;

(d) analize politik, razvoj in koordinacija s sodelujočimi državami;

(e) izmenjava informacij, razširjanje in ozaveščanje;

(f) podpora skupnim ukrepom držav članic ali regij;

(g) nabava na osnovi tehničnih specifikacij, izdelanih v sodelovanju z državami članicami;

(h) tesno medinstitucionalno sodelovanje med organi oblasti na nacionalni in regionalni ravni.

2. Ti in drugi izvedbeni ukrepi, določeni v oddelku 2 poglavij I, II in III naslova II, se lahko uporabijo v katerem koli posebnem programu, če to predvideva ustrezni delovni program.

3. Zagotovljeno financiranje popolnoma ustreza pravilom Skupnosti o državni pomoči in spremljevalnim instrumentom.

Člen 7 Tehnična pomoč

Proračunska sredstva, določena s tem sklepom, lahko zajemajo izdatke v zvezi s pripravljalnimi aktivnostmi, spremljanjem, nadzorom, presojo in vrednotenjem, ki so neposredno potrebni za izvajanje tega sklepa in za doseganje njegovih ciljev.

Ti ukrepi lahko zlasti vključujejo študije, srečanja, dejavnosti obveščanja, publikacije, izdatke za informacijska orodja, sisteme in omrežja za izmenjavo in obdelavo informacij, druge izdatke za tehnično, znanstveno in upravno pomoč ter strokovno znanje in izkušnje, ki jih Komisija lahko potrebuje za izvajanje tega sklepa.

Člen 8 Spremljanje in vrednotenje

1. Komisija redno spremlja izvajanje okvirnega programa in njegovih posebnih programov.

Komisija za vsak poseben program sestavi letno poročilo o izvajanju podprtih dejavnosti, v katerem so navedena porabljena finančna sredstva, rezultati in vplivi.

2. Za okvirni program in posebne programe se opravijo vmesna in končna vrednotenja vidikov, kot so ustreznost, koherentnost in sinergije, uspešnost, učinkovitost, trajnost in uporabnost.

Vmesna vrednotenja lahko obsegajo naknadne elemente vrednotenja glede na predhodne programe.

3. Vmesna in končna vrednotenja posebnih programov in potrebnih proračunsko dodeljenih sredstev se vključijo v njihove delovne programe.

Vmesna in končna vrednotenja okvirnega programa in potrebnih proračunsko dodeljenih sredstev se vključijo v delovni program za posebni program „Program za podjetništvo in inovativnost“ iz poglavja I naslova II.

4. Vmesno vrednotenje okvirnega programa se opravi do 31. decembra 2009, končno vrednotenje pa do 31. decembra 2011.

Vmesno in končno vrednotenje posebnih programov se uredi tako, da se lahko rezultati upoštevajo pri vmesnem in končnem vrednotenju okvirnega programa.

5. Komisija sporoči glavne rezultate vmesnih in končnih vrednotenj okvirnega programa in posebnih programov Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 9 Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Komisija zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, finančni interesi Skupnosti zaščiteni z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, podkupovanja in drugih nezakonitih dejavnosti z učinkovitim preverjanjem in izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in v primeru odkritih nepravilnosti z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi kaznimi, v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999.

2. Za ukrepe Skupnosti, financirane na podlagi tega sklepa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata za vsako kršitev določil pravnih aktov Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz opustitve gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko z neupravičenimi izdatki vplival na splošni proračun Evropskih skupnosti ali proračune, ki jih upravljajo.

3. Vsi izvedbeni ukrepi, ki so posledica tega sklepa, zlasti določajo da finančni in siceršnji nadzor izvajajo Komisija ali njen pooblaščeni predstavnik in revizije Evropskega računskega sodišča, po potrebi na mestu samem.

NASLOV II POSEBNI PROGRAMI

Poglavje I Program za podjetništvo in inovativnost

ODDELEK 1 CILJI IN PODROčJA UKREPOV

Člen 10 Ustanovitev in cilji

1. Ustanavlja se program za podporo podjetij in MSP, podjetništva, inovativnosti in industrijske konkurenčnosti, (v nadaljnjem besedilu „Program za podjetništvo in inovativnost“).

2. Program za podjetništvo in inovativnost določa ukrepe za podporo, izboljšanje, spodbujanje in pospeševanje:

(a) dostopa do financ za začetek in razvoj MSP ter za naložbe v inovacijske dejavnosti, vključno z ekološkimi inovacijami;

(b) ustvarjanja ugodnega okolja za sodelovanje MSP;

(c) inovativnosti v podjetjih, vključno z ekološko inovativnostjo;

(d) podjetništva in inovacijske kulture;

(e) gospodarske in upravne reforme, povezane s podjetji in inovativnostjo.

Člen 11 Dostop do financ za začetek in razvoj MSP

Ukrepi glede dostopa do financ za začetek in razvoj MSP ter za naložbe v inovacijske dejavnosti, vključno z ekološko inovativnostjo, lahko vključujejo:

(a) povečanje obsega naložb sredstev skladov rizičnega kapitala in nosilcev naložb, ki jih pospešujejo poslovni angeli;

(b) prispevanje vzvodja za dolžniške finančne instrumente MSP;

(c) izboljšavo finančnega okolja za MSP.

Člen 12 Sodelovanje MSP

Ukrepi v zvezi s sodelovanjem MSP lahko vključujejo:

(a) pospeševanje storitev za podporo MSP;

(b) prispevke k ukrepom za pomoč MSP pri čezmejnem sodelovanju z drugimi podjetji, vključno z vključevanjem MSP na področje evropske standardizacije;

(c) pospeševanje in olajševanje mednarodnega poslovnega sodelovanja.

Člen 13 Inovativnost, vključno z ekološko inovativnostjo, v podjetjih

Ukrepi v zvezi z inovacijami, vključno z ekološkimi, lahko vključujejo:

(a) pospeševanje posebne sektorske inovativnosti, grozdov, inovacijskih mrež, javno-zasebnega inovacijskega partnerstva in sodelovanja z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ter uporaba upravljanja inovacij;

(b) podporo nacionalnim in regionalnim programom za podjetniško inovativnost;

(c) podporo pri prevzemanju inovativnih tehnologij;

(d) storitve za podporo nadnacionalnemu znanju in prenosu tehnologij ter upravljanju intelektualne in industrijske lastnine;

(e) raziskovanje novih vrst inovacijskih storitev;

(f) pospeševanje tehnologije in znanja s shranjevanjem in prenosom podatkov.

Člen 14 Podjetništvo in inovacijska kultura

Ukrepi v zvezi s podjetništvom in inovativnostjo lahko vključujejo:

(a) spodbujanje podjetniške miselnosti, veščin in kulture ter uravnoteženje podjetniškega tveganja in nagrajevanja, še zlasti mladih podjetnikov;

(b) spodbujanje podjetniškega okolja, ugodnega za inovativnost, razvoj in rast podjetij;

(c) podpiranje razvoja politik in sodelovanja med akterji, vključno z nacionalnimi in regionalnimi upravljavci programov.

Člen 15 Gospodarske in upravne reforme, povezane s podjetji in inovativnostjo

Ukrepi glede gospodarske in upravne reforme, povezane s podjetništvom in inovativnostjo, lahko vključujejo:

(a) zbiranje podatkov, analiziranje in spremljanje rezultatov ter razvoj in koordinacijo politik;

(b) prispevke k opredeljevanju in pospeševanju strategij konkurenčnosti, povezanih z industrijskim in storitvenim sektorjem;

(c) podporo vzajemnemu učenju za odličnost v nacionalnih in regionalnih upravah.

ODDELEK 2 IZVAJANJE

Člen 16 Finančni instrumenti Skupnosti za MSP

1. Finančni instrumenti Skupnosti delujejo s ciljem, da olajšajo dostop do financ za MSP v nekaterih fazah njihovega življenjskega cikla: semenski, začetni, širitveni fazi in fazi podjetniškega prenosa. Naložbe, ki jih MSP usmeri v dejavnosti, kot so tehnološki razvoj, inovativnost in prenos tehnologije, so vključene v področje uporabe instrumentov.

2. Instrumenti iz odstavka 1 so naslednji:

(a) pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF);

(b) jamstvena pomoč MSP (SMEG);

(c) shema za vzpostavitev institucij in kadrov (CBS).

3. Izvedbeni ukrepi v zvezi različnimi instrumenti so določeni v Prilogi II.

Člen 17 GIF

1. GIF v imenu Komisije izvaja EIS.

Opravlja naslednje naloge:

(a) prispeva k ustanavljanju in financiranju MSP ter zmanjševanju vrzeli med trgom lastniškega in rizičnega kapitala, kar MSP preprečuje izkoriščanje potenciala rasti;

(b) podpora inovativnim MSP z velikim potencialom rasti, zlasti tistim, ki opravljajo raziskave, razvoj in druge inovacijske dejavnosti;

2. GIF sestavljata dva okvira:

Prvi okvir z imenom GIF1 obsega naložbe v zgodnji fazi (semenski in začetni). Usmerjen je v naložbe specializiranih skladov tveganega kapitala, kot so skladi za zgodnjo fazo; skladi, ki delujejo regionalno; skladi, usmerjeni v posebne sektorje, tehnologije ali RTP; in skladi, povezani z inkubatorji, ki nato zagotavljajo kapital za MSP. Lahko tudi sovlaga v sklade in nosilce naložb, ki jih pospešujejo poslovni angeli.

Drugi okvir z imenom GIF 2 obsega naložbe v fazi razširjanja in vlaga v specializirane sklade tveganega kapitala, ki zagotavljajo navidezni lastniški kapital ali lastniški kapital za inovativna MSP z velikim potencialom rasti v njihovi širitveni fazi. Naložbe GIF2 se izogibajo odkupom ali nadomeščanju kapitala.

GIF lahko vlaga v posrednike s sodelovanjem po potrebi z nacionalnimi shemami, ki so namenjene razvoju investicijskih družb, usmerjenih v mala podjetja.

Člen 18 Pomoč SMEG

1. Pomoč SMEG v imenu Komisije izvaja EIS.

Opravlja naslednje naloge:

(a) zagotavlja zavarovanje garancij ali po potrebi sojamčenje za garancijske sheme, ki delujejo v upravičenih državah;

(b) zagotavlja neposredne garancije za vse druge ustrezne finančne posrednike.

2. Pomoč SMEG sestavljajo štirje okviri:

Prvi okvir, (a) financiranje dolgov s posojili ali lizingom zmanjšuje posebne težave, s katerimi se srečujejo MSP pri dostopu do financ zaradi večjega tveganja, zaznanega v zvezi z naložbami v dejavnosti, povezanimi z znanjem, kakor so tehnološki razvoj, inovativnost in prenos tehnologije ter zaradi nezadostnih jamstev.

Drugi okvir, (b) financiranje z mikrokrediti, spodbuja finančne ustanove k večji vlogi pri posojilih manjših vrednosti, ki bi običajno zahtevale sorazmerno višje stroške obdelave na enoto za posojilojemalce z nezadostnimi jamstvi. Poleg garancij ali zavarovanja garancij lahko finančni posredniki prejmejo nepovratna sredstva za delno pokritje visokih upravnih stroškov financiranja z mikrokrediti.

