52005DC0672

Zelena Knjiga - Odškodninske tožbe zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES {SEK(2005) 1732} /* KOM/2005/0672 končno */


[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.12.2005

KOM(2005) 672 konč.

ZELENA KNJIGA

Odškodninske tožbe zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES

(predložen s strani Komisije) {SEK(2005) 1732}

KAZALO

1 Ozadje in cilji zelene knjige 3

1.1 Odškodninski zahtevki kot del sistema za izvrševanje protimonopolnega prava Skupnosti 3

1.2 Opis problema 4

1.3 Cilji 4

2 Glavna vprašanja 4

2.1 Dostop do dokazov 5

2.2 Dokazovanje krivde 6

2.3 Odškodnine 7

2.4 Ugovor prenašanja naprej in procesna legitimacija posrednega kupca 7

2.5 Varovanje interesov potrošnika 8

2.6 Stroški tožb 9

2.7 Usklajevanje javnega izvrševanja in zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava 9

2.8 Pristojnost in pravo, ki se uporablja 10

2.9 Druga vprašanja 11

ZELENA KNJIGA

Odškodninske tožbe zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES

Živahna konkurenca na odprtem notranjem trgu pomeni najboljše zagotovilo, da bodo evropska podjetja povečala svojo produktivnost in inovacijski potencial. Zagotavljanje spoštovanja konkurenčnega prava je zato ključni del „Lizbonske strategije“, ki želi spodbuditi rast gospodarstva Evropske unije in ustvariti delovna mesta za državljane EU.

Kot del prizadevanj za zagotavljanje spoštovanja konkurenčnega prava po posodobitvi procesnega prava o uporabi členov 81 in 82 Pogodbe ES ta zelena knjiga in priloženi delovni dokument služb Komisije obravnavata pogoje za vložitev odškodninskih zahtevkov zaradi kršitve protimonopolnega prava ES. Prav tako opisujeta ovire, ki preprečujejo uvedbo bolj učinkovitega sistema za vložitev takšnih zahtevkov, ter predlagata možnosti za rešitev teh problemov. Lažja vložitev odškodninskih zahtevkov zaradi kršitev protimonopolnega prava ne bo samo potrošnikom in podjetjem olajšala, da od kršitelja izterjajo škodo, ki so jo utrpeli zaradi kršitve konkurenčnih pravil, ampak bo tudi okrepila spoštovanje protimonopolnega prava.

1 Ozadje in cilji zelene knjige

1.1 Odškodninski zahtevki kot del sistema za izvrševanje protimonopolnega prava Skupnosti

Protimonopolne določbe iz členov 81 in 82 Pogodbe se izvršujejo z javnimi in zasebnimi ukrepi. Obe obliki sta del enotnega sistema izvrševanja protimonopolnega prava in služita istim namenom: za odvračanje protikonkurenčnih praks, ki jih protimonopolno pravo prepoveduje, ter za zaščito podjetij in potrošnikov pred temi praksami in kakršno koli škodo, ki jih te povzročajo. Zasebno uveljavljanje in javno izvrševanje protimonopolnega prava sta pomembna pripomočka za oblikovanje in vzdrževanje konkurenčnega gospodarstva.

V zvezi z javnim izvrševanjem Komisija in pristojni organi držav članic (nacionalni organi, pristojni za konkurenco – NOK) v posamičnih primerih uporabljajo konkurenčno pravo Skupnosti. V skladu z Uredbo št. 1/2003 Komisija in NOK sestavljajo mrežo organov, pristojnih za konkurenco, ki so odgovorni za javno izvrševanje protimonopolnih pravil Skupnosti. Kot del svojih dejavnosti izvrševanja ti organi med drugim sprejemajo odločitve o tem, ali je podjetje kršilo protimonopolno pravo, kot tudi odločitve, ki nalagajo globe. Javno izvrševanje je nepogrešljivo za uspešno zaščito dodeljenih pravic in uspešno izvajanje obveznosti, ki jih nalaga Pogodba.

