[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 1.12.2005

KOM(2005) 612 končno

POROČILO KOMISIJE

LETNO POROČILO O INSTRUMENTU PREDPRISTOPNIH STRUKTURNIH POLITIK (ISPA)2004{SEC(2005) 1552}

KAZALO

1. Uvod 3

2. Proračun ISPA 3

3. Financiranje projektov 4

3.1. Novi projekti ISPA 4

3.2. Projekti, financirani v obdobju 2000–2004 4

3.3. Plačila 5

4. Tehnična pomoč 5

4.1. Tehnična pomoč na pobudo države upravičenke 5

4.2. Tehnična pomoč na pobudo Komisije 6

5. Upravljanje in izvajanje 7

5.1. Spremljanje projektov 7

5.2. Finančno poslovodenje in nadzor 7

5.3. EDIS 8

6. Ocena tveganja 8

6.1. Ugotovitve Evropskega računskega sodišča 8

6.2. Partnerici pri sofinanciranju – EIB in EBRD 9

7. Prispevek k politikam Skupnosti 9

7.1. Javna naročila 9

7.2. Okoljska politika 9

7.3. Prometna politika: od ocene TINA k novim navodilom TEN-T 9

8. Usklajevanje predpristopnih instrumentov 10

Predgovor

To letno poročilo o dejavnostih instrumenta predpristopnih strukturnih politik (ISPA) zajema koledarsko leto 2004.

Poročilo vsebuje podatke o petem letu izvajanja ISPA.

Oblika poročanja je usklajena z zahtevami, določenimi v členu 12 Uredbe o ISPA[1]. Poročilo je bilo prilagojeno tako, da upošteva pripombe Evropskega parlamenta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij.

Upati je, da bo poročilo služilo tudi kot uporaben referenčni dokument za vse zainteresirane za predpristopno pospeševanje gospodarske in socialne kohezije v državah kandidatkah za članstvo v EU.

1. UVOD

Zaradi pristopa se je število držav upravičenk do pomoči ISPA zmanjšalo od 10 na dve, tako da imata samo Bolgarija in Romunija koristi od nove finančne pomoči ISPA v letu 2004. Zaradi tega je poročilo omejeno na dejavnosti ISPA v teh dveh državah, medtem ko je izvajanje prejšnjih projektov ISPA v novih državah članicah obravnavano v letnem poročilu Kohezijskega sklada za 2004.

2. PRORAčUN ISPA

Za leto 2004 je bilo iz proračunskih sredstev Komisije instrumentu ISPA dodeljenih 453,3 milijona EUR. Odobrena proračunska sredstva so pokrila vse stroške za sofinanciranje projektov (ukrepov) v državah upravičenkah na področju okolja in prometa ter za zagotovitev tehnične pomoči, ne glede na to, ali je bila pobudnica ukrepov tehnične pomoči država upravičenka ali Komisija.

Preglednica I: Proračunska sredstva ISPA v letu 2004 – v eurih

Proračunska postavka | Odobritve za prevzem obveznosti | Izvedene obveznosti | Izvedena plačila |

Funkcionalna proračunska postavka B 13.01.04.02 | 2.100.000 | 1.890.000 | 1.696.088 |

Operativna proračunska postavka B 13.01.04.02 | 451.200.000 | 449.469.968 | 132.162.924 |

Skupaj | 453.300.000 | 451.359.968 | 133.859.012 |

3. FINANCIRANJE PROJEKTOV

3.1. Novi projekti ISPA

Leta 2004 je Komisija odobrila 11 novih ukrepov ISPA, ki veljajo za 9 naložb na področju okolja in 2 v prometnem sektorju, vključno z enim ukrepom tehnične pomoči. Skupni prispevek ISPA tega leta je znašal 452 milijona EUR s povprečno stopnjo odobrenih sredstev, ki pomeni 58,3 % skupnih upravičenih stroškov projektov v višini 775 milijonov EUR. Obveznosti v višini 449 milijonov EUR so bile porabljene za nove projekte (303 milijonov EUR) in za sedanje projekte, sprejete v preteklih letih.

Okoli 56,5 % prispevka ISPA je bilo dodeljenega projektom varstva okolja, pretežno projektom zbiranja odplak in čiščenja odpadnih vod, vendar tudi za napravo za razžveplanje. V prometnem sektorju je treba poudariti dodelitev sredstev za kombinirani železniško-cestni most čez Donavo.

Preglednica 2: Novi projekti, odobreni leta 2004 – v eurih

Promet | 2 | 377.452.452 | 183.734.500 | 48.7 | 124.960.302 |

Promet | 17 | 2.112.247.242 | 1.326.144.338 | 62.8 | 956.777.621 |

EDIS | 2 | 1.482.308 | 1.482.308 | 100.0 | 1.303.797 |

Okolje | 77.964.300 | 67.584.714 | 145.549.014 |

Promet | 119.173.044 | 64.191.648 | 183.364.692 |

EDIS | 537.962 | 386.562 | 924.524 |

Skupaj | 197.675.306 | 132.162.924 | 329.838.230 |

4. TEHNIčNA POMOč

4.1. Tehnična pomoč na pobudo države upravičenke

Ukrepi tehnične pomoči za pripravo projektov morajo zagotoviti, da države upravičenke Komisiji pravočasno predložijo zadostno število kakovostnih projektov za financiranje ISPA. Podobno so ukrepi tehnične pomoči za institucionalno krepitev namenjeni izboljšanju zmogljivosti uprave upravičenke za upravljanje in spremljanje izvajanja obsežne naložbe v infrastrukturo.

Leta 2004 je bil odobren en zahtevek, ki je združeval pripravo projektov in institucionalno krepitev v okoljskem sektorju.

Preglednica 5: Tehnična pomoč na pobudo države upravičenke za obdobje 2000–2004 (v eurih)

Sektor | Št. projektov | Upravičeni stroški | Prispevek ISPA |

Okolje | 6 | 42.481.000 | 34.948.500 |

Promet | 4 | 9.786.060 | 7.927.545 |

EDIS | 2 | 1.482.308 | 1.482.308 |

Skupaj | 12 | 53.749.368 | 44.358.353 |

4.2. Tehnična pomoč na pobudo Komisije

Dejavnosti tehnične pomoči na pobudo ali v imenu Komisije so bile predvsem usmerjene v izboljšanje zmogljivosti držav upravičenk, da pripravijo, ovrednotijo in izvedejo projekte ISPA v skladu z zahtevanimi standardi na področju upravljanja sredstev Skupnosti.

A. Dejavnosti tehnične pomoči, financirane v okviru „Akcijskega programa tehnične pomoči za leto 2001“

Čeprav je bilo prvotno predvideno, da so zajete dejavnosti tehnične pomoči za 10 držav upravičenk do pomoči ISPA v obdobju 2001–2003, so se samo tiste dejavnosti programa, ki so segale v leto 2004, po pogodbi nadaljevale tega leta, npr. do konca aprila 2004 za 8 držav pristopnic in do konca leta 2004 za Bolgarijo in Romunijo. Na splošno so bile dejavnosti financirane s sredstvi, dodeljenimi med obdobjem 2001–2003, ki so znašala 11.860.864 EUR, vendar do konca leta 2003 niso bila popolnoma porabljena. Povezane so bile z zagotovitvijo podpore nadzornim odborov in svetovalnih storitev glede partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem.

B. Dejavnosti tehnične pomoči, financirane v okviru „Akcijskega programa tehnične pomoči za obdobje 2004–2006“

Ta program sledi zgoraj navedenemu Akcijskemu programu tehnične pomoči za leto 2001 , čeprav se osredotoča samo na Bolgarijo in Romunijo, večino njegovih področij dejavnosti pa je podobne narave kakor tista v programu za leto 2001. Leta 2004 je program precej vključil podporo za izboljšanje kakovosti projektov v celotnem projektnem ciklu ter pomoč za oceno in nadzor kakovosti prijav za projekte.

C. Dejavnosti tehnične pomoči, izvedene izven okvira „Akcijskega programa tehnične pomoči za leto 2001“ in „Akcijskega programa tehnične pomoči za obdobje 2004–2006“

Leta 2004 so zadevna področja dejavnosti vključevala plačilo plač in upravnih stroškov za osebje ISPA (lokalno osebje), ki jih zaposlujejo delegacije, vključno v 8 državah pristopnic do 30. aprila 2004, ter pomoč za oceno in nadzor kakovosti prijav za projekte.

Preglednica 6: Tehnična pomoč na pobudo Komisije za obdobje 2000–2004 – v eurih

Dejavnost | Okvirne dodelitve sredstev | Obveznosti | Plačila |

Akcijski program za leto 2001(*) | 12 000 000 | 11 860 864 | 6 514 699 |

Akcijski program 2004–2006 | 5 185 000 | 1 529 950 | 21 270 |

Dejavnosti izven okvira akcijskih programov | 17 800 000 | 17 800 000 | 10 258 355 |

Skupaj | 34 985 000 | 31 190 814 | 16 794 324 |

(*) Vključno z ISPA-10

5. UPRAVLJANJE IN IZVAJANJE

5.1. Spremljanje projektov

Glede na učinkovito izvajanje projektov ISPA leta 2004 so države upravičenke še nadalje napredovale v smislu praktične usposobljenosti. Vendar pa se zdi, da imajo še vedno možnost učinkovito obvladati različne faze projektnega cikla in izboljšati usklajevanje med različnimi interesnimi skupinami projektov. S tem povezano področje, ki je zaskrbljujoče, je pomanjkanje zadostnih finančnih in človeških virov, namenjenih načrtovanju, pripravi in upravljanju ukrepov ISPA, zlasti v okoljskem sektorju, ter tudi vztrajno velika menjava osebja.

5.2. Finančno poslovodenje in nadzor

V letu 2004 je Komisija izvedla četrti krog revizij sistema v državah upravičenkah, da bi ocenila ustreznost sistemov in postopkov, uvedenih za upravljanje in nadzor sredstev ISPA ter njihovo skladnost z zahtevami, ki so podobne tistim v veljavi za Kohezijski sklad in strukturne sklade. Sklepi tega kroga revizij kažejo, da je bil napredek dosežen, vendar so še potrebne izboljšave na temeljnih področjih, kakor so notranji nadzor, notranja revizija in skladnost s pravili o javnih naročilih.

Za Romunijo so revizije sistema pokazale materialne pomanjkljivosti, zaradi njihovega obsega in narave pa je morala Komisija prekiniti plačila decembra 2003 in februarja 2004 za CFR (železniška agencija) in decembra 2004 za vse izvajalske agencije. Pridržek v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora ISPA v Romuniji je bil vključen v letnem poročilu o delu GD za regionalno politiko za leto 2004. Zato so bili romunski organi zaprošeni, da izvedejo korektivne ukrepe v določenih rokih.

Vzporedne revizije projektov v državah upravičenkah so potrdile, da javna naročila ostajajo zelo tvegana faza v celotnem projektnem ciklu, kar je pokazala visoka stopnja zavrnitve glavne razpisne dokumentacije in dolgotrajni proces oddajanja naročil.

5.3. EDIS

Proces vzpostavitve zadovoljivih sistemov finančnega poslovodenja in nadzora za ISPA je leta 2001 dobil dodatno razsežnost s postopkom za države upravičenke za prehod na razširjeni decentralizirani sistem izvajanja (EDIS) za ISPA. Prehod na EDIS in zato tudi opustitev predhodne odobritve javnih razpisov in oddajanja naročil Komisije sta predmet primerjalne analize v štirih fazah, pri kateri je začetna faza ocenjevanje pomanjkljivosti.

Do maja 2005 je napredek držav upravičenk, dosežen pri tej analizi, povzročil zaskrbljenost. Za Romunijo so zunanji revizorji o fazi 3 ( ocena skladnosti ) menili, da noben od organov, vključenih v izvajanje ISPA, ni bil v skladu z zahtevami sistema EDIS. V zvezi z Bolgarijo so znatne težave v razpisnem postopku preprečile začetek faze 2 ( odprava pomanjkljivosti ) do srede leta 2005.

V teh okoliščinah je precej neverjetno, da bi Bolgarija in Romunija kaj prej kakor pred sredino leta 2006 predložili zahtevek za akreditacijo EDIS za ISPA, kar daje zelo malo časa za fazo 4 ( akreditacija ) odločbe Komisije pred pristopom.

6. OCENA TVEGANJA

Po sistemu predhodne odobritve je strategija revizije v zvezi z državami upravičenkami predvsem osredotočena na preprečevanje ob zagotovitvi, da vsaka država uvede zadostne postopke nadzora izvajanja projektov in plačil. Nadaljnji krogi revizij v vseh fazah EDIS imajo namen ugotoviti pomanjkljivosti pri vzpostavitvi sistema in preveriti, ali so priporočila izvedena ter pomanjkljivosti odpravljene. Vendar pa je na podlagi ugotovitev revizij razvidno, da gre pri izvajanju ISPA za vrsto tveganj, ki jih je treba omejiti in odpraviti v okviru postopka revizije.

6.1. Ugotovitve Evropskega računskega sodišča

Računsko sodišče je v svojem letnem poročilu v zvezi s finančnim letom 2003 dalo mnenje, da Komisija v preteklosti ni sprejela zadostnih ukrepov za vzpostavitev sistemov za države upravičenke, ki bi bili v skladu z zahtevami ISPA in bi pospešili odpravo predhodne kontrole Komisije. Zaradi tega je Komisija izvedla dodatne revizije sistema in projektov ter se dogovorila o akcijskem načrtu s temi državami, po katerem je treba ustrezna priporočila Komisije v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi sistema obravnavati v skladu z posebnim časovnim razporedom.

Leta 2004 je sodišče tudi ocenilo učinkovitost pomoči ISPA v vrsti držav upravičenk, ki so postale države članice. Zato so ugotovitve teh revizij pomembne tudi za sedanje države upravičenke do pomoči ISPA. Po mnenju Komisije večina napak, na katere je opozorilo sodišče, ni imela finančnega vpliva in je bila formalne narave.

6.2. Partnerici pri sofinanciranju – EIB in EBRD

EIB in EBRD sta ostali prednostni partnerici pri zagotavljanju financiranja posojil za projekte ISPA v letu 2004. Posebno znanje in spretnosti bank pri oblikovanju kombinacij nepovratnih sredstev in posojil za financiranje, vključno z dogovori o partnerstvih med javnim in zasebnim sektorjem, še naprej koristi izboljševanju kakovosti projektov, financiranih iz ISPA.

7. PRISPEVEK K POLITIKAM SKUPNOSTI

7.1. Javna naročila

Izpolnitev zakonskih zahtev za izvajanje dobrih, pravičnih in preglednih javnih naročil, določenih v PRAG, je bila največji izziv za države upravičenke. Usposabljanje o posebnih vprašanjih glede javnih naročil in praktična orodja (priročniki) naj bi jamčili, da so javni razpisi in oddaja naročil izvedeni v skladu z nacionalno zakonodajo, usklajeno s standardi EU.

7.2. Okoljska politika

ISPA z zagotovitvijo neposredne pomoči prednostnim projektom za okolje pospešuje izvajanje okoljske politike in doseganje skladnosti s standardi EU v državah upravičenkah. Predvsem je bila okrepljena upravna usposobljenost v zvezi z načrtovanjem okoljskih naložb in določanjem prednostnih nalog, dosežen pa je bil tudi stalen napredek pri pravilnem izvajanju direktive o presoji vplivov na okolje, vključno z vidiki, povezanimi z javno razpravo. Vendar pa morajo te države probleme zaradi težav okoljskih organov pri pridobivanju zadostnih sredstev in osebja ter zaradi pomanjkanja usklajevanja med političnimi področji in strateškega načrtovanja rešiti prednostno.

7.3. Prometna politika: od ocene TINA k novim navodilom TEN-T

Prometna omrežja v državah upravičenkah, dogovorjena v skladu z oceno TINA (Transport Infrastructure Needs Assessment), so se gradila skladno z okvirom Pan-Evropskih koridorjev. Ta omrežja se uporabljajo kot podlaga za načrtovanje nacionalne prometne strategije za namene ISPA, to je glede gradnje ali sanacije odseka, vozlišča ali dostopa v povezavi z omrežji. Štirje od prej navedenih koridorjev vodijo prek ozemlja Bolgarije in Romunije. Po novih smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) se trije prednostni projekti omrežja (PP7: avtocestna os : Igoumenitsa/Patra-Athina-Sofia-Budapest , PP18 Rhine/Meuse-Main-Danube in PP22: železniška os Athina-Sofia-Budapest-Wien-Praha-Nürnberg/Dresden ) nanašajo na osi, ki vključujejo Bolgarijo in Romunijo.

8. USKLAJEVANJE PREDPRISTOPNIH INSTRUMENTOV

Upravljalni odbor PHARE zagotavlja tesno sodelovanje med tremi predpristopnimi instrumenti PHARE, SAPARD in ISPA. Dodatno usklajevanje se izvede prek Skupnega nadzornega odbora (PHARE), Usklajevalnega odbora notranjih služb in rednih sestankov z delegacijami ES v državah upravičenkah.

[1] Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999.