[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.10.2005

KOM(2005) 533 končno

POROČILO KOMISIJE

16. LETNO POROČILO O IZVAJANJU STRUKTURNIH SKLADOV V LETU 2004{SEK(2005)1348}

KAZALO

1. Uvod 3

2. Analiza Izvajanja V Letu 2004 3

3. usklajenost in koordinacija 7

4. Vrednotenja 9

5. Nadzor 9

6. odbori za pomoč komisiji 11

POROČILO KOMISIJE

16. LETNO POROČILO O IZVAJANJU STRUKTURNIH SKLADOV V LETU 2004

To poročilo je predloženo v skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih. Je 16. letno poročilo, ki zajema dejavnosti strukturnih skladov v letu 2004.

Podatki iz tega poročila so podrobneje predstavljeni v delovnem dokumentu služb Komisije.

1. UVOD

V letu 2004 so sedanjo generacijo evropskih programov zaznamovali trije pomembni dogodki: dodelitev rezerve na podlagi doseženih rezultatov; vmesni pregled programov v EU 15; širitev Unije, zaradi česar je nastalo 43 dodatnih programov, večinoma v kategoriji manj razvitih regij. Za slednje je bila dodeljena pomoč Skupnosti v višini 24 milijard EUR (tekoče cene) za obdobje 2004–06.

Medtem pa so se zunaj okvira tekočih programov začela pogajanja o novem ureditvenem okviru za kohezijsko politiko v obdobju 2007–2013. Namen predlogov Komisije Parlamentu in Svetu je potrditi vlogo kohezijske politike kot glavnega proračunskega instrumenta na ravni Skupnosti za uresničevanje lizbonske agende za konkurenčnost s predvidenimi proračunskimi potrebami v višini približno 336,1 milijarda EUR za obdobje 7 let za tri prednostne cilje: konvergenco v najmanj razvitih regijah; konkurenčnost in zaposlovanje v drugih regijah; evropsko teritorialno sodelovanje preko meja.

2. ANALIZA IZVAJANJA V LETU 2004

2.1. Izvrševanje proračuna

2.1.1. Obveznosti

V letu 2004 so odobritve za prevzem obveznosti, ki so bile na razpolago za strukturne sklade, znašale 35 353 milijonov EUR, tj. 32 % proračuna EU. Odobritve za prevzem obveznosti za deset novih držav članic so znašale 3 812 milijonov EUR. Dejansko izvršene obveznosti so znašale 35 212 milijonov EUR, kar je praktično 100 % razpoložljivih proračunskih sredstev (to kaže na sistem pretežno avtomatskih obveznosti). Vse dodelitve sredstev za programe EU-10, predvidene v sporazumu iz Kobenhavna, so bile izvršene.

2.1.2. Plačila

Plačila obveznosti v letu 2004 so bila za strukturne sklade doslej najvišja in so ustrezala 31 516 milijonom EUR ali 99 % razpoložljivih odobritev plačil. To je pomenilo znatno pospešitev uresničevanja sedanje generacije programov v petem letu programskega obdobja.

To se je odražalo v bolj proaktivnem upravljanju s strani organov na ravni Skupnosti, na nacionalni in regionalni ravni ter pripomoglo k ohranjanju usmeritve programov za uspešno izvajanje v obdobju 7 let, od 2000 do 2006.

Za Cilj 2 je bilo uporabljenih 100 % razpoložljivih odobritev plačil. Tudi za Cilja 1 in 3 ter za pobude Skupnosti je bila številka blizu 100 %. Za FIUR (zunaj programov Cilja 1) je bilo porabljenih 83 % razpoložljivih odobritev plačil, kar pomeni boljše delovanje kot v predhodnih letih. Po drugi strani se je odstotek za inovativne ukrepe in tehnično pomoč zmanjšal z 90 % v letu 2003 na 78 % v letu 2004. Kar zadeva posamezne sklade so ESRR, usmerjevalni oddelek EKUJS in ESS vsi dosegli visoko raven plačil (med 98 % in 100 % razpoložljivih sredstev). Za FIUR se je odstotek zmanjšal s 86 % v letu 2003 na 81 % v letu 2004.

V desetih novih državah članicah so plačila v letu 2004 po pričakovanju v glavnem sestavljala predplačila za oblikovanje tekočih sredstev za pomoč pri uresničevanju programa[1]. Ta predplačila so znašala 1 550 milijonov EUR. Skupni znesek vmesnih plačil (samo za programe Cilja 1) je bil 23,7 milijonov EUR.