Tretji okvir, (c) garancije za naložbe sklada lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala v MSP, vključuje naložbe lokalnih ali regionalnih skladov, ki zagotavljajo semenski kapital in/ali kapital v začetni fazi, kot tudi dolžniško-lastniška finančna sredstva, s ciljem, da se zmanjšajo posebne težave, s katerimi se soočajo MSP zaradi svoje šibke finančne strukture, in tudi tiste, ki izhajajo iz poslovnih prenosov.

Četrti okvir, (d) listninjenje dolžniških finančnih portfeljev MSP, sprosti dodatno financiranje dolgov za MSP v okviru ustreznih dogovorov delitve tveganja s ciljnimi institucijami. Podpora za takšne transakcije je za podjetje pogojena z obveznostjo, da v razumnem obdobju nameni občuten delež likvidnosti, ki je posledica sproščenega kapitala, novim posojilom za MSP.

Člen 19 CSB

1. CBS deluje skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBOR), Evropsko investicijsko banko (EIB), EIS in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB).

Opravlja naslednje naloge:

(a) izboljševanje naložb in tehnološkega strokovnega znanja in izkušenj za sklade, ki opravljajo naložbe v inovativna MSP ali MSP s potencialom rasti;

(b) spodbujanje ponudbe posojil za MSP z izboljšavo postopkov za presojanje pri najemanju posojil MSP.

2. CBS sestoji iz Ukrepa semenskega kapitala in Partnerskega ukrepa.

Ukrep semenskega kapitala zagotavlja nepovratna sredstva za spodbujanje ponudbe tveganega kapitala za inovativna MSP in druga MSP s potencialom rasti, vključno s podjetji v tradicionalnem gospodarstvu, s podporo skladom semenskega in zagonskega kapitala ter podobnim organizacijam zagotavlja ,. Nepovratna sredstva se zagotavljajo za dolgoročno zaposlovanje dodatnega osebja s posebnimi investicijskimi ali tehnološkimi strokovnimi znanji.

Partnerski ukrep zagotavlja nepovratna sredstva finančnim posrednikom za pokrivanje stroškov za tehnično pomoč, ki izboljšuje njihove postopke presoje za financiranje dolgov MSP, s ciljem spodbujanja ponudbe financiranja MSP v državah z nizko stopnjo bančnega posredništva.

Za partnerski ukrep se „nizka stopnja bančnega posredništva“ nanaša na bančništvo v državah, kjer je odstotek domačih posojil glede na bruto domači proizvod znatno pod povprečjem Skupnosti glede na podatke, ki jih objavljata Evropska centralna banka ali Mednarodni denarni sklada.

Partnerski ukrep spremlja kreditne linije ali delitve tveganj, ki so jih mednarodne finančne institucije dale partnerskim bankam ali finančnim institucijam iz upravičenih držav. Pomemben delež ukrepa se nanaša na izboljšanje sposobnosti bank, da ocenijo trgovinsko izvedljivost projektov z bistveno vsebino ekološke inovativnosti.

Člen 20 Storitve za podporo podjetništvu in inovativnosti

1. Spodbujajo se storitve za podporo podjetništvu in inovativnosti, zlasti za MSP.

2. Za namen odstavka 1 se finančna podpora dodeli partnerjem v mreži predvsem za:

(a) informacije, povratne informacije in storitve poslovnega sodelovanja;

(b) inovativnost, tehnologijo in storitve prenosa znanja;

(c) storitve, ki spodbujajo udeležbo MSP v okvirnih programih Skupnosti za RTP.

Podrobnosti v zvezi s temi storitvami so določene v Prilogi III.

3. Komisija izbere partnerje v mreži s pozivi k oddaji predlogov za različne storitve iz odstavkov 2(a), (b) in (c). Na podlagi teh pozivov k oddaji predlogov lahko Komisija določi okvirni sporazum o partnerstvu z izbranimi partnerji iz mreže, v katerem podrobno opredeli vrsto dejavnosti, ki jih morajo ponuditi, postopek za oddajo nepovratnih sredstev izbranim partnerjem in splošne pravice in obveznosti vsake strani. Okvirno partnerstvo lahko obsega celotno obdobje trajanja programa.

4. Poleg storitev iz odstavkov 2(a), (b) in (c) lahko Komisija zagotovi finančno podporo za izvajanje drugih dejavnosti znotraj področja uporabe okvirnega programa, ki izhajajo iz omejenih pozivov k oddaji predlogov za partnerje iz mreže.

5. Komisija podpira partnerje iz mreže na takšen način, da zagotovi ustrezno koordinacijo in operativno podporo. Organizacije, ustanovljene v državah, ki ne sodelujejo v programu, lahko uživajo ugodnost te koordinacije in operativne podpore.

6. Komisija zagotavlja, da partnerji iz mreže medsebojno sodelujejo in da v primeru, ko partner ni sposoben opraviti nalogo, jo lahko prenese na usposobljenega partnerja iz mreže.

Člen 21 Shema podpore za podjetniško inovativnost

1. Shema podpore za podjetniško inovativnost pospešuje nadnacionalno sodelovanje med programi podpore za podjetniško inovativnost.

2. Skupina sodelujočih programov je upravičena do pomoči Skupnosti, kadar:

(a) jih javni organi oblasti posamično upravljajo na nacionalni ali podnacionalni ravni; in

(b) skupaj obsegajo vsaj tri sodelujoče države; in

(c) so koordinirani ali vodeni skupaj.

3. Na podlagi pozivov k oddaji predlogov Skupnosti se za podporo lahko izberejo upravičene skupine sodelujočih programov.

4. Podpora se lahko dodeli izbranim skupinam sodelujočih programov, zato da se ustvari dodana vrednost za celotno skupino ali za enega ali več posebnih ukrepov v skupini, se ustvari sinergija med sodelujočimi programi ali se zagotovi kritična masa.

5. Podpora je lahko v obliki zagotavljanja dodatnih sredstev Skupnosti za izbrane skupine sodelujočih programov s prispevki:

(a) v skupni sklad za podporo ukrepom v okviru skupine sodelujočih programov; ali

(b) za denarno podporo posebnih skupnih ukrepov v skupini sodelujočih programov.

6. Ukrepi, podprti s takim skupnim skladom, ali posebni skupni ukrepi, ki uživajo ugodnosti financiranja Skupnosti, so odprti za vse, ki bi bili upravičeni do sodelovanja v ustreznih ukrepih v katerem koli programu v skupini.

Člen 22 Analize politik, razvoj in koordinacija s sodelujočimi državami

Za podporo analizam politik, razvoju in koordinaciji s sodelujočimi državami je možno izvajati naslednje:

(a) študije, zbiranje podatkov, raziskovanje in objave, po možnosti na podlagi uradnih statističnih podatkov;

(b) srečanja strokovnjakov, vključno z javnimi ustanovami in zainteresiranimi strankami, konferencami in drugimi dogodki;

(c) ozaveščanje, mreženje in druge ustrezne dejavnosti;

(d) primerjalne analize nacionalnih in regionalnih rezultatov ter delo na dobrih praksah, vključno z razširjanjem in izvajanjem.

Člen 23 Tesno medinstitucionalno sodelovanje med organi oblasti na nacionalni in regionalni ravni

1. Da bi se omogočilo usmerjeno upravno sodelovanje, je možno vzpostaviti tesno medinstitucionalno sodelovanje na podlagi pozivov k oddaji predlogov za nacionalne kontaktne točke. Te lahko posledično identificirajo vodilnega izvedenca ali skupino izvedencev v soglasju z ustreznimi nacionalnimi ali regionalnimi organi oblasti.

2. Komisija pregleda delovni načrt, ki ga je pripravil vodilni izvedenec ali skupina izvedencev in lahko javni upravi odobri nepovratna sredstva.

3. Tesno medinstitucionalno sodelovanje lahko spremljajo osrednje podporne službe Komisije

Člen 24 Podporni ukrepi za program

Komisija lahko izvede naslednje:

(a) analizo in spremljanje konkurenčnosti in sektorskih zadev, vključno z letnimi poročili Komisije o konkurenčnosti evropske industrije;

(b) priprava presoj vplivov ukrepov Skupnosti, ki so posebno pomembni za konkurenčnost podjetij;

(c) vrednotenje posebnih vidikov ali posebnih izvedbenih ukrepov glede na ta program;

(d) razširjanje ustreznih informacij glede na ta program.

ODDELEK 3 DELOVNI PROGRAM

Člen 25 Delovni program

Celotni delovni program v podrobnosti določa cilje in prednostne naloge, delovne časovne razporede kakor tudi pravila sodelovanja ter merila za izbiro in vrednotenje ukrepov iz členov 16 do 23.

Poglavje II Podporni program za politiko IKT

ODDELEK 1 CILJI IN PODROčJA UKREPOV

Člen 26 Ustanovitev in cilji

1. Ustanavlja se program v podporo informacijskim in komunikacijskim tehnologijam, v nadaljnjem besedilu „Podporni program za politiko IKT“).

2. Podporni program za politiko IKT določa naslednje ukrepe:

(a) razvoj enotnega evropskega informacijskega prostora in krepitev notranjega trga za informacijske proizvode in storitve;

(b) spodbujanje inovativnosti s širšim sprejemanjem IKT in naložbami vanje;

(c) razvoj inkluzivne informacijske družbe ter učinkovitejših in uspešnejših storitev na področjih javnega interesa in izboljšanje kakovosti življenja.

3. Ukrepi iz odstavka 2 se izvajajo s posebnim poudarkom na ozaveščanju in promoviranju priložnosti in ugodnosti, ki jih IKT prinašajo državljanom in podjetjem.

Člen 27 Enotni evropski informacijski prostor

Ukrepi glede enotnega evropskega informacijskega prostora so namenjeni:

(a) zagotavljanju nemotenega dostopa do storitev na podlagi IKT in vzpostavitev ustreznih okvirnih pogojev za hiter in ustrezen začetek zbliževanja digitalnih komunikacij in storitev, vključno z vidiki interoperabilnosti, varnosti in zaupanja;

(b) izboljšanju pogojev za razvoj digitalnih vsebin s posebnim poudarkom na večjezičnosti in kulturni raznolikosti;

(c) spremljanju evropske informacijske družbe z zbiranjem podatkov in analizo razvoja, razpoložljivosti in uporabe storitev digitalnih komunikacij, vključno z razvojem medmrežja, širokopasovnim dostopom kot tudi razvojem vsebin in storitev.

Člen 28 Inovativnost s širšim sprejemanjem in naložbami v IKT

Ukrep v zvezi z inovativnostjo s širšim sprejemanjem IKT in naložbami vanje je namenjen:

(a) pospeševanju inovativnosti v postopkih, storitvah in proizvodih, ki jih omogočajo IKT, zlasti pri MSP in javnih storitvah, ob upoštevanju potrebnih zahtev po znanju;

(b) olajševanju javnega in zasebnega medsebojnega delovanja kakor tudi partnerstva za pospeševanje inovativnosti in naložb v IKT;

(c) pospeševanju in ozaveščanju o priložnostih in koristih, ki jih IKT prinašajo državljanom in podjetjem ter spodbujanju razprave na evropski ravni o novih trendih IKT.