Vsi deli členov 81 in 82 Pogodbe se uporabljajo neposredno. Zasebno uveljavljanje protimonopolnega prava je bilo že od začetka del izvrševanja členov 81 in 82 Pogodbe. Zasebno uveljavljanje v tem primeru pomeni uporabo protimonopolnega prava v civilnih sporih na nacionalnih sodiščih. Takšna uporaba ima lahko več oblik. Člen 81(2) Pogodbe pravi, da so nični vsi sporazumi ali sklepi, ki jih prepoveduje člen 81. Določbe Pogodbe se lahko uporabljajo tudi za vloge za začasno odredbo. Prav tako so lahko odškodnine dodeljene tistim, ki so bili oškodovani zaradi kršitve protimonopolnih pravil.

Ta zelena knjiga se osredotoča samo na odškodninske tožbe. Odškodninske tožbe zaradi kršitev protimonopolnega prava imajo več namenov, namreč nuditi nadomestilo tistim, ki so bili zaradi protikonkurenčnega obnašanja oškodovani, in zagotoviti polno uspešnost protimonopolnih pravil Pogodbe s preprečevanjem protikonkurenčnega obnašanja, s čimer bistveno prispevajo k vzdrževanju uspešne konkurence v Skupnosti[1] (odvračanje). Če lahko uspešno vložijo odškodninski zahtevek, so posamezna podjetja ali potrošniki v Evropi bližje pravilom o konkurenci in bodo zato bolj aktivno sodelovali pri njihovem izvrševanju. Sodišče Evropskih skupnosti (SES) je razsodilo, da uspešna zaščita pravic iz Pogodbe zahteva, da imajo posamezniki, ki so bili oškodovani zaradi kršitev členov 81 in 82 Pogodbe, pravico zahtevati odškodnino[2].

1.2 Opis problema

Medtem ko pravo Skupnosti torej zahteva uspešen sistem za odškodninske zahtevke zaradi kršitev protimonopolnih pravil, to področje prava v 25 državah članicah kaže sliko „precejšnje nerazvitosti“[3].

SES je razsodilo, da morajo ob odsotnosti pravil Skupnosti o zadevi pravni sistemi držav članic zagotoviti podrobna pravila o vložitvi odškodninske tožbe. Ker sodišča Skupnosti v tej zadevi nimajo pristojnosti (razen postopka za sprejem predhodne odločbe), te zadeve na splošno obravnavajo sodišča držav članic. V različnih državah članicah obstajajo pomembne ovire uspešnemu delovanju odškodninskih tožb zaradi kršitev protimonopolnega prava Skupnosti.

1.3 Cilji

Namen te zelene knjige in delovnega dokumenta služb Komisije je določiti glavne ovire bolj učinkovitemu sistemu odškodninskih zahtevkov ter ponuditi različne možnosti za nadaljnji razmislek in morebitno ukrepanje za izboljšanje zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava tako za nadaljnje tožbe (npr. primere, pri katerih je civilna tožba vložena po tem, ko je organ, pristojen za konkurenco, ugotovil kršitev) kot tudi za posamične tožbe (tj. tožbe, ki ne sledijo iz predhodne ugotovitve pristojnega organa o kršitvi konkurenčnega prava).

2 Glavna vprašanja

Glavna vprašanja so povzeta spodaj in podrobneje obdelana v delovnem dokumentu. Vse zainteresirane strani so pozvane, naj proučijo predložena vprašanja. Glej priloženi delovni dokument za bolj podroben opis upoštevanih virov informacij.

Komisija poziva vse zainteresirane strani k predložitvi pripomb o obravnavanih vprašanjih in o možnostih, pripravljenih v zvezi s temi vprašanji, kot tudi o katerem koli drugem vidiku odškodninskih zahtevkov zaradi kršitev protimonopolnega prava. Pripombe bodo Komisiji pomagale, da se odloči, ali je treba na ravni Skupnosti uvesti ukrepe za izboljšanje pogojev za odškodninske zahtevke v zvezi s kršitvijo protimonopolnih pravil.