2.1.3. Izvrševanje s strani držav članic (EU 15)

Leta 2004 je pospešeno izvrševanje omogočilo sedmim od petnajstih držav članic absolutno zmanjšanje neporavnanih obveznosti. Tako absolutno zmanjšanje je bilo najvišje pri Španiji (500 milijonov EUR) in Irski (361 milijonov EUR). Tudi na Danskem, Finskem, v Luksemburgu, na Portugalskem in Švedskem so se zmanjšale nakopičene obveznosti. Petim državam članicam je bilo namenjenih skoraj tri četrtine vseh plačil, po vrstnem redu so to Španija, Nemčija, Italija, Portugalska in Grčija. V petnajsterici so to glavne upravičenke kohezijske politike EU.

2.1.4. Pravilo „N+2“[2]

V odsotnosti veljavnega zahtevka za izplačilo v roku, ki je s pravilom N+2 določen ob koncu leta 2004, je bil znesek sredstev, za katera so pravice prenehale, majhen glede na vsa uporabljena proračunska sredstva. Pri ESRR so sredstva znašala predvidoma 56,1 milijon EUR za 26 programov. Večinoma je šlo za programe INTERREG, ki jih je zaradi upravljanja prek državnih meja težje izvesti. Znesek je predstavljal samo 0,3 % letnih obveznosti za ESRR. Številke bodo dokončne, ko bo zadevna država članica poslala soglasje.

Ocene pri drugih strukturnih skladov so pokazale na nekoliko višje zneske sredstev, za katera so pravice prenehale: v primeru ESS je bil znesek 123,5 milijonov EUR ali 1,3 % letnih obveznosti, v primeru EKUJS je bil znesek 44,4 milijone EUR ali 1,5 % letnih obveznosti, v primeru FIUR pa je bil znesek 70,2 milijona EUR ali 12,5 % letnih obveznosti.

Pri vseh 4 skladih skupaj bi moral biti skupni znesek sredstev, za katera so pravice prenehale, nižji od 1 % (približno 0,96 %) vseh letnih obveznosti za leto 2002, kar kaže, da pravilo N+2 deluje tako, kot je bilo predvideno, in sicer s spodbujanjem bolj uravnoteženega vzorca pri letnem finančnem izvajanju programov.

2.2. Izvajanje programov

2.2.1. Cilja 1 in 2

2.2.1.1. EU 15

Leta 2004 je bil pomemben dogodek dodelitev rezerve na podlagi doseženih rezultatov po vmesnem pregledu. Ta novost v programih za obdobje 2000–2006 je državam članicam omogočila tudi prilagoditev programov spremembam splošnega socialno-ekonomskega položaja ali spremembam razmer na trgu dela in upoštevanje rezultatov vmesnih vrednotenj. Na splošno je to omogočilo boljši prispevek k prednostnim nalogam prenovljene evropske strategije zaposlovanja in k doseganju lizbonskih ciljev. Vmesni pregled je državam članicam omogočil tudi uvedbo sprememb v strukturi programov, na primer poenostavitev izvajanja.

2.2.1.2. Nove države članice

Izkušnje iz prvega leta izvajanja programov v EU-10, ki se je začelo maja, kažejo, da je izbiranje projektov v večini primerov v polnem teku. Spodbudno je, da je število prijavljenih projektov za nekatere ukrepe preseglo razpoložljiva finančna sredstva v programih. Istočasno pa izziv še vedno predstavljajo kakovost projektov in zagotovitev uravnoteženega geografskega pokritja ter potreba po odpravljanju pomanjkljivosti pri upravljanju.

2.2.2. Cilj 3

Glavno sporočilo iz poročil o vmesnem vrednotenju je, da je strategija, ki je bila prvotno sprejeta za pomoč iz ESS, še vedno ustrezna za večino primerov in še naprej prispeva k izvajanju evropske strategije zaposlovanja. Priporočila se v glavnem nanašajo na izpopolnitev programov. Veliko uvedenih sprememb je bilo namenjenih poenostavitvi programov, večji prožnosti pri odzivu na socialno-ekonomske izzive ali zmanjšanju dodeljenih sredstev za ukrepe, pri katerih so potrebe videti manjše od pričakovanj, kot je razvidno iz neporabljenih sredstev.