Člen 29 Inkluzivna informacijska družba, učinkovitejše in uspešnejše storitve na področjih javnega interesa in izboljšanje kakovosti življenja

Ukrepi v zvezi z razvojem inkluzivne informacijske družbe, učinkovitejših in uspešnejših storitev na področjih javnega interesa in izboljšanjem kakovosti življenja so namenjeni:

(a) širjenju dostopa do IKT in digitalne pismenosti;

(b) krepitvi zaupanja in podpore uporabi IKT, zlasti z varstvom zasebnosti;

(c) izboljšanju kakovosti, učinkovitosti in razpoložljivosti elektronskih storitev na področjih javnega interesa in partecipacije, ki jo omogočajo IKT, vključno z interoperabilnimi vseevropskimi ali čezmejnimi javnimi storitvami in razvojem gradnikov skupnih interesov in izmenjavi dobrih praks.

ODDELEK 2 IZVAJANJE

Pododdelek 1Izvajanje projektov, ukrepov za najboljše prakse in tematskih mrež

Člen 30 Splošno

Podporni program za politiko IKT se izvaja s projekti, ukrepi za najboljše prakse in tematskimi mrežami, vključno z ukrepi za preskušanje v velikem obsegu in predstavitvijo inovativnih javnih storitev z vseevropsko razsežnostjo.

Projekti, ukrepi za najboljše prakse in tematske mreže so namenjeni spodbujanju uvajanja in najboljše uporabe inovativnih rešitev na podlagi IKT, zlasti za storitve na področjih javnega interesa. Podpora Skupnosti omogoča tudi koordinacijo in izvajanje ukrepov za razvoj informacijske družbe v vseh državah članicah.

Člen 31 Projekti, ukrepi za najboljše prakse in tematske mreže

1. Podpirajo se:

(a) projekti, vključno z izvedbenimi in pilotskimi projekti ter projekti replikacije trgov;

(b) ukrepi najboljših praks pri širjenju znanja in izmenjavi izkušenj v Skupnosti;

(c) tematske mreže, ki za dani cilj združujejo vrsto zainteresiranih strani in tako omogočijo koordinacijske dejavnosti in prenos znanja.

2. Projekti so namenjeni pospeševanju inovacij, prenosu tehnologije in razširjanju novih tehnologij, pripravljenih za vstop na tržišče.

Skupnost lahko dodeli nepovratna sredstva v proračun projektov iz odstavka 1(a) do največ 50 % njihovih celotnih stroškov. Organom iz javnega sektorja se lahko izplačajo 100 % povračila dodatnih stroškov.

3. Ukrepi najboljših praks se izvajajo v grozdih, ki obravnavajo posebne teme in so povezani s tematskimi mrežami.

Prispevki Skupnosti za ukrepe iz odstavka 1(b) so omejeni na neposredne stroške, ki se štejejo kot potrebni ali primerni za doseganje posebnih ciljev ukrepa.

4. Tematske mreže so lahko povezane z ukrepi najboljših praks.

Podpora tematskim dejavnostim se dodeli za dodatne upravičene stroške koordinacije in vzpostavitve mreže. Skupnost je lahko udeležena pri pokrivanju dodatnih upravičenih stroškov teh ukrepov.

Pododdelek 2Druge določbe

Člen 32 Zahtevki

Zahtevki za podporo Skupnosti po potrebi vsebujejo finančni načrt, ki navaja vse sestavne dele financiranja projektov, vključno z zaprošeno finančno podporo Skupnosti in morebitno zaprošeno podporo iz drugih virov.

Člen 33 Analize politik, razvoj in koordinacija s sodelujočimi državami

Za podporo analizam politik, razvoju in koordinaciji s sodelujočimi deželami se opravi naslednje:

(a) študije, zbiranje podatkov, raziskovanja in objave, po možnosti na podlagi uradnih statističnih podatkov;

(b) srečanja strokovnjakov iz javnih ustanov in zainteresiranih strank, konference in drugi dogodki;

(c) ozaveščanje, povezovanje v mrežo in druge ustrezne dejavnosti med izvedenci javnih ustanov in zainteresiranih strank;

(d) primerjalne analize nacionalnih rezultatov ter delo na dobrih praksah, vključno z razširjanjem in izvajanjem.

Člen 34 Pospeševanje, sporočanje, izmenjava in razširjanje informacij

1. Za podporo izvajanja programa ali za priprave na prihodnje dejavnosti se opravi naslednje:

(a) dejavnosti pospeševanja, razširjanja, obveščanja in sporočanja;

(b) izmenjava informacij, znanja in izkušenj, konference, seminarji, delavnice ali druga srečanja ter upravljanje dejavnosti grozdov.

2. Ukrepi usmerjeni v trženje proizvodov, postopkov ali storitev, marketinške dejavnosti in pospeševanje prodaje niso upravičeni do podpore;

Člen 35 Projekti skupnega interesa: nabava na podlagi tehničnih specifikacij, izdelanih v koordinaciji z državami članicami

Komisija lahko ustanovi projekte skupnega interesa, ki obsegajo potrebne tehnične in organizacijske naloge, če je to potrebno za doseganje ciljev Podpornega programa za politiko IKT in obstaja jasen skupni interes držav članic glede evropske ravni razširjanja proizvodov, storitev ali komponent za ključne storitve ali gradnike.

Komisija se v koordinaciji z državami članicami uskladi glede skupnih tehničnih specifikacij in časovnih načrtov za izvajanje takšnih projektov. Na podlagi usklajenih skupnih tehničnih specifikacij in časovnih načrtov za izvajanje Komisija objavi javne razpise za izvajanje zadevnih projektov. Nabavo izvede samo Komisija na podlagi pravil, ki veljajo za nabavo s strani Skupnosti.

ODDELEK 3 DELOVNI PROGRAM

Člen 36 Delovni program

Delovni program podrobno določa cilje in prednostne naloge, ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje, delovne časovne razporede ter določi merila za vrednotenje in izbiro ukrepov v skladu s cilji iz člena 26.

Poglavje III Program inteligentna energija - Evropa

ODDELEK 1 CILJI IN PODROčJA UKREPOV

Člen 37 Ustanovitev in cilji

1. Ustanavlja se program za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije ter energetsko raznovrstnost, v nadaljnjem besedilu „Program inteligentna energija – Evropa“.

2. Program inteligentna energija – Evropa predvideva zlasti naslednje ukrepe:

(a) pospeševanje energetske učinkovitosti in racionalne rabe energetskih virov;

(b) pospeševanje novih in obnovljivih virov energije in podpora energetski raznolikosti;

(c) pospeševanje energetske učinkovitosti ter rabe novih in obnovljivih virov energije v prometu.

Člen 38 Operativni cilji

Operativni cilji programa inteligentna energija – Evropa so:

(a) zagotavljanje potrebnih elementov za izboljšanje trajnosti, razvoja potenciala mest in regij, kakor tudi za pripravo pravnih ukrepov, potrebnih za doseganje ustreznih strateških ciljev; razvoj sredstev in instrumentov za sledenje, spremljanje in presojo vplivov ukrepov, ki so jih na področjih, ki jih obravnava ta program, sprejele Skupnost in njene države članice;

(b) povečevanje naložb v državah članicah v nove tehnologije in tehnologije z najboljšimi rezultati na področjih energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije ter energetske raznovrstnosti, vključno s prometom, in sicer s premoščanjem vrzeli med uspešno predstavitvijo inovativnih tehnologij in njihovim dejanskim sprejemom na trgu v večjem obsegu za zagotavljanje vzvodja naložbam javnega in zasebnega sektorja, pospeševanje ključnih strateških tehnologij, zniževanje stroškov, pridobivanje izkušenj na tržišču, prispevati k zmanjšanju finančnega in drugega zaznanega tveganja ter ovir, ki preprečujejo tovrstne naložbe;

(c) odstranjevanje netehnoloških ovir za učinkovite in inteligentne načine proizvodnje in porabe energije s spodbujanjem vzpostavitve institucij in kadrov, vključno z lokalno in regionalno ravnijo, z ozaveščanjem, predvsem z izobraževalnim sistemom, s spodbujanjem izmenjav izkušenj in znanja med glavnimi zadevnimi strankami, gospodarstvom in državljani na splošno ter s spodbujanjem razširjanja najboljših praks in najboljših razpoložljivih tehnologij, predvsem s pospeševanjem na ravni Skupnosti.

Člen 39 Energetska učinkovitost in racionalna raba virov (SAVE)

Ukrep za pospeševanje energetske učinkovitosti in racionalne rabe energetskih virov lahko vključuje:

(a) izboljšavo energetske učinkovitosti in racionalno rabo energije, zlasti v gradbeništvu in industriji, razen ukrepov iz člena 41;

(b) podporo pripravi pravnih ukrepov in njihovi uporabi.

Člen 40 Novi in obnovljivi viri (ALTENER)

Ukrepi za pospeševanje novih in obnovljivih virov energije lahko vključujejo:

(a) pospeševanje novih in obnovljivih virov energije za centralizirano in decentralizirano proizvodnjo električne energije in toplote ter podpiranja raznovrstnosti energetskih virov, razen ukrepov iz člena 41;

(b) združevanje novih in obnovljivih virov energije v lokalno okolje in energetske sisteme;

(c) podporo pripravi pravnih ukrepov in njihovi uporabi.

Člen 41 Energija in promet (STEER)

Ukrepi za pospeševanje energetske učinkovitosti ter uporabo novih in obnovljivih virov energije v prometu lahko vključuje:

(a) podporo pobudam, ki se nanašajo na vse energetske vidike prometa in na diverzifikacijo goriv;

(b) pospeševanje obnovljivih goriv in energetsko učinkovitost v prometu;

(c) podporo pripravi pravnih ukrepov in njihovi uporabi.

Člen 42 Horizontalne pobude

Ukrepi za povezovanje raznih posebnih področij iz členov 39, 40 in 41 ali tistih, ki se nanašajo na določene prednostne naloge Skupnosti, lahko vključujejo:

(a) združevanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v raznih gospodarskih sektorjih;

(b) povezovanje raznih instrumentov, orodij in akterjev v okviru istega ukrepa ali projekta.

ODDELEK 2 IZVAJANJE

Člen 43 Spodbujanje in razširjanje projektov

Podpirajo se:

(a) strateške študije na podlagi skupnih analiz in rednega spremljanja razvoja tržišč in energetskih trendov za pripravo prihodnjih pravnih ukrepov ali za pregled obstoječih pravnih aktov, vključno z delovanjem notranjega energetskega trga, za izvajanje srednjeročne in dolgoročne strategije na področju energije, da bi tako pospešili trajnostni razvoj, pa tudi za oblikovanje dolgoročnih prostovoljnih obvez industrije in drugih zainteresiranih strani ter za razvoj standardov, označevanja in sistemov certificiranja;

(b) ustvarjanje, razširitev ali reorganizacija struktur in instrumentov za trajnostni energetski razvoj, vključno z lokalnim in regionalnim upravljanjem energije, in za razvoj ustreznih finančnih proizvodov in tržnih instrumentov;

(c) pospeševanje trajnostnih energetskih sistemov in opreme za nadaljnje spodbujanje njihove uveljavitve na trgu in naložb v omogočanje prehoda od predstavitve do trženja učinkovitejših tehnologij, kampanje ozaveščanja in ustvarjanje institucionalnih zmogljivosti, zlasti namenjenih izvajanju mehanizmov za čisti razvoj in skupnega izvajanja po Kyotskem protokolu;

(d) razvoj struktur za obveščanje, izobraževanje in usposabljanje, izkoriščanje rezultatov, spodbujanje in razširjanje znanja in izkušenj ter najboljših praks, ki vključujejo vse potrošnike, razširjanje rezultatov ukrepov in projektov ter sodelovanje z državami članicami preko operativnih mrež;

(e) spremljanje izvajanja in vpliva pravnih aktov Skupnosti in podpornih ukrepov.

Člen 44 Projekti replikacije trga

Denarna podpora Skupnosti gre ukrepom in projektom v zvezi s prvo replikacijo trga za ravnokar preverjene tehnologije, pomembne za Skupnost, ki so zasnovani za pospeševanje širše uporabe v državah članicah, v različnih gospodarskih ali zemljepisnih razmerah ali s tehničnimi spremembami, inovativnih tehnik postopkov ali izdelkov, ki so že bili uspešno tehnično predstavljeni, vendar se zaradi preostalega tveganja niso uveljavili na trgu, tako da Komisija deli tveganje, ki je povezano z ekonomskim izkoriščanjem rezultatov raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti.

ODDELEK 3 DELOVNI PROGRAM

Člen 45 Delovni program

Delovni program določa pravila za vsak posebni ukrep, ukrepe za izvajanje ciljev iz člena 37, izvedbene ukrepe kot tudi ureditev financiranja ter pravila sodelovanja. Določa izbirna merila, ki odražajo cilje Programa inteligentna energija – Evropa, in določa okvirni časovni razpored delovnega programa, zlasti glede vsebine pozivov k oddaji predlogov.

NASLOV III SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 46 Odbori

1. Komisiji pomagajo naslednji odbori:

(a) pri Programu za podjetništvo in inovativnost Upravljalni odbor za program za podjetništvo in inovativnost (UOPPI);

(b) pri Podpornem programu za politiko IKT Upravljalni odbor za podporni program za politiko IKT (UOIKT);

(c) pri Programu inteligentna energija – Evropa Upravljalni odbor za program inteligentna energija – Evropa (UOIE).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbori iz odstavka 1 sprejmejo svoje poslovnike.

Člen 47 Razveljavitev

Sklep 96/413/ES se razveljavi.

Člen 48 Prehodni ukrepi

Izvedbeni ukrepi se v skladu s cilji iz člena 27(b) izvajajo v okviru Sklepu …/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta [69] do 31. decembra 2008.

Ukrepi, ki so bili začeti v okviru Sklepa …/…./ES 31. decembra 2008 ali prej, se zato upravljajo v skladu z navedenim sklepom, razen če se odbori, ustanovljeni na podlagi Sklepa, nadomestijo z odbori iz člena 46(1)(b) tega sklepa.

Člen 49 Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, [… ]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I Okvirna razčlenitev proračuna

Okvirno dodeljena proračunska sredstva za posebne programe so:

(a) 2 631 milijonov EUR za uresničevanje Programa za podjetništvo in inovativnost, od katerih bo 520 milijonov uporabljenih za pospeševanje ekoloških inovacij;

(b) 801,6 milijona EUR za uresničevanje Podpornega programa za politiko IKT;

(c) 780 milijonov EUR za uresničevanje „Programa inteligentna energija – Evropa“.

PRILOGA II Izvedbeni ukrepi za finančne instrumente Skupnosti za MSP iz člena 16

1. Izvedbeni ukrepi, ki so skupnim vsem finančnim instrumentom Skupnosti za MSP

A. Proračun

Proračunska dodelitev pokriva vse stroške vsakega instrumenta, vključno s plačilnimi obveznostmi do finančnih posrednikov, kakor so izgube zaradi jamstev, provizija za upravljanje za EIS in mednarodne finančne institucije, ki upravljajo vire EU, in vsi drugi upravičeni stroški ali izdatki.

Prenos virov med instrumenti je prožen, da je možen odziv na nov razvoj dogodkov in spremembe tržnih razmer, ki se dogodijo med izvajanjem programa.

B. Skrbniški računi

EIS in ustrezne mednarodne finančne institucije odprejo ločene skrbniške račune za proračunska sredstva vsakega instrumenta. Ti računi se lahko obrestujejo. Obresti, prejete do 31. decembra 2013, se lahko prištejejo k virom in se lahko uporabijo za namene ustreznega instrumenta.

Plačila, ki jih skrbnik izvede za pokritje plačilnih obveznosti do finančnih posrednikov, se knjižijo v breme ustreznega skrbniškega računa. Zneski, ki jih morajo skrbniki vrniti v splošni proračun Evropskih skupnosti, upravljavske provizije skrbnikom ter drugi upravičeni stroški in izdatki se knjižijo v breme skrbniškega računa v skladu s pogoji, določenimi v sporazumih med Komisijo in skrbnikom. V dobro skrbniškega računa se knjižijo prejemki iz Komisije, obresti, in odvisno od instrumenta, iztržki iz naložb (GIF) ali pristojbine za nečrpanje sredstev in pristojbine za jamstva ter druge terjatve (pomoč SMEG).

Po 31. decembru 2013 se saldo na skrbniškem računu, razen porabljenih sredstev, ki še niso bile knjižene v breme, in sredstev, primernih za pokritje upravičenih stroškov in izdatkov, vrne v splošni proračun Evropskih skupnosti.

C. Pristojbine

Za delovanje instrumentov je treba uporabiti primerno politiko za pristojbine. Komisija določi pristojbine v skladu s tržno prakso in pri tem upošteva:

- celotno trajanje ustreznega instrumenta in ustrezne zahteve za spremljanje, ki trajajo dlje kot obdobje proračunskih obveznosti;

- države upravičenke;

- stopnjo novosti in zahtevnosti instrumenta;

- število povezanih dejavnosti, kot so raziskave tržišča, identifikacija posrednikov in pogajanja z njimi, strukturiranje posla, sklepanje pogodb, spremljanje in poročanje.

D. Vidljivost

Vsak posrednik zagotovi ustrezno raven vidljivosti za podporo, ki jo daje Skupnost.

2. Izvajanje pomoči za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF)

A. Uvod

Komisija in EIS se dogovorita o upravitelju, upravljanju in spremljanju. Komisija uporablja posebne smernice za zakladniško upravljanje.

B. Posredniki

GIF1 in GIF2 sta usmerjena v trgovsko naravnane posrednike, ki jih upravljajo neodvisne skupine z ustrezno kombinacijo znanja in izkušenj. Posredniki se izberejo v skladu z najboljšimi poslovnimi in tržnimi praksami na transparenten in nediskriminatoren način, z izogibanjem vsakršnim navzkrižjem interesa, za delo na širokem razponu specializiranih skladov ali podobnih struktur.

C. Merila o izpolnjevanju pogojev

GIF se dopolnjuje z dejavnostmi skupine Evropske investicijske banke na podlagi lastnih virov, vključno z EIS, tako da sprejme investicijsko politiko s povečanim profilom tveganja, in sicer za posredniške sklade kot tudi za naložbene politike.

GIF 1

GIF 1 vlaga v posredniške sklade tveganega kapitala, ki vlagajo v do 10 let stara MSP, ki značilno začnejo s pred-A (semenskim) in A (zgodnjim) krogom, ter po potrebi zagotavlja nadaljnje naložbe. Največji skupni znesek vlaganja v posredniški sklad tveganega kapitala je 25 % od celotnega kapitala ustreznega sklada ali do 50 % za nove sklade, ki bodo verjetno imeli močno vlogo katalizatorjev pri razvoju tržišč tveganega kapitala za določeno tehnologijo ali za določeno regijo, kakor tudi za naložbene mehanizme poslovnih angelov. Največji skupni znesek vlaganja v posredniške sklade tveganega kapitala je 50 % v primerih, ko so naložbena usmeritev sklada MSP z dejavnostjo na področju ekoloških inovacij. Vsaj 50 % kapitala, vloženega v sklad, morajo prispevati investitorji, ki delajo v razmerah, ki ustrezajo običajnim tržnim razmeram (po „načelu investitorjev v tržnem gospodarstvu“), ne glede na pravno naravo in lastniško strukturo investitorjev, ki prispevajo ta del kapitala. Nobena obveznost v posameznem skladu ne sme preseči 30 milijonov EUR. GIF1 lahko sovlaga z lastnimi viri EIS ali z viri s pooblastilom EIB ali drugimi viri, ki jih upravlja EIS.

GIF 2

GIF 2 vlaga v posredniške sklade rizičnega kapitala, ki vlagajo v MSP, običajno v B in C (razširitvenem) krogu. Običajno je največji skupni znesek vlaganja v posredniški sklad rizičnega kapitala 15 % celotnega kapitala ustreznega sklada ali do 25 % za:

- nove sklade, ki bodo verjetno imeli posebno močno vlogo kot katalizatorji pri razvoju tržišč rizičnega kapitala za določeno tehnologijo ali določeno regijo;

- sklade, ki so predvsem usmerjeni v vlaganje v MSP z dejavnostjo na področju ekoloških inovacij;

- skladi, ki jih ustanavljajo začetniške vodstvene skupine.

V primeru sovlaganj, ko EIS sovlaga lastne vire ali vire s pooblastilom EIB ali druge vire, ki jih upravlja EIS, je največji prispevek GIF2 lahko 15 %. Vsaj 50 % kapitala vloženega v sklad morajo zagotoviti investitorji, ki delajo v razmeram, ki ustrezajo običajnim tržnim razmeram (po „načelu investitorjev v tržnem gospodarstvu“), ne glede na pravno naravo in lastniško strukturo investitorjev, ki zagotavljajo ta del kapitala. Nobena obveznost v posameznem skladu ne sme preseči 30 milijonov EUR.

D. Naložbe pari passu

Naložbe v okviru GIF v posredniške sklade morajo biti pari passu z zasebnimi investitorji.

E. Trajanje pomoči

GIF je dolgoročna pomoč, ki običajno obsega 5- do 12-letne pozicije v posredniških skladih. V vsakem primeru trajanje vlaganja v okviru GIF ne presega 19 let od trenutka podpisa sporazuma o pooblastilu med Komisijo in EIS. Primerne strategija za izstop je treba še določiti v sporazumih med EIS in posredniki.

F. Izvajanje naložb

Ker bo večina bodočih naložb v okviru GIF v entitetah, ki ne bodo kotirale na borzi in bodo nelikvidne, izvajanje teh naložb temelji na razdeljevanju iztržkov, ki jih posrednikov prejmejo za prodajo naložb v MSP.

G. Ponovno vlaganje iztržkov iz izvedenih naložb

Iztržki, vključno z dividendami in povračili, prejetimi od EIS do 31. decembra 2013, se prištejejo k virom pomoči in se uporabijo za pomoč.

3. Izvajanje jamstvene pomoči MSP (SMEG)

A. Uvod

Komisija in EIS se dogovorita o upravitelju, upravljanju in spremljanju. Komisija uporablja posebne smernice za zakladniško upravljanje.

B. Posredniki

Posredniki se izberejo med že delujočimi jamstvenimi shemami ali tistimi, ki bodo ustanovljene v upravičenih državah, vključno z organizacijami za vzajemna jamstva, in vsemi drugimi primernimi finančnimi institucijami. Postopki izbire so pregledni in nediskriminatorni in se izogibajo vsakršnemu navzkrižju interesov.

Posredniki se izberejo skladno z najboljšimi praksami na tržišču v zvezi z:

- vplivi na obseg financiranja (dolg, lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital), ki je na razpolago MSP in/ali

- vplivi na dostop MSP do financ in/ali

- vplivi na tveganje pri financiranju MSP z zadevnim posrednikom.

C. Upravičenost

Finančne razmere, ki urejajo upravičenost pomoči SMEG, se za vsakega posrednika določijo na podlagi njegovih dejavnosti z namenom doseči čimveč MSP. Ta pravila odražajo razmere trga in prakse na določenem območju.

Financiranje za pridobitev opredmetenih in neopredmetenih sredstev, vključno z inovacijskimi dejavnostmi, tehnološkim razvojem in pridobivanjem dovoljenj, je upravičeno.

Merila, ki se nanašajo na četrti okvir SMEG, (d) listninjenje dolžniških potrtfeljev MSP, vključno s posamičnimi prenosi in prenosi med več prodajalci in več državami. Upravičenost temelji na najboljših praksah na tržišču, zlasti glede kakovosti posojil in razpršitev tveganja listninskih portfeljev.

D. Jamstveni pogoji

Jamstva, ki jih EIS daje v imenu Komisije za (a) financiranje dolgov, (b) mikrokredite in (c) lastniški ali navidezni lastniškim kapital, za pomoč SMEG obsega del tveganj, ki jih prevzemajo finančni posredniki s finančnimi portfelji posameznih prenosov. Četrti okvir pomoči SMEG, (d) listninjenje, obsega delitev tveganja določenih listninskih tranš, ki imajo prednost pred prvim izgubljenim deležem ali prepušča znaten del tveganja prvega izgubljenega deleža izdajatelju in razporedi tveganje preostalega deleža.

Jamstva, ki jih daje EIS v zvezi z (a) financiranjem dolgov, (b) mikrokrediti in (c) lastniškim ali navideznim lastniškim kapitalom za pomoč SMEG, se običajno razvrstijo pari passu z jamstvi ali po potrebi s financiranjem s strani posrednika.

EIS lahko finančnega posrednika obremeni s pristojbino, ki se izračuna na podlagi razpoložljivih sredstev, ki niso bila uporabljena v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom (pristojbina za nečrpanje sredstev), in s pristojbino za jamstva. Lahko tudi zaračuna pristojbine v zvezi s posamičnimi listninskimi transakcijami.

E. Limitirane največje skupne izgube EIS

Strošek pomoči je za splošni proračun Evropskih skupnosti omejen, tako da v nobenih okoliščinah ne preseže proračunsko dodeljenih sredstev, danih na voljo EIS za to pomoč. V proračunu ne bo pogojnih obveznosti.

Obveznost EIS, da plača svoj del izgub posrednikov, traja dokler skupni znesek opravljenih plačil za pokritje izgub iz določenega finančnega portfelja, po potrebi zmanjšanega za skupni znesek ustreznega pokritja izgub, ne doseže vnaprej dogovorjenega zneska, po katerem jamstvo EIS samodejno ugasne.

F. Pokrivanje izgub in drugi prihodki, ki se vplačajo na skrbniški račun

Pokritje izgub prejeto od določenega posrednika se vknjiži v dobro skrbniškega računa in se upošteva pri izračunu limitiranih največjih skupnih izgub EIS do posrednika.

Drugi prihodki, kot pristojbine za nečrpanje sredstev in pristojbine za jamstva, se knjižijo v dobro skrbniškega računa in se prišteje k virom pomoči, če so prispeli pred 31. decembrom 2013.

G. Trajanje pomoči

Posamezna jamstva MSP imajo lahko rok zapadlosti do 10 let.

4. Izvajanje sheme za vzpostavitev institucij in kadrov (CBS)

A. Uvod

Podrobnosti za ukrepe s semenskim kapitalom in ukrepe partnerstva, vključno z upraviteljem, upravljanjem in spremljanjem, so predmet sporazuma med Komisijo in EIS ali ustreznim mednarodnimi finančnimi institucijami.

Posredniki se izberejo skladno z najboljšimi praksami na tržišču.

Postopki izbire za zagotavljanje tehnične pomoči so pregledni in nediskriminatorni in se izogibajo vsakršnemu navzkrižju interesov.

B. Ukrepi semenskega kapitala

Ukrepi semenskega kapitala delujejo na podlagi zaupanja. Dodelitev proračunskih sredstev obsega celotne stroške ukrepa, vključno s pristojbinami za upravljanje in vsemi drugimi upravičenimi stroški ali izdatki. Zagotovljena nepovratna sredstva podpirajo investicijske sklade, kar vključuje semenski kapital v njihovem globalnem programu naložb, s tem da pokrivajo delež posledičnih stroškov upravljanja.

C. Ukrepi partnerstva

Ukrepi partnerstva se izvajajo preko EIS ali ustreznih mednarodnih finančnih institucij. Obsegajo tehnično pomoč, pristojbine za upravljanje in druge upravičene stroške podpore za vzpostavitev institucij in kadrov.

5. Vrednotenje

Zunanje vrednotenje izvajajo neodvisni izvedenci, ki upoštevajo vpliv pobude za razvoj in zaposlovanje, določene s Sklepom Sveta 98/347/ES in večletnim programom za podjetja in podjetništvo, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP), določenim z Odločbo 2000/819/ES. Zunanja vrednotenja ocenijo vpliv finančnih instrumentov Skupnosti za MSP in podajo kakovostno analizo doseženih rezultatov, zlasti z ocenjevanjem vzvodnega učinka ter stroškov in koristi za vsak instrument. Poročilo o vrednotenju prikaže statistične podatke, vključno z:

- za GIF, s številom doseženih MSP in številom ustvarjenih delovnih mest;

- za pomoč SMEG, s celotnim številom posojil, ki so jih finančni posredniki dali MSP, in številom doseženih MSP;

- za ukrep semenskega kapitala, s številom organizacij, ki so prejele pomoč, in obsegom naložb semenskega kapitala;

- za ukrepe partnerstva, s številom posrednikov, ki so prejeli pomoč, in številom doseženih MSP;

- vsemi posebnimi izhodnimi podatki v zvezi z ekološkimi inovacijami.

Rezultati, spoznanja na podlagi poročil zunanjih presojevalcev in izmenjava najboljših praks med zainteresiranimi stranmi morajo biti ustrezno vidljivi.

Priloga IIIPodrobnosti o storitvah v podporo poslovanju in inovativnostiiz člena 20

a. Informacije, odziv in storitve poslovnega sodelovanja

- razširjanje informacij v zvezi z delovanjem in priložnostmi za blago in storitve na notranjem tržišču;

- proaktivno pospeševanje programov, pobud in politik Skupnosti pomembnih za MSP.

- delovna sredstva za merjenje vpliva obstoječih pravnih aktov na MSP;

- prispevki k izvajanju študij Komisije o presoji vplivov;

- druga ustrezna sredstva za vključitev MSP v proces oblikovanja evropskih politik.

- pomoč MSP pri razvoju čezmejnih dejavnosti;

- podpora MSP pri iskanju poslovnih partnerjev z ustreznimi sredstvi.

b. Inovacije, tehnologija in storitve prenosa znanja

- razširjanje informacij in ozaveščanje glede politik, povezanih z inovacijami, pravnimi akti in podpornimi programi;

- sodelovanje pri razširjanju in izkoriščanju raziskovalnih rezultatov;

- zagotavljanje posredniških storitev za tehnologijo in prenos znanja ter za ustvarjanje partnerstva med inovacijskimi dejavniki;

- spodbujanje sposobnosti podjetij, zlasti MSP, za inovacije;

- omogočanje povezovanja z drugimi storitvami na področju inovacij

c. Storitve za spodbujanje sodelovanj a MSP v Okvirnem programu Skupnosti za RTP

- ozaveščanje med MSP o Okvirnih programih Skupnosti za raziskave in razvoj tehnologij (RTP);

- pomoč MSP pri opredeljevanju njihovih potreb RTP in pri iskanju partnerjev s sorodnimi potrebami RTP;

- pomoč MSP pri pripravi in koordinaciji predlogov za sodelovanje pri projektih Okvirnega programa Skupnosti za RTP.

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

- NAME OF THE PROPOSAL :

Proposal for a Decision of the European Parliament and of the Council establishing a Competitiveness and Innovation framework Programme (2007-2013)

- ABM / ABB FRAMEWORK

Policy area: Enterprise and Industry

Activities: Competitiveness, Industrial Policy, Innovation and Entrepreneurship

Policy area: Economic and Financial Affairs

Activities: Operations and Financial Instruments

Policy area: Information Society and Media

Activities: eEurope

Policy area: Environment

Activities: Environmental programmes and projects

Policy area: Energy and Transport

Activities: “Intelligent Energy Europe” Programme

- BUDGET LINES

- Budget lines (operational lines and related technical and administrative assistance lines (ex- B.A lines)) including headings :

Headings within the Financial Perspectives 2007-2013

1. Sustainable Growth;

1a) Competitiveness for growth and employment

A new budget structure will be defined after approval of the Interinstitutional agreement on the Financial Perspective 2007-2013. For information, the current budget lines corresponding to the activities that will be carried on in the Competitiveness and Innovation Programme are listed below.

Economic and financial affairs

01 04 05 (Programme for enterprise and entrepreneurship – improvement of the financial environment for SMEs, Council Decision 2000/819/EC);

Enterprise and Industry

02 02 03 01 (Multiannual Programme for enterprise and entrepreneurship, and particularly for SMEs, Council Decision 2000/819/EC);

02 02 03 02 Support for SMEs in the New Financial Environment

02 02 03 03 Pilot project: Transfer of expertise through mentoring

02 03 01 Research and Innovation

02 03 02 Support for the coherent development of policies

02 05 (Competitiveness and sustainable development, Council Decision 96/419/EC);

02 01 04 03 Industrial competitiveness policy for the European Union — Expenditure on administrative management

02 01 04 04 (Programme for enterprise and entrepreneurship, administrative support, Council Decision 2000/819/EC);

02 01 05 01Expenditure related to research staff

02 01 05 02 Research extern al staff

02 01 05 03 Other management expenditure for research

Information Society and Media

09 030100 Modinis

09 030200 Promotion of the European digital presence in global networks

09 010402 Promotion of the European digital presence in global networks - Expenditure on administrative management

09 030400 Trans-European telecommunications networks

09 010403 Trans-European telecommunications networks - Expenditure on administrative management

Environment

07 03 04 LIFE III (Financial Instrument for the Environment — 2000 to 2006) — Projects on Community territory—Part II (environmental protection)

07 01 04 03 LIFE III (2000-2006) – part II (environmental protection) – expenditure on administrative management

Energy and Transport

ABB 06 04 01: "Intelligent Energy for Europe" Programme (2003-2006)

ABB 06 01 04 08: "Intelligent Energy for Europe" Programme (2003-2006) - Expenditure on administrative management

ABB 06 01 04 30: “Intelligent Energy Executive Agency

- Duration of the action and of the financial impact:

Period of application: 1st January 2007 – 31st December 2013

Payments from the EU budget may be made beyond 31st December 2013

- Budgetary characteristics ( add rows if necessary ) :

Budget line | Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective |

Objective | Indicators | Verification source |

increasing investment volumes of venture capital funds and investment vehicles promoted by business angels | Degree of change (in investment volumes of venture capital funds and investment vehicles promoted by business angels) | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

providing leverage to SME debt financing instruments | Change in volume of investment financing The number of SMEs receiving new financing Jobs created in SMEs receiving new financing Total net disbursement | Annual reporting and monitoring, programme evaluation Annual reporting and monitoring, programme evaluation Annual reporting and monitoring, programme evaluation Annual reporting and monitoring |

improving the financial environment for SMEs | The number of SMEs receiving new financing | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