2.1 Dostop do dokazov

Odškodninske tožbe v zadevah v zvezi s protimonopolnim pravom redno zahtevajo preiskavo širokega niza dejstev. Posebna težava te vrste pravd je, da bistveni dokazi niso lahko dostopni in so v lasti strani, ki se je obnašala protikonkurenčno. Dostop vlagateljev do takšnih dokazov je ključ do uspešnosti odškodninskih zahtevkov. Zato je treba premisliti o morebitni uvedbi obveznosti, ki bi nalagala predati listine ali kako drugače omogočiti dostop do dokazov. To je še zlasti pomembno za posamične tožbe.

Podobno bi bilo treba premisliti o uvedbi obveznosti za toženca, ki ga zavezuje k razkritju listin, predloženih organu, pristojnemu za konkurenco. V zadevah, v katerih sta Komisija ali NOK izvedla preiskavo, je verjetno, da bosta imela bistvene dokaze, ki bi lahko bili v nadaljnjih zadevah pomembni za tožnika. Uporaba tega gradiva v nadaljnjih civilnih postopkih lahko pomaga pri dokazovanju odškodninskega zahtevka. Za omejitev upravnega bremena organov, pristojnih za konkurenco, je treba dostop do takih listin urediti med strankami.

Prav tako lahko v zvezi s tem tožniku pomagajo pravila o dokaznem bremenu in dokaznem standardu. Še zlasti pomembno je vprašanje o dokazni vrednosti odločitev NOK.

Vprašanje A: | Ali so potrebna posebna pravila o razkritju dokumentarnih dokazov v civilnih postopkih za odškodnine iz členov 81 in 82 Pogodbe ES? Če da, kakšne oblike naj bo to razkritje? |

1. možnost: | Razkritje naj bo na voljo, ko je ena od strank natančno razložila relevantna dejstva zadeve in predstavila razumno razpoložljive dokaze v podporo svojim trditvam (tožnikova navedba zadostnih dejstev za začetek sodnega postopka). Razkritje je treba omejiti na relevantne in razumno določene posamične listine ter ga mora odrediti sodišče. |

2. možnost: | Pod pogojem tožnikove navedbe zadostnih dejstev za začetek sodnega postopka je treba omogočiti obvezno razkritje kategorij listin med strankami, ki ga odredi sodišče. |

3. možnost: | Pod pogojem tožnikove navedbe zadostnih dejstev za začetek sodnega postopka je treba uvesti obveznost vsake stranke, da drugim strankam v sporu zagotovi seznam relevantnih listin, ki jih ima v lasti in ki so na voljo drugim strankam. |

4. možnost: | Uvedba kazni za uničenje dokazov, da se omogoči razkritje iz prve do tretje možnosti. |

5. možnost: | Obveznost varovanja bistvenih dokazov. V skladu s tem pravilom bi lahko sodišče pred dejanskim začetkom civilnega spora odredilo varovanje dokazov, ki so bistveni za to nadaljnjo tožbo. Vendar pa bi morala stranka, ki zahteva tako odredbo, predstaviti razumno razpoložljive dokaze v podporo na prvi pogled očitnega (prima facie) primera kršitve. |

Vprašanje B: | Ali bi bila pri odškodninskih zahtevkih v zadevah zaradi kršitev protimonopolnega prava v pomoč posebna pravila glede dostopa do listin, ki so v lasti organa, pristojnega za konkurenco? Kako naj bo organiziran tak dostop? |

6. možnost: | Obveznost za vsako stranko v postopku pred organom, pristojnim za konkurenco, da mora predati tožniku v civilnem postopku vse listine, ki so bile predložene organu, razen prošnje za imuniteto pred kaznijo ali zmanjšanje kazni (v nadaljevanju „prošnja za prizanesljivost“). Vprašanja, povezana z razkritjem poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov kot tudi s pravicami do obrambe se obravnavajo v skladu s pravom sodišča (tj. pravom sodišča, ki je pristojno). |