2.2.3. Ribištvo zunaj Cilja 1

Vmesni pregled je omogočil prilagoditev programov glede na zahteve reforme skupne ribiške politike, zlasti glede opustitve pomoči za obnovo ribiških plovil in trajnega prenosa plovil Skupnosti v države nečlanice, ki od leta 2005 ni več dovoljen; spremembe pogojev za pomoč držav članic ribičem in lastnikom ladij, ki začasno prekinejo svojo ribolovno dejavnost; spremembe pomoči za preusposabljanje ribičev, ki se poveča zaradi vključevanja ribičev v druge dejavnosti, pri čemer ribištvo ostaja zaposlitev za skrajšani delovni čas.

2.2.4. Pobude Skupnosti

2.2.4.1. Interreg

S pristopom desetih novih držav članic je nastalo 11 novih čezmejnih programov, 17 programov pa je bilo spremenjenih z vključitvijo novih držav članic na seznam udeleženk. Dodatna sredstva iz ESRR za INTERREG za nove države članice znašajo 479 milijonov EUR za obdobje 2004–2006. Skupaj s sredstvi za indeksacijo v obdobju 2004–2006 je tako proračun ESRR za INTERREG III znašal približno 5,8 milijard EUR. Veliko programov je bilo v letu 2004 spremenjenih zaradi vmesnega pregleda.

2.2.4.2. Leader+

V letu 2004 so plačila za 73 programov Leader+ znašala 238 milijonov EUR iz usmerjevalnega oddelka EKUJS. Od začetka programskega obdobja so lokalne akcijske skupine odobrile več kot 20 000 projektov, v glavnem na področju turizma, podpore MSP, obnove in razvoja vasi ter dediščine podeželja, osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo in podeželskega gospodarstva. Za nove države članice obstaja možnost izvajanja ukrepov Leader+ v okviru njihovih programov za razvoj podeželja.

2.2.4.3. URBAN

Leto 2004 je bilo večinoma namenjeno vzpostavitvi tematskih mrež (program URBACT). Odobrenih je bilo petnajst tematskih mrež, v vsaki se obravnava različna tema. Udeležba je visoka s 150 partnerskimi mesti, vključno s 36 mesti v novih državah članicah. Objavljeni so bili novi rezultati revizije programa Urban[3].

2.2.4.4. EQUAL

Leta 2004 se je iztekel prvi krog izvajanja partnerstva za razvoj (PDD) in začela se je druga faza. Uvedene so bile nove osrednje dejavnosti, med katerimi so tudi podporne dejavnosti za krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti v nacionalnih skupinah za upravljanje programa EQUAL. Pripravljenih je bilo več publikacij EQUAL, ki so na voljo tudi na spletni strani[4].

Leta 2004 je bilo sprejetih 27 novih odločb za vključitev sprememb, nastalih zaradi vmesnega pregleda in indeksacije, ali za pripravo novih programov pobud Skupnosti (PIC) za nove države članice.

2.2.5. Inovativni ukrepi

2.2.5.1. ESRR

Odobrenih je bilo približno 139 programov v skupnem znesku 660 milijonov EUR, od tega je 344 milijonov EUR prispeval ESRR. Glavni dogodek v letu 2004 je bila podelitev nagrad zmagovalcem natečaja za evropsko nagrado na področju regionalnih inovacij[5]. Med letom 2004 so bili pripravljeni obsežni kontrolni seznami in vzorci za spremembo in morebiten zaključek programov kot del spodbude za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in pomoč pri opredelitvi najboljših praks.

2.2.5.2. ESS

Dokončanih je bilo približno 35 projektov na področju socialnega dialoga. V prvem krogu razpisa za zbiranje predlogov o „inovativnih pristopih k obvladovanju sprememb“ je bilo izbranih 33 projektov. Za pomoč pri uveljavljanju rezultatov je Komisija objavila razpis za zbiranje predlogov o „prenosu in širitvi novosti iz projektov, izvedenih v skladu s členom 6 ESS“ .

2.2.5.3. FIUR

V letu 2004 so se v glavnem izvajali projekti, ki so bili izbrani v predhodnih letih. Trije projekti so bili dokončani. Začelo se je izvajati naknadno vrednotenje rezultatov projektov, izbranih v okviru „inovativnih ukrepov“.