SME co-operation |

Objective | Indicators | Verification source |

fostering services in support of SMEs | Number of queries answered Number of awareness raising campaigns Number of on-line consultations carried out | Annual reporting and monitoring Annual reporting and monitoring Annual reporting and monitoring |

contributing to measures helping SMEs to cooperate with other enterprises across borders, including SME cooperation in the field of European standardisation | Number of cross-border cooperation projects carried out | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

promoting and facilitating international business cooperation | Number of international cooperation projects carried out | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

Innovation, including eco-innovation in Enterprises |

Objective | Indicators | Verification source |

Better innovation performance of EU enterprises | Employment in high-tech services (% of total workforce) High-tech exports - Exports of high technology products as a share of total exports Sales of new-to-market products (% of turnover) Sales of new-to-firm not new-to-market products (% of turnover) Employment in medium-high and high-tech manufacturing (% of total workforce) EPO patents registration per million population USPTO patents registration per million population Triadic patent families per million population Number of domestic community trademarks registration per million population Number of domestic industrial designs registration per million population | European Innovation Scoreboard (this corresponds to the out-put indicators currently used in the EIS) |

To foster sector-specific innovation, clusters, networks of excellence, public-private innovation partnerships and cooperation with relevant international organisations, initiatives and networks, and the use of innovation management | More information on sector specific innovation needs and performances. Increase of interaction and cooperation among, clusters, networks of excellence, public-private innovation partnerships including science-industry cooperation SMEs using non-technological change (% of SMEs) University R&D expenditures financed by business sector Innovative SMEs co-operating with others (% of SMEs) | Annual reporting and monitoring, programme evaluation Annual reporting and monitoring, programme evaluation Annual reporting and monitoring, programme evaluation European Innovation Scoreboard European Innovation Scoreboard European Innovation Scoreboard |

To support national and regional programmes for business innovation | Number of joint or coordinated programmes or actions. Number of enterprises benefiting from the support from these joint or coordinated programmes or actions. Amount of national and regional funding, as well as private co-funding leveraged for business innovation per € 1 million CIP contribution. | Annual reporting and monitoring, programme evaluation Annual reporting and monitoring, programme evaluation Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

supporting services, in particular for trans-national knowledge and technology transfer and management of intellectual and industrial property | Number of services provided Number of technology transfer agreements resulting from the services. | Annual reporting and monitoring, programme evaluation Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

exploring new types of innovation services | Results of evaluation with regard to any new types of innovation services tested | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

To support the market replication of innovative technologies | Number of demonstrations performed | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

To support the uptake and wider use of environmental technologies, to improve the eco-efficiency of EU industry | Number of environmental technologies supported Indicators under development on eco-efficiency and on the market penetration of environmental technologies | Annual reporting and monitoring, programme evaluation Innovation scoreboard, programme evaluation |

Entrepreneurship and Innovation culture |

Objective | Indicators | Verification source |

Encouraging entrepreneurial mindsets, skills and culture, and the balancing of entrepreneurial risk and reward | Degree of change in propensity to become an entrepreneur Quality of regulatory and administrative environment | Eurobarometer, programme evaluation Eurobarometer, programme evaluation |

Contributing to the definition and promotion of competitiveness strategies for industry and service sectors | Number and quality of contributions | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

Facilitating mutual understanding and learning between national and regional actors | Number of initiatives launched in the area, including conferences and studies | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

Economic and Administrative Reform |

Objective | Indicators | Verification source |

Collecting data, analysing and monitoring performance, and developing and coordinating policy | Number of qualitative studies in the area | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

To support mutual learning for excellence in national and regional administrations | Number of new mutual learning and cooperation projects and networks | Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

To promote awareness of innovation and disseminating good innovation practices | Number of awareness-raising events/campaigns completed Number of hits on Innovation Portal web-site | Annual monitoring, programme evaluation |

- The ICT Policy support programme

The ICT Policy Support Programme shall provide for the following actions:

(a) development of the Single European information space and strengthening of the internal market for information products and services;

(b) stimulation of innovation through a wider adoption of and investment in ICTs;

(c) development of an inclusive information society and more efficient and effective services in areas of public interest, and improvement of the quality of life.

The indicators relevant to the ICT policy support programme build on the existing and used Eurostat Information Society Policy and Structural indicators and on the eEurope indicators. When these indicators are not sufficient to best capture measures of quality of objectives or effectiveness of policy measures, other “soft” indicators are to be used based on Eurobarometer surveys.

It should be remembered that these indicators are also subject to review and update.

Objective | Indicators | Verification source |

Development of single European information space; ensuring seamless access to ICT–based services and establishing appropriate framework conditions for rapid and appropriate take up of converging digital communications and services. Issues at stake include interoperability and higher levels of security and trust | Quality and effectiveness of content accessibility by different devices Speed of interconnections and services available between and within national research and education networks (NRENs) within EU and world-wide Percentage of EU web sites in the national top 50 visited Perceived quality of public service multilingual websites Citizens access to and use of the Internet Enterprises access to and use of ICTs Information Society Policy Indicators Perceived security. Quality of filtering technologies. Number of network security concerns. Number of criminal cases on the internet. Internet users' experience and usage regarding ICT-security. (** see below). | Eurostat Information Society Structural Indicators; Euro-barometer survey - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope Indicator[82] 4 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope Indicator 22 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation Eurobarometer survey - Annual reporting and monitoring, programme evaluation Eurostat Eurostat Eurostat ENISA monitoring; Eurobarometer survey; Eurostat - Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

Wider adoption of and investment in ICTs, promoting innovation in processes, services and products enabled by ICT, notably in SMEs and public services, taking into account the necessary skills requirements, accelerating the translation of ICT research results into practical applications facilitating public and private interaction as well as partnerships for accelerating innovation and investments in ICTs, increasing the attractiveness of Europe as a place to invest in innovation in ICT promoting and raising awareness of the opportunities and benefits that ICT brings to citizens and businesses, stimulating debate at the European level on emerging ICT trends | Eurostat / OECD indicators on ICT investment Amount of government information (by pages or by megabytes) which is digitalised and available on line Employment in the on-line content sector Percentage of companies that buy and sell over the Internet Definition Public use of government on-line services - for information/ for submission of forms Percentage of public procurement which can be carried out on-line | Eurostat Information Society Structural Indicators – OECD statistical reports - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope indicator (22- iii – iv) - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eSkills reports; Eurostat eLearning indicators - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope indicator 16 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope indicator 18 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope indicator 19 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

Inclusive Information Society, more efficient and effective services in areas of public interest and improved quality of life. widening ICT accessibility and digital literacy; reinforcing trust and confidence as well as support of ICT use, addressing in particular privacy concerns; improving the quality, efficiency and availability of electronic services in areas of public interest and for ICT enabled participation, [including interoperable pan-European or cross border public services as well as the development of common interest building blocks and sharing good practices]. | Information Society Policy Indicators Quality and efficiency of on-line services. Impact on quality of life Information Society Policy Indicators Percentage of teachers using the Internet for non-computing teaching on a regular basis Percentage of workforce with (at least) basic IT training Number of places and graduates in ICT related third level education Percentage of workforce using telework Definition ** (as above) | Eurostat - Annual reporting and monitoring, programme evaluation Eurobarometer survey - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope indicator 10 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope indicator 11 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope indicator 12 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation eEurope indicator 13 - Annual reporting and monitoring, programme evaluation |

- The Intelligent Energy Europe Programme

The proposed programme aims to support sustainable development in the energy context, making a balanced contribution to the achievement of the following general objectives: security of energy supply, competitiveness, and environmental protection . The Union has set itself clear quantitative targets for the uptake of sustainable energy to be achieved by 2010. These include:

- doubling the share of renewable energy sources in EU energy consumption to reach 12%,

- increasing to 22% the share of electricity generated by renewable sources and

- increasing up to 5.75% the share of bio-fuels in all petrol and diesel used for transport.

- Rationalise and stabilise energy consumption to reduce energy intensity, aiming at saving at least 1% more energy each year.

A number of more qualitative targets are also to be achieved such as increased sales of energy efficient products/appliances, expand high-efficient cogeneration, reduced energy consumption of energy-using products and number of products complying with eco-design requirements. A proposal has also been made for Member States to further reduce the amount of energy distributed to final consumers by 1% per year.

The objectives and a non-exhaustive list of key baseline indicators are presented in the table below:

Objectives | Key baseline indicators | Justification / source |

To provide 22% of electricity from renewable sources in EU-15 (21% in EU-25) | Contribution of renewable energy sources to total electricity generation. (Eurostat data). | 2001/77/EC: The Promotion of Electricity from renewable energy sources in the internal energy market |

To have 5.75% of biofuels in all petrol and diesel used for transport by 2010 | Biofuels production (contribution to total petrol and diesel market). Hectares growing biomass for biofuel production. (Eurostat data) | 2003/30/EC. Promotion of the use of biofuels or other renewable fuels for transport |

Rationalise and stabilise energy consumption to reduce energy intensity, aiming at saving at least 1% more energy each year. | Electricity generated by CHP plant (Eurostat data) Other indicators can also be used to indirectly measure the impact of a number of energy savings Directives. They can be used to measure impacts in terms of CO2 emissions, energy intensity and energy and electricity consumption: CO2 emissions per capita Energy intensity Final energy consumption Final household energy consumption by fuel | 2004/08/EC: Promotion of cogeneration based on useful heat demand. 2002/91/EC. Directive on the Energy Performance of Buildings COM(2003) 739: Proposal for a Directive on energy end use efficiency and energy services. |

(Voluntary initiatives) Energy efficiency labelling to contribute towards reducing energy consumption | Baseline indicators could include data on the average energy efficiency of appliances sold, the improvements in energy efficiency of appliances (rating A to G, now to be A++) For eco-design, could cover a wide range of products, including heating and water heating equipment, electric motor systems, lighting, domestic appliances, office equipment, consumer electronics and air conditioning systems. | Energy labelling Directives: 95/12/EC – Household washing machines 95/13/EC – Household electric tumble driers 96/60/EC – Household combined washers-driers 97/17/EC – Household dishwashers 98/11/EC – Household lamps 2002/40/EC -Household electric ovens 2002/31/EC - Household air-conditioners 2003/66/EC - household electric refrigerators, freezers and their combinations Minimum energy efficiency requirements for energy using products: 92/42/EC – Hot water boilers 96/57/EC – Household electric refrigerators, freezers and combinations 2000/55/EC – Ballasts for fluorescent lighting Regulation (EC) No 2422/2001 - energy efficiency labelling programme for office equipment (Energy Star) COM(2003)453: Proposal for a Directive on establishing a framework for the setting of Eco-design requirements for energy using products |

Establishing the internal energy market | Degree of openness for gas and electricity markets (Eurostat data) | Electricity and Gas Directives on establishing the internal energy market (Directives 96/92/EC and 98/30/EC respectively) |

- Method of Implementation (indicative)

The method chosen for the implementation of the action is:

Centralised Management .

The action will be partly directly managed by the Commission and partly indirectly by delegation to national public-sector bodies/bodies with public-service mission (the European Investment Fund) for the implementation of the Community financial instruments for SMEs.

Concerning other possibilities for indirect management and given the nature of the actions and projects planned within the proposed programme (2007-2013), the Commission considers making use of an existing executive agency or creating a new one. This will concern only tasks that do not involve political choices.

- MONITORING AND EVALUATION

Regular monitoring of the implementation of the framework Programme and of its specific programmes is foreseen, in accordance with the principles of sound financial management. Monitoring shall include the drawing up of regular reports on progress made in implementing the supported activities by means of financial implementation, results and impact indicators. Audits of individual programme elements will also be carried out on a regular basis, as part of the annual programming and management cycle of the Commission.

The Commission shall also establish, for each specific programme, an annual implementation report regarding the supported activities by means of financial implementation, results and impact indicators.

- Evaluation

- Ex-ante evaluation

The Entrepreneurship and Innovation Programme [83]

A combined impact assessment and ex-ante evaluation for a Programme of Community Support for Entrepreneurship and Enterprise Competitiveness was carried out in 2004. The current multiannual programme (MAP) for enterprise and entrepreneurship, and in particular for small and medium-sized enterprises (SMEs), adopted by Council Decision 2000/819/EC will end at the end of 2006[84]. The Commission therefore undertook an extensive combined impact assessment and ex-ante evaluation of the programme foreseen to follow on from the MAP, which would also incorporate certain Innovation activities from the Framework Programme for Research and Technical Development.

The combined impact assessment and ex-ante evaluation was used to formally verify that the financial intervention as proposed is based on a coherent strategy, which is relevant to the needs, problems and issues that it is supposed to address. It also helped to ensure that this intervention is complementary to, coherent with and not in contradiction with other public interventions and that the necessary monitoring and evaluation systems are being designed into the programme in order to facilitate the intermediate and ex-post evaluations to take place at a later date. It examined alternative policy approaches in view of the pursued objectives and explains why the Commission opted for the proposed programme design and its delivery method. It presented the expected economic, social and environmental impacts of the proposed new programme, and dealt with the cost-effectiveness of the proposed programme. It described what was considered to ensure that monitoring and future evaluations of the programme will be possible and reliable. Potential risks for fraud and counter measures were also contemplated. A detailed public consultation of stakeholders was carried out when designing the proposal for the new programme. The combined impact assessment and ex-ante presents its design, the results obtained and how the gathered views and comments have been dealt with in preparing the programme[85].

The ICT policy support Programme

Today, investments in ICTs and the use of on-line services in Europe is lower and slower than our major competitors[86], especially in service sectors. This is undermining the Union’s potential for economic growth, for improving its public sector services and for addressing major upcoming societal and economic challenges.

While the prime responsibility remains with business and national public administrations when making their investment programmes, Community actions play a key role. Without sufficient financial support:

- There will be insufficient support to pilot actions demonstrating the benefits of ICT to citizens and businesses.

- The development of fragmented and non interoperable ICT based services of public interest in the member states. Investment in ICT in public services in the member states will be tens of Billion Euro per year in the next decade. Community support is essential to ensure sharing best practice, costs reductions and above all the development of interoperable solutions and pan European services.

- A reduced budget will lead to a wide digital divide between a Europe that is aware of ICT potential and a Europe that is far from innovation and best use of ICT.

- This also has effects on the integration of an enlarged Europe and will lead also to the loss of cultural assets stemming from multilingualism and cultural diversity.

What impact will it have on the Lisbon goals?

A clear evidence of the role of ICT in achieving the Lisbon goals is its impact on productivity growth. More than half of the productivity growth gap between Europe and the US in the last decade was due to under investment in ICT.

In addition to being a high growth sector, ICTs represent a substantial and increasing part of the added value of all innovative products and services which are the sources of new economic activities and jobs creation.

The Intelligent Energy Europe Programme

An ex-ante evaluation of the renewal of the multiannual Community programme for action in the field of energy “Intelligent Energy – Europe II” (2007-2013) was conducted by a committed panel of high-level, independent experts, chaired by Ms. Lis Broome, all belonging to the consortium that was formed by ECORYS Nederland BV, ECOTEC Research and Consulting Ltd and COWI A/S. The experts have carried out a thorough study based on a variety of inputs, including existing assessments of previous programmes, relevant market reports and taking into account the results from wider stakeholder consultations. The evaluation comprised seven stages, whose outcomes and recommendations are summarised below. Some parts of it are further developed elsewhere in this Financial Statement.

This evaluation has been used to formally verify that the financial intervention as proposed is based on a coherent strategy, which is relevant to the needs, problems and issues that it is supposed to address. It also helps to ensure that this intervention is complementary to, coherent with and not in contradiction with other public interventions and that the necessary monitoring and evaluation systems are being designed into the programme in order to facilitate the intermediate and ex-post evaluations to take place at a later date.

The final report has been submitted to the Commission services on 26 May 2004 and is available on request at tren-info@cec.eu.int.

- Measures taken following an intermediate/ex-post evaluation (lessons learned from similar experiences in the past)

The Entrepreneurship and Innovation Programme

External evaluations by independent experts[87] have confirmed that the multiannual programme (MAP) for enterprise and entrepreneurship, and in particular for small and medium-sized enterprises (SMEs) (Council Decision 2000/819/EC), met its overall objectives and that its delivery instruments are effective:

- The Community financial instruments for SMEs were found to have contributed successfully to facilitating SMEs’ access to finance. They address recognised market gaps or market failures which will continue to exist despite the integration of the financial services market. In addition, greater visibility for the Community financial instruments should be achieved. The role of the European Investment Fund (EIF) in operating Community financial instruments for SMEs has been considered a best practice.

- The evaluations have positively stressed the role of business support services for SMEs. However, these evaluations suggested strengthening their transversal role Network in the delivery of the programme, including raising awareness, promoting and disseminating the programme including its instruments, activities and results.

- It was also suggested that activities aiming to exchanging experience and identifying good practices between the Member States with a view to improve the environment for entrepreneurship and enterprise become more focussed. Also, monitoring the follow-up activities carried out by the Member States would add value in this regard.

The lessons learnt from evaluations are being applied directly in the new programme, as demonstrated below:

What the evaluators found: | How it is addressed by the proposed programme: |

Lack of consistency between the objectives of the programme and actions carried out under the programme | Clear objectives and actions |

Better integration of various policy making instruments | Focus on stable objectives and transversal delivery instruments for the entire programme |

Visibility of the programme, including financial instruments, should be improved | More awareness raising via programme support and the transversal role of the business and innovation support services |

Allocated resources do not correspond to the programme’s targets | Objectives and resources have been reviewed |

Best projects, best practices studies should be better promoted | More awareness raising via programme support and the transversal role of the business and innovation support services |

Overall number of actions should be reduced to enhance visibility | Will be achieved via the framework clear objectives and actions |

The business support services Mission should be redefined & adapted to the needs of enterprises | Not only their mission, but also the management support will be re-oriented |

As regards environmental technologies, the mid-term evaluation of the LIFE III instrument confirmed that its part on Environment (LIFE-Environment) has demonstrated and proven a variety of clean technologies in key areas, such as improving water quality and recycling waste, the adoption of which will aid the implementation of EU environmental policy.

Member States value the programme and feel that LIFE complements and fills the gaps in national programmes. It is felt that LIFE projects are most effective where the private and public sectors work together and where larger SME’s are involved. There has been considerable debate both in the Commission and amongst Member States over the definition of innovation and whether only projects that are innovative across Europe should qualify for support. The evaluation criteria regarding the innovation character of proposals has been reinforced consequently. In addition, nearly all stakeholders feel that LIFE-Environment should improve the dissemination in particular as regards the replication of the results of the projects funded.

The ICT policy support Programme

External evaluations by independent experts have confirmed that eContent, eTEN and PROMISE (now Modinis) programmes, contribute to the achievement of their overall objectives and guarantee value added. However, evaluations stated that the following improvements are to be achieved in a number of areas, where the ICT Policy Support Programme could provide ground for increased synergy, effectiveness and impact.

eContent

Main emerging needs have been identified as follows:

- to help overcome barriers originated by cultural, linguistic, legal, organisational and technical European specificity that hamper usability and reusability, searchability and interoperability of digital content in areas of public interest;

- to pursue further the potential of digital content technologies for the availability of “quality” content-based information services for businesses and citizens, particularly those stimulated by the cross border re-use of public sector information consequent to adoption of the Public Sector Information (PSI) Directive 6;

- to accompany the roll out of broadband networks and the deployment of “3G” services by enhancing the process of development, use and exploitation of suitable content;

- to help attaining the full potential of distributed systems such as the World Wide Web;

- to improve structured access to existing good practices and initiatives;to facilitate a more structured co-operation in the field of digital content at European level.

eTEN

The evaluation also pointed to the importance of the programme and the need to re-shape it. In this sense too, the Commission should consider if needs may be better fulfilled by supporting the roll-out of services that are operable in one MS to other MSs (i.e replication of validated services) rather than simply looking to fund new services across borders[88]

MODINIS (former PROMISE)

The MODINIS programme takes stock of the PROMISE experience and established the necessary tools for improving coordination among member States and between them and the EU, hence, possibly reinforcing the means of the Open Method of Coordination.

The Intelligent Energy Europe Programme

The outcomes and recommendations of available evaluations can be summarised as follows.

- There is a real need for a Community led financial instrument to follow on from the current programme beyond 2006. It will be an essential contribution to achieving the EU targets and objectives for sustainable energy. It brings added-value to other Community and national initiatives.

- The new programme should provide continuity to the support under the current programme. It should concentrate on increasing the level of investment in sustainable energy technologies, increasing the demand for sustainable energy and strengthening administrative capacity to develop strategies and policies as well as to implement existing regulations. It is very important that the programme links directly with other Community and Member States programmes and policies in order to guarantee mainstream funding, exploit synergies and multiply the impact of the Community financial intervention.

- The increased financial framework for the programme is in line with the evolution proposed for the follow-on programme.

- As regards management, the Commission should later evaluate the performance of the Intelligent Energy Executive Agency and consider the externalisation of the programme management to this body.

- The development of a monitoring indicator system is difficult, mainly because the intervention favours both “hard” (result from the concrete replication projects) and “soft” (result from the other measures funded through the programmes, e.g. promotion, dissemination) impacts.

- There are a number of potential risks that the proposed programme might face, but most of them can be minimised through the careful design of the Work Programme.

- Terms and frequency of future evaluation

The framework Programme and its specific programmes shall be subject to interim and final evaluations which shall examine issues such as relevance, coherence and synergies, effectiveness, efficiency, sustainability and utility. The interim evaluations may also include ex-post evaluation elements with regard to previous programmes.

The interim and final evaluations of the specific programmes and the necessary budgetary allocations shall be included in the respective work programmes of those programmes.

The interim evaluation of the framework Programme shall be completed by 31 December 2009, the final evaluation by 31 December 2011.

The interim and final evaluations of the specific programmes shall be arranged in a way that their results can be taken into account in the interim and final evaluation of the framework Programme.

- ANTI-FRAUD MEASURES

A large number of financial and administrative control mechanisms are provided for, corresponding to the specific nature of the action concerned. They apply throughout the process and include in particular:

Before contract signature:

- Responsible definition of actions and drafting of specifications ensuring controllability of the achievement of the required results and of the costs incurred;

- Qualitative and financial analysis of the tenders, proposals or applications for subsidy;

- Involvement of other Commission departments concerned in order to avoid any duplication of work;

After contract signature:

- Examination of the statements of expenditure before payment, at several levels (financial manager, responsible technical officers) and consultation of the Commission departments concerned as regards the results;

- Payment for the work, after acceptance, on the basis of a percentage estimated before awarding the contract and in the light of a final financial report on the action;

- Internal audit by the financial controller;

- Local inspection to detect errors or other irregularities by examination of the supporting documentation.

Information and monitoring of compliance with procedures by experts from the Member States invited to the meetings of the Programme Committee referred to in Article 8(2). Other bodies concerned, such as the European Parliament, will be fully informed about the results

A large part of the proposed budget for the new programme will be dedicated to the Community financial instruments. It is proposed that their management is continued to be carried out with the European Investment Fund (EIF), building on the control and monitoring arrangements currently in place. The EIF deals with intermediaries from the financial sector with high professional standards. The EIF’s monitoring and control procedures have been subject to multiple audits by external auditors and by the European Court of Auditors and are found to operating satisfactorily. Additionally, it is proposed to cooperate with International Financial Institutions such as the European Bank for Reconstruction and Development (EBRD) for the Capacity building. In these cases management agreements will require the same standards of monitoring and control as those with the EIF. In addition, the proposed Decision provides for monitoring and financial control by the Commission (or any authorised representative), including the European Anti-Fraud Office, and for audits by the Court of Auditors, which may be undertaken in situ as necessary.

- DETAILS OF RESOURCES

- Objectives of the proposal in terms of their financial cost

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

- Administrative Expenditure

The needs for human and administrative resources shall be covered within the allocation granted to the managing DG in the framework of the annual allocation procedure. The allocation of posts should take into account an eventual reallocation of posts between departments on the basis of the new financial perspectives

- Number and type of human resources

This table only shows ADDITIONAL posts needed for the framework Programme implementation .

Types of post | Staff to be assigned to management of the action using additional resources (number of posts/FTEs) |

|

Year n |Year n+1 |Year n+2 |Year n+3 |Year n+4 |Year n+5

and later |TOTAL | | XX 01 02 11 01 – Missions |- |- |- |- |- |- |- | | XX 01 02 11 02 – Meetings & Conferences |- |- |- |- |- |- |- | | XX 01 02 11 03 – Committees[94] |- |- |- |- |- |- |- | | XX 01 02 11 04 – Studies & consultations |- |- |- |- |- |- |- | | XX 01 02 11 05 - Information systems |- |- |- |- |- |- |- | | 2 Total Other Management Expenditure (XX 01 02 11) | - |- |- |- |- |- |- | | 3 Other expenditure of an administrative nature (specify including reference to budget line)

|- |- |- |- |- |- |- | | Total Administrative expenditure, other than human resources and associated costs (NOT included in reference amount) | - |- |- |- |- |- |- | |

Calculation - Other administrative expenditure not included in reference amount

It is envisaged to run the framework Programme with no additional administrative expenditure not included in the reference amount, as compared to the current expenditure for the implementation of the Programme’s elements as existing today.

[1] COM(2005)24 z dne 2. februarja 2005.

[2] Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 20. in 21. marca 2003, odstavek 21. 8410/03 z dne 5. maja 2003.

[3] Nekaj ključnih vprašanj konkurenčnosti Evrope – naproti celostnemu pristopu, COM(2003) 704 konč. z dne 21.11.2003.

[4] Sporočilo o finančnih perspektivah 2007–13, COM(2004) 487 konč. z dne 14. julija 2004

[5] UL L 167, 06.07.1996, str. 55.

[6] UL L 333, 29.12.2000, str. 84. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 593/2004/ES (UL L 268, 16.8.2004, str. 3).

[7] UL L 192, 28.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1682/2004 (UL L 308, 5.10.2004, str. 1).

[8] UL L 183, 11.7.1997, str. 12. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 1376/2002/ES (UL L 200, 30.7.2002, str. 1).

[9] UL L 176, 15.7.2003, str. 29.

[10] Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 25. in 26. marca 2004, odstavka 17 in 28 oddelka (ii) poglavja III „Konkurenčnost in inovativnost“. 9048/04 z dne 19. maja 2004.

[11] Prav tam, odstavka 30 in 33 oddelka (iv) poglavja III „Okoljsko trajnostna rast“.

[12] Člen 157.

[13] Odločba št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

[14] Kot določeno v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003. UL L 124, 20.5.2003, str. 36–41.

[15] Sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 22.–23. marca 2005, Priloga 1, Evropski pakt za mladino.

[16] COM(2004) 70 konč. z dne 11.2.2004.

[17] Sprejel Svet dne 13. junija 2000 in odobril Evropski svet dne 19. in 20. junija 2000.

[18] COM(2004) 38 konč.

[19] Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta, nov začetek za Lizbonsko strategijo. COM(2005) 24 konč.

[20] Flash Eurobarometer št. 160 o Stališčih do podjetništva.

[21] Strateška ocena shem finančnih pomoči za MSP, Deloitte in Touche, končno poročilo, december 2003.

[22] Odločba št. 2256/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

[23] Odločba št. 1336/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

[24] Odločba Sveta 2001/48/ES; to bo nasledil leta 2005 Program e-Vsebineplus.

[25] OECD (2003): IKT in gospodarska rast.

[26] COM(2005) 24, 2.2.2005.

[27] Odločba št. 1230/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 (UL L 176, 15.7.2003, str. 29).

[28] Sporočilo Komisije „Delež obnovljive energije v EU“, COM(2004) 366 konč., 26.5.2004.

[29] Sporočilo o instrumentih zunanje pomoči v okviru prihodnje finančne perspektive za obdobje 2007–2013, COM(2004) 626 konč.; predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), COM(2004) 627 konč.; predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, COM(2004) 628 konč.; predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega in gospodarskega sodelovanja, COM(2004) 629 konč.

[30] Vključno s storitvami za inovativnost CORDIS.

[31] Otipljiv primer tega je projekt Gallileo, pri katerem so inovativna MSP lahka razvila aplikacije, ki jih je ponujal Gallilejev satelitski sistem za določanje položaja za namene logistike, prometa, varnosti in varovanja.

[32] COM(2004) 474 konč.

[33] Člen 5 Pogodbe in Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen k Amsterdamski pogodbi.

[34] Pravna podlaga PKI so členi 156, 157(3) in 175(1) Pogodbe.

[35] COM(2004) 101, 26.02.2004.

[36] UL C […], […], str. […].

[37] UL C […], […], str. […].

[38] UL C […], […], str. […].

[39] UL C […], […], str. […].

[40] COM(2005)24, 2.2.2005

[41] UL L 167, 06.07.1996, str. 55.

[42] UL L 333, 29.12.2000, str. 84. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 593/2004/ES (UL št. L 268, 16.8.2004, str. 3).

[43] UL L 192, 28.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1682/2004 (UL L 308, 5.10.2004, str. 1).

[44] UL L 336, 23.12.2003, str. 1.

[45] UL L 14, 18.01.2001, str. 32.

[46] UL L 183, 11.07.1997, str. 12. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 1376/2002/ES (UL L 200, 30.7.2002, str. 1).

[47] UL L 176, 15.07.2003, str. 29.

[48] UL L.

[49] UL L 172, 18.6.1999, str. 1.

[50] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[51] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[52] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[53] COM(2004) 38 konč., 28.1.2004.

[54] COM(2003) 567.

[55] COM(2004) 356.

[56] UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

[57] UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

[58] UL L 77, 27.3.1996, str. 20.

[59] COM(2000) 769 konč., 29.11.2000.

[60] UL L 283, 27.10.2001, str. 33.

[61] COM(2004) 366 konč., 26.5.2004.

[62] UL L 1, 04.01.2003, str. 65.

[63] UL L 123, 17.05.2003, str. 42.

[64] UL L 52, 21.02.2004, str. 50.

[65] UL L 176, 15.7.2003, str. 29.

[66] UL C 64, 16.3.2005, str. 4.

[67] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[68] UL L.

[69] UL L, , str. .

[70] Differentiated appropriations

[71] Expenditure that does not fall under Chapter xx 01 of the Title xx concerned.

[72] Beyond 2013.

[73] Expenditure within article xx 01 04 of Title xx. Note: part of this amount should finance the Executive agency, subject to a preliminary cost-benefit study.

[74] Beyond 2013.

[75] Expenditure within chapter xx 01 other than articles xx 01 04 or xx 01 05. Additional costs compared to current expenditure for the implementation of the Programme’s elements as existing today.

[76] Beyond 2013.

[77] The 19 posts shown are additional human resources as compared to 2006. After 2007, no further additional human resources are required.

[78] Enterprise Policy Scoreboard, SEC(2003) 1278, 4.11.2003.

[79] Preliminary Analysis of the Contributions of the EU Information Society Policies and Programmes to the Lisbon and Sustainable Development Strategies – ongoing study by DG INFSO C3, 2005.

[80] The indicators relevant to the policy development and coordination activities are, by necessity, rather “soft”. This is due to the fact that their direct impacts are difficult to measure because (a) they are often influential in nature, rather than direct actions, (b) they are therefore difficult be isolate from contextual factors, and it is thus difficult to establish direct causal relationships, (c) the impact on the final beneficiaries usually depends on subsequent implementation of recommendations by Member States.

[81] With regard to the Community Financial Instruments it should be the indicators shown are subject to external variables and influences, not least the state of the economy and political conditions at local, regional, national, and Community level.

[82] Liste des indicateurs d’étalonnage pour le plan d’action eEurope - 13493/00 - ECO 338 - n° doc préc. : 10486/00 ECO 216 CAB 7 SOC 266 EDUC 117. The eEurope indicators are subject to a process of periodical revision and update in the course of eEurope Action Plans and follow-up initiatives.

[83]

[84] It was originally due to end at the end of 2005. However, due to the decision to examine the possibility to establish a Competitiveness and Innovation framework Programme, a procedure to prolong the multiannual programme (MAP) for enterprise and entrepreneurship, and in particular for small and medium-sized enterprises to 31 December 2006 is currently underway.

[85] Final report available on request at ENTR-DEVELOP-ENTERPR-POLICY@cec.eu.int

[86] Between 1995 and 2001, investment in IT capital goods ran at 1.6 % of GDP less than the US; from Francesco Daveri, Why is there a productivity problem in the EU?, Centre for European Policy Studies.

[87] Final Evaluation on the Multiannual Programme for enterprise and entrepreneurship and in particular for SMEs, SEC (2004) 1460 of 15.11.2004, also available at http://europa.eu.int/comm/enterprise/enterprise_policy/mult_entr_programme/doc/sec_2004_1460_en.pdf

[88] Intermediate Evaluation of the eTEN (formerly TEN-Telecom) Programmes (Executive Summary) – European Commission, DG Information Society, December 2004.

[89] Cost of which is NOT covered by the reference amount.

[90] Cost of which is NOT covered by the reference amount.

[91] Cost of which is included within the reference amount.

[92] To be determined; as far as the Intelligent Energy – Europe Programme is concerned, the same proportion of expenses for the executive agency will be aimed for as under the Intelligent Energy – Europe (2003-2006) programme.

[93] Increase in staff only foreseen for the first year (2007), therefore costs remain stable throughout the period.

[94] Specify the type of committee and the group to which it belongs.