7. možnost: | Dostop nacionalnih sodišč do listin v lasti Komisije. V tem oziru Komisija želi izvedeti mnenja o (a) tem, kako nacionalna sodišča menijo, da so sposobna varovati zaupnost poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih podatkov, in (b) primerih, v katerih bi nacionalna sodišča Komisijo zaprosila za podatke, ki bi jih lahko zagotovile tudi stranke. |

Vprašanje C: | Ali bi moralo biti dokazno breme glede protimonopolne kršitve tožnika v odškodninskih tožbah zmanjšano, in če da, kako? |

8. možnost: | Odločbe nacionalnih EU organov, pristojnih za konkurenco, o kršitvi naj postanejo zavezujoče za civilna sodišča ali pa naj se dokazno breme obrne, kadar obstaja takšna odločba o kršitvi. |

9. možnost: | Premik ali znižanje dokaznega bremena v primerih nesorazmernosti informacij med tožnikom in obtožencem, da bi se ta nesorazmernost popravila. Takšna pravila bi do določene mere lahko nadomestila neobstoječa ali šibka pravila o razkritju, ki so na voljo vlagatelju. |

10. možnost: | Neutemeljena zavrnitev stranke, naj preda dokaze, bi lahko vplivala na dokazno breme, pri čemer bi nihala med ovrgljivo domnevo ali neovrgljivo domnevo dokaza in samo možnostjo sodišča, da to zavrnitev upošteva pri presoji, ali je bilo relevantno dejstvo dokazano. |

2.2 Dokazovanje krivde

Kot tožba za nepogodbeno škodo je treba za dokazovanje odškodninskega zahtevka v številnih državah članicah dokazati krivdo. V nekaterih od teh držav članic se domneva krivda, če je dejanje po protimonopolnem pravu nezakonito. Vendar pa v drugih državah članicah takšna domneva ne obstaja. Treba je torej premisliti o obliki krivde, ki se zahteva za odškodninske zahtevke.

Vprašanje D: | Ali bi morala obstajati zahteva po dokazovanju krivde za odškodninske tožbe v zvezi s protimonopolnim pravom? |

11. možnost: | Dokaz kršitve naj zadostuje (kot pri objektivni odgovornosti). |

12. možnost: | Dokaz kršitve naj zadostuje samo v povezavi z najbolj resnimi kršitvami protimonopolnega prava. |

13. možnost: | Obtoženec bi moral imeti možnost, da izkaže, da je zakon kršil v opravičljivi pravni ali dejanski zmoti. V takšnih primerih kršitev ne bi vodila k odgovornosti za škodo (ugovor opravičljive zmote). |

2.3 Odškodnine

Dejanski obseg odškodninskih zahtevkov je povezan z več vprašanji. Najprej je treba določiti znesek dodeljene odškodnine. Možnih je več opredelitev, najpogosteje osnovanih na ideji nadomestila ali povračila nezakonitega dobička. Prav tako se je treba premisliti, ali naj dodelitev odškodnine vključuje tudi obresti nanjo, kot tudi znesek obresti, ki ga je treba izplačati, in metodo izračuna zneska. Nadalje bi lahko premislili o podvojitvi odškodnine po presoji sodišča (avtomatsko ali pogojno) za najhujše horizontalne kartelne kršitve.

Poleg pravne opredelitve odškodnine, ki se dodeli, je ključno vprašanje tudi količinska opredelitev odškodnine. Za izračun odškodnine v kompleksnih primerih je bilo razvitih več ekonomskih modelov. Treba je premisliti o uporabi teh modelov v odškodninskih sporih.

Vprašanje E: | Kako naj se opredelijo odškodnine? |

14. možnost: | Opredelitev odškodnine, ki se jo dodeli, glede na izgubo, ki jo je imel tožnik kršitvenega dejanja toženca (odškodnina kot nadomestilo). |

15. možnost: | Opredelitev odškodnine, ki se jo dodeli, glede na nezakonit dobiček, ki ga je pridobil kršitelj (povračilo nezakonitega dobička). |

16. možnost: | Dvojna odškodnina za horizontalne kartele. Takšna dodelitev bi lahko bila avtomatska, pogojna ali v presoji sodišča. |

17. možnost: | Predsodbene obresti od datuma kršitve ali datuma povzročitve škode. |

Vprašanje F: | Katera metoda naj se uporabi za izračun količinskega zneska odškodnine? |

18. možnost: | Kakšno dodano vrednost za odškodninske tožbe predstavlja uporaba kompleksnih ekonomskih modelov za količinsko opredelitev odškodnine v primerjavi s preprostejšimi metodami? Ali naj bi imelo sodišče pravico presojati o znesku po pravičnosti? |

19. možnost: | Ali naj Komisija objavi smernice za količinsko opredelitev odškodnine? |

20. možnost: | Uvedba deljenih postopkov – za odgovornost kršitelja in za količino odškodnine, ki se dodeli – s čimer bi poenostavili pravni spor. |

2.4 Ugovor prenašanja naprej in procesna legitimacija posrednega kupca

„Ugovor prenašanja naprej“ se nanaša na pravno presojo dejstva, da lahko podjetje, ki je kupovalo od dobavitelja, ki se je obnašal protikonkurenčno, svojo finančno izgubo ublaži s prenosom povečanih stroškov na svoje lastne stranke. Škoda zaradi protikonkurenčnega dejanja bi se tako lahko prenesla po dobavni verigi naprej ali pa bi jih celo v celoti prevzeli končni kupci oz. končni porabniki. Kot pravno vprašanje je treba premisliti, ali se kršitelju lahko dovoli, da uveljavi takšen prenos kot obrambo. Podobno je treba premisliti o položaju posrednih kupcev, na katere so morda bili preneseni povečani stroški.

„Ugovor prenašanja naprej“ bistveno poveča kompleksnost odškodninskih zahtevkov, saj je lahko izjemno težko dokazati natančno porazdelitev škode po dobavni verigi. Dokazni problemi prav tako otežujejo spore posrednih kupcev, saj morda ne morejo dokazati obsega svoje škode in vzročne povezave s kršitvenim dejanjem.

Vprašanje G: | Ali bi morala obstajati pravila o sprejemljivosti in delovanju „ugovora prenašanja naprej“? Če da, kakšne oblike naj bodo ta pravila? Ali mora posredni kupec izkazati procesno legitimacijo? |

21. možnost: | Ugovor prenašanja naprej je dovoljen ter neposredni in posredni kupec lahko oba tožita kršitelja. Ta možnost vsebuje tveganje, da neposredni kupec ne bi bil uspešen pri dokazovanju škode, saj bi kršitelj lahko uporabil ugovor prenašanja naprej, ter da niti posredni kupec ne bi bil uspešen, saj ne bi mogel dokazati, ali sploh in do kakšne mere je bila škoda prenesena po dobavni verigi naprej. V tem primeru je treba še posebej premisliti dokazno breme. |

22. možnost: | Ugovor prenašanja naprej je izključen in samo neposredni kupec lahko toži kršitelja. Pri tej možnosti so neposredni kupci v boljšem položaju, saj težave, povezane z ugovorom prenašanja naprej, ne bodo obremenjevale postopka. |

23. možnost: | Ugovor prenašanja naprej je izključen ter neposredni in posredni kupec lahko oba tožita kršitelja. Medtem ko izključitev ugovora prenašanja naprej olajša te tožbe za tožnike, ta možnost lahko pomeni, da bo obtožencu naloženo, naj plača večkratne odškodnine, saj jih lahko zahtevata tako posredni kot neposredni kupec. |

24. možnost: | Dvostopenjski postopek, pri katerem je ugovor prenašanja naprej izključen, kršitelja lahko toži vsak oškodovanec, na drugi stopnji pa so povečani stroški porazdeljeni med vse stranke, ki so imele izgubo. Ta možnost je tehnično zahtevna, vendar pa je njena prednost ta, da nudi pravično nadomestilo za vse žrtve. |

2.5 Varovanje interesov potrošnika

Zaradi praktičnih razlogov bo zelo neverjetno, če ne celo nemogoče, da potrošniki in kupci z malimi tožbenimi zahtevki vložijo odškodninsko tožbo zaradi kršitve protimonopolnega prava. Zato je treba premisliti o načinih, na katere se lahko njihove interese bolje zaščiti s skupinskimi tožbami. Poleg posebne zaščite potrošniških interesov lahko skupinske tožbe pomagajo tudi pri združevanju velikega števila malih zahtevkov v eno tožbo, s čimer se prihrani čas in denar.

Vprašanje H: | Ali naj bodo na voljo posebni postopki za vložitev skupinskih tožb in zaščito potrošniških interesov? Če da, kako naj bodo takšni postopki urejeni? |

25. možnost: | Podlaga za tožbo potrošniških združenj, ne da bi s tem posameznim potrošnikom onemogočili vložiti tožbo. Treba je proučiti vprašanja, kot so procesna legitimacija (morebiten sistem registracije ali odobritve), porazdelitev odškodnine (ali odškodnino prejme samo združenje ali njegovi člani) in količinska določitev odškodnine (odškodnine, dodeljene združenju, bi se lahko izračunale na podlagi nezakonitega dobička toženca, medtem ko so odškodnine, dodeljene članom, izračunane na podlagi posamične utrpljene škode). |

26. možnost: | Posebno določilo za skupinsko tožbo skupin kupcev, ki niso končni potrošniki. |

2.6 Stroški tožb

Pravila o povračilu sodnih stroškov imajo pomembno vlogo kot spodbuda ali ovira za vložitve tožbe. Glede na dejstvo, da zakonodaja Skupnosti in tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah zahtevata uspešen dostop do sodišč za civilne tožbe, je treba premisliti o tem, kako bi lahko pravila o sodnih stroških ta dostop olajšala.

Vprašanje I: | Ali bi bilo treba uvesti posebna pravila za zmanjšanje tveganja, povezanega s stroški, za tožnika? Če da, kakšne vrste pravil? |

27. možnost: | Vzpostaviti pravilo, da morajo neuspešni tožniki plačati sodne stroške samo, če so z vložitvijo tožbe ravnali očitno nerazumno. Prav tako bi lahko premislili o pooblastitvi sodišč, da sama ob začetku sodnega postopka naložijo, da se od tožnika ne more zahtevati povrnitve stroškov, tudi če je tožba neuspešna. |

2.7 Usklajevanje javnega izvrševanja in zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava

Javno izvrševanje in zasebno uveljavljanje se med seboj dopolnjujeta, zato ju je treba uskladiti na najbolj optimalen način. Odločitve organov, pristojnih za konkurenco, imajo lahko pomemben vpliv na dejansko priložnost tožnikov, da dokažejo svojo tožbo (glej točko 2.1, vprašanje C, 8. možnost). Optimalno usklajevanje med zasebnim uveljavljanjem in javnim izvrševanjem je še zlasti pomembno za usklajevanje med prošnjami za prizanesljivost pri javnem izvrševanju in odškodninskimi zahtevki. S svojimi učinki programi prizanesljivosti in civilna odgovornost služijo enakemu namenu: več uspešnega odvračanja od združevanja v kartele. Treba je premisliti o vplivu odškodninskih zahtevkov na delovanje programov prizanesljivosti, da se ohrani uspešnost teh programov. Glede na to je treba upoštevati, da je delovanje programov prizanesljivosti na splošno koristno za zasebne tožnike v odškodninskih tožbah, saj programi prizanesljivosti razkrivajo skrivne kartele.

Vprašanje J: | Kako se lahko doseže optimalno usklajevanje zasebnega uveljavljanja in javnega izvrševanja konkurenčnega prava? |

28. možnost: | Izključitev razkrivanja prošenj za prizanesljivost, s čimer se zaščiti zaupnost podatkov, ki so bili kot del prošnje za prizanesljivost predloženi organu, pristojnemu za konkurenco. |

29. možnost: | Pogojno znižanje na vsak odškodninski zahtevek proti vlagatelju prošnje za prizanesljivost; medtem ko zahtevki proti drugim kršiteljem – ki so solidarno odgovorni za celotno škodo – ostanejo nespremenjeni. |

30. možnost: | Izvzetje vlagatelja prošnje za prizanesljivost iz solidarne odgovornosti, s čimer se zmanjša izpostavljenost vlagatelja plačilu odškodnin. Ena od možnih rešitev bi bila, da se odgovornost vlagatelja prošnje za prizanesljivost omeji na delež odškodnine, ki ustreza deležu vlagatelja na kartelnemu trgu. |

2.8 Pristojnost in pravo, ki se uporablja

Pristojnost sodišč za obravnavo primerov proti tožencem, ki imajo stalna prebivališča v državah članicah, ureja Uredba št. 44/2001[4]. Takšne tožence se lahko toži ali na sodiščih države, v kateri bivajo oziroma imajo sedež, ali – po želji tožnika – na sodiščih države, kjer se je škodni dogodek zgodil. Kraj, kjer se je škodni dogodek zgodil, je lahko (a) kraj, kjer se je zgodilo dejanje, ki je povzročilo škodo, ali (b) kraj, kjer je nastala sama škoda (po izbiri tožnika). Členi 6, 27 in 28 Uredbe dovoljujejo usklajevanje različnih, vendar povezanih, tožb.

V zvezi z vprašanjem prava, ki se uporablja, je treba upoštevati predlog Komisije za uredbo o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Uredba Rim II“)[5]. Ker so odškodninski zahtevki ponavadi zahtevki za nepogodbeno škodo, spadajo pod področje uporabe tega predloga. V zvezi s tem je treba premisliti, ali je splošno pravilo iz člena 5 predloga ustrezno za protimonopolne zadeve ali pa je morda potrebno posebno pojasnjevalno pravilo. Takšno pojasnjevalno pravilo bi lahko pojasnilo, da je treba uporabiti pristop na kriteriju učinkov. Lahko pa je pravo, ki se uporablja, v vseh zadevah pravo sodišča ( lex fori ). Zlasti je treba premisliti o primerih, v katerih protikonkurenčno obnašanje zadeva ozemlje več kot ene države.

Vprašanje K: | Katero materialno pravo naj se uporablja za odškodninske zahtevke v primerih kršitve protimonopolnega prava? |

31. možnost: | Pravo, ki se uporablja, je treba določiti s splošnim pravilom iz člena 5 predlagane Uredbe Rim II, torej ob upoštevanju kraja, kjer je škoda nastala. |

32. možnost: | Obstajati bi moralo posebno pravilo za odškodninske zahtevke zaradi kršitve protimonopolnega prava. To pravilo naj bi pojasnilo, da za to vrsto zahtevkov splošno pravilo iz člena 5 pomeni, da zahtevek lahko ureja pravo držav, na katerih trgih je bil oškodovanec žrtev protikonkurenčnega obnašanja. |

33. možnost: | Posebno pravilo bi lahko določalo, da je pravo, ki se uporablja, vedno pravo sodišča. |

34. možnost: | V primerih, ko protikonkurenčno obnašanje, ki je podlaga zahtevka, zadeva ozemlje več kot ene države in ko ima sodišče pristojnost za odločanje o celotni škodi, ki jo je utrpel tožnik, se lahko premisli, ali naj ima tožnik možnost izbirati pravo, ki naj velja za spor. Ta izbira je lahko omejena na izbor enega samega prava, ki se uporablja, iz prav, ki so določeni z uporabo načela zadevnega trga. Izbiro se lahko tudi razširi in se omogoči izbiro enega samega prava ali prava, ki se uporablja za vsako škodo ločeno, ali prava sodišča. |

2.9 Druga vprašanja

Glede na zapletenost odškodninskih tožb zaradi kršitve protimonopolnega prava je sodelovanje strokovnjakov na sodišču že zlasti pomembno za zagotavljanje učinkovitega postopka. Če bi strokovnjake imenovalo sodišče, bi s tem prihranili denar, saj bi potrebovali manj strokovnjakov. To bi zmanjšalo množico strokovnjakov, ki podajajo nasprotujoča izvedenska mnenja, pač glede na stališče svoje stranke.

Vprašanje L: | Ali naj strokovnjaka, kadar je ta potreben, imenuje sodišče? |

35. možnost: | Zahtevati, da se stranke strinjajo o strokovnjaku, ki ga imenuje sodišče in ne one same. |

Prekinitev zastaralnih rokov ali daljši zastaralni roki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešne vložitve odškodninskega zahtevka, zlasti pri primeru nadaljnjih tožb.

Vprašanje M: | Ali naj se zastaralni roki prekinejo? Če da, od kdaj dalje? |

36. možnost: | Prekinitev zastaralnega roka za odškodninske zahtevke od datuma, ko Komisija ali kateri koli nacionalni organ, pristojen za konkurenco, sproži postopek. Lahko pa bi zastaralni rok začel spet teči po tem, ko sodišče najvišje stopnje razsodi o vprašanju kršitve. |

Vzročna zveza je nujen pogoj vsakega odškodninskega zahtevka. Čeprav je morda izjemno težko pridobiti dokaz vzročne zveze med kršitvijo in škodo zaradi ekonomske kompleksnosti vpletenih vprašanj, pravni pojem vzročne zveze sam po sebi, kot ga je razvila sodna praksa držav članic, ne predstavlja bistvene ovire za tožnike. Vendar pa uporaba zahteve po vzročni zvezi ne sme voditi k izključitvi tistih, ki so utrpeli škodo kot posledico protimonopolne kršitve, iz izterjave nadomestila za to škodo.

Vprašanje N: | Ali je potrebna pojasnitev pravne zahteve po vzročni zvezi, da se olajšajo odškodninske tožbe? |

Vprašanje O: | Ali so še kakšna vprašanja, v zvezi s katerimi želijo zainteresirane strani izraziti pripombe? |

Komisija poziva k predložitvi pripomb k tej zeleni knjigi, zlasti o vprašanjih in možnostih, naštetih zgoraj, da bi premislila, ali je potrebno in ustrezno uvesti ukrepe na ravni Skupnosti za izboljšanje pogojev za posamične in nadaljnje tožbe.

Za lažjo izmenjavo mnenj je na voljo spletna stran zelene knjige:

http://europa.eu.int/comm/competition/antitrust/others/actions_for_damages/gp.html

Do 21. aprila 2006 se lahko pripombe pošljejo z elektronsko pošto na:

comp-damages-actions@cec.eu.int

ali z navadno pošto na naslov:

European CommissionDirectorate-General for CompetitionUnit COMP/A-1 – Antitrust policy and strategic supportReview of damages actions for breach of the EC antitrust rulesB-1049 Bruxelles

V skladu s svojo stalno prakso GD za konkurenco objavi vse predloge, ki jih je prejel kot odgovor na javno posvetovanje. Vendar pa je mogoče zaprositi, da predlogi ali deli predlogov ostanejo zaupni. Če to želite, prosimo, da na prvi strani predloga jasno označite, da se ga ne sme javno objaviti, in GD za konkurenco pošljete tudi nezaupno različico predloga, ki je primerna za objavo.

[1] Glej Courage v. Crehan, zadeva C-453/99, sodba Sodišča z dne 20. septembra 2001, odstavka 26 in 27.

[2] Glej sodbo v zadevi Courage v opombi 1.

[3] Glej raziskavo o stanju odškodninskih zahtevkov v primerih kršitev protimonopolnih pravil ES, na voljo na spletni strani Komisije na:http://europa.eu.int/comm/competition/antitrust/others/private_enforcement/index_en.html.

[4] Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Na Danskem pristojnost ureja Bruseljska konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah [UL 1990, C 189, str. 2], kot spremenjena, ki je po vsebini večinoma enaka Uredbi št. 44/2001.

[5] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“), COM(2003) 427 konč. kot je bil dopolnjen s spremenjenim predlogom (referenca ni na voljo).