3. USKLAJENOST IN KOORDINACIJA

3.1. Usklajenost z drugimi politikami Skupnosti

3.1.1. Konkurenca

Uredba (ES) št. 1260/1999 navaja, da mora pomoč, ki jo odobri Komisija, vključevati vse potrebne elemente za predhodno oceno združljivosti državnih pomoči s skupnim trgom. Temu ustrezno je Komisija v letu 2004 posebno pozornost namenjala zagotavljanju skladnosti s pravili za državno pomoč v programih za nove države članice v obdobju 2004–2006 in v programih za petnajsterico, vključno z oceno vidikov konkurenčne politike glede nekaterih glavnih projektov, kakor je opredeljeno v členih 25 in 26 Uredbe 1260/1999.

3.1.2. Okolje

V primeru desetih novih držav članic je približno 720 milijonov EUR predvidenih za okoljske prednostne naloge v obdobju 2004–2006, kar pomeni 4,8 % od 15 milijard EUR, dodeljenih za strukturne sklade za nove države članice, v primerjavi s 13 % od 196 milijard EUR v EU15 za obdobje 2000–2006. Pri vseh novih državah članicah so projekti za gospodarjenje z vodami in ravnanje z odpadki pomembne prednostne naloge.

Poseben izziv za nove države članice je uporaba direktive o presoji vplivov na okolje ter direktiv o pticah in o habitatih (za omrežje Natura 2000).

3.1.3. Notranji trg

Pri upravljanju strukturnih skladov je bila uvedena večja decentralizacija s povečano odgovornostjo držav članic pri dodelitvi naročil, financiranih s sredstvi Skupnosti. Za zagotovitev skladnosti teh postopkov s predpisi Skupnosti je Komisija nacionalne organe spodbujala, da sprejmejo različne preventivne ukrepe, na primer ustrezno usposabljanje osebja, ki sodeluje pri dodelitvi naročil, in izdala postopkovne smernice.

3.1.4. Prevoz

Spremenjene smernice Skupnosti za razvoj vseevropskega omrežja so bile sprejete 29. aprila 2004[6]. Te smernice zajemajo 30 prednostnih projektov evropskega interesa v EU-25 s stroški v višini približno 225 milijard EUR. Kot projekti evropskega interesa ti projekti prispevajo k osredotočenemu financiranju iz strukturnih skladov na tem področju, zlasti v regijah, ki jih zajema Cilj 1.

3.2. Koordinacija instrumentov

3.2.1. Strukturni skladi in Kohezijski sklad

Trenutno je 13 držav članic upravičenih do pomoči iz Kohezijskega sklada (deset novih držav, Portugalska, Španija in Grčija). Irska ni več upravičena do pomoči od pregleda leta 2003, v katerem je bilo ugotovljeno, da je BND na prebivalca višji od mejne vrednosti.

Najpomembnejši instrument za koordinacijo med pomočjo iz Kohezijskega sklada in pomočjo iz strukturnih skladov je strateški referenčni okvir (SRF). Deset novih držav članic je svoje SRF predstavilo v prvem polletju 2004.

3.2.2. Strukturni skladi in EIB/EIF

Leta 2004 se je sodelovanje med Komisijo in EIB še okrepilo, kar zadeva dialog in pripravljalna dela za okrepljeno sodelovanje v prihodnjem programskem obdobju 2007-2013. Banka je Komisiji pomagala pri ocenjevanju 15 večjih projektov ESRR in 25 projektov Kohezijskega sklada. Konec leta 2004 so se začela tehnična pogajanja med Komisijo in EIB o tem, kako okrepiti sodelovanje, da bi državam članicam ponudili dodatno pomoč pri pripravi kakovostnih projektov in tako pospešili njihovo izvajanje. Po pričakovanjih se bodo pogajanja zaključila leta 2005.

Leta 2004 je Evropska investicijska banka za projekte za krepitev političnih ciljev Evropske unije namenila posojila v višini 43,2 milijardi EUR (42,3 milijarde leta 2003). Financiranje v državah članicah EU-25 je znašalo 39,7 milijard EUR.

Leta 2004 je Evropski investicijski sklad pridobil deleže v vrednosti 358 milijonov EUR v skladih tveganega kapitala, tako da je skupna vrednost njegovega portfelja znašala 2,8 milijard EUR, ter priskrbel garancije v višini 1,4 milijarde EUR za portfelje MSP finančnih posrednikov.

Posojila v skupni višini 28,5 milijard EUR za regionalni razvoj predstavljajo 72 % vseh posojil EIB v EU-25.

4. VREDNOTENJA

4.1. Vmesno vrednotenje

Vmesna vrednotenja so temeljila na več metodologijah, vključno s pregledi dokumentov, osnovnimi preiskavami na terenu ter v primeru večjih programov z uporabo nekaterih makroekonomskih modelov. Pri kakovosti in strogosti vrednotenj so bile vidne znatne izboljšave. Rezultati so bili uporabljeni za boljše izvajanje strukturnih skladov, zlasti za razvoj dodatnih kazalnikov, pomoč pri izvajanju horizontalnih prednostnih nalog in za izboljšanje meril za izbiro projektov.

4.2. Rezerva na podlagi doseženih rezultatov

Rezerva na podlagi doseženih rezultatov je novost v obdobju 2000–2006. Skupaj je bilo za programe strukturnih skladov dodeljenih več kot 8 milijard EUR (brez pobud Skupnosti)[7]. Ocenjeni so bili rezultati vseh programov, prednostnih nalog ali ukrepov na podlagi finančnih kazalnikov, kazalnikov učinkovitosti in upravljanja. Na splošno se je večina programov in prednostnih nalog izvedla dovolj dobro, da so jim bila dodeljena sredstva iz rezerve, vendar pa so se zadevni zneski znatno razlikovali glede na rezultate pregleda.

Velika prednost postopka je bilo oblikovanje pobude za usposabljanje v dobrih praksah upravljanja. Zaradi različnih okoliščin je bilo med državami članicami nekaj razlik pri uporabljenih metodah za ocenjevanje rezultatov in dodelitev sredstev zaradi različnih okoliščin.

4.3. Druga vrednotenja

V letu 2004 je Komisija izvedla ali zaključila vrsto naknadnih vrednotenj in strateško vrednotenje prispevka strukturnih skladov k lizbonski strategiji.

5. NADZOR

5.1. ESRR

Zaključne revizije za obdobje 1994–99 so bile izvedene pri 56 programih, ki zajemajo vse države članice. V omejenem številu primerov se je zaradi ugotovitev revizije zaključni postopek.

Začela se je nova revizija za obdobje 20002006 zaradi preverjanja učinkovitosti delovanja sistemov v praksi. Leta 2004 je bilo izvedenih osem revizij v različnih državah članicah.

V prvi polovici leta so bili organizirani koordinacijski sestanki z državami članicami EU-15, na katerih so se z nacionalnimi nadzornimi organi obravnavala vprašanja nadzora vseh skladov.

V primeru novih držav članic se je revizijsko delo nanašalo na oceno opisov sistemov iz člena 5 Uredbe 438/2001.

5.2. ESS

Bistven poudarek ocene tveganja v letu 2004 je bil na programih, ki so predstavljali najvišji dejavnik finančnega vpliva. V državah članicah EU-15 je bilo izvedenih 42 revizij sistema in organiziranih je bilo 17 koordinacijskih sestankov s pristojnimi državnimi nadzornimi organi iz členov 10 in 15.

Opisi sistema so bili pregledani po poročilih iz člena 5, dodatno pa je bilo izvedenih 5 misij za ugotavljanje dejstev na kraju samem v novih državah članicah. Med letom so bile izvedene tri zaključne revizije programov iz obdobja 94–99.

5.3. EKUJS

Leta 2004 je bilo izvedenih pet misij v državah članicah, katerih namen je bilo izvesti zaključne revizije v obdobju 94–99 in so zajele največje nacionalne programe za ukrepe Cilja 5a.

V državah članicah je bilo izvedenih približno 17 misij za izvedbo revizij, da bi se ugotovili nekateri nezadovoljivi primeri (predstavljajo približno 2–3 % plačil EKUJS v letu 2004), čemur so sledili ustrezni popravki.

5.4. FIUR

V letu 2004 je bilo izvedenih 8 pregledov na kraju samem. Pet revizij na kraju samem je zadevalo preverjanje sistemov upravljanja in nadzora pri programih 2000–2006 (407 milijonov EUR) v štirih državah članicah. Ena revizija FIUR je zadevala zaključek programov 1994–1999 (1,1 milijon EUR). Revizija dveh projektov inovativnih ukrepov je zadevala znesek sredstev pomoči FIUR 236 000 EUR. Revizija je bila izvedena za skupaj devetnajst strukturnih projektov (5,35 milijonov EUR), pri čemer je pomoč FIUR znašala 1,8 milijonov EUR.

5.5. OLAF

V letu 2004 je OLAF v državah članicah izvedel 29 operativnih misij. Približno 22 navedenih misij je bilo povezanih z nadzorom in preverjanjem na kraju samem, ki ju je izvedla Komisija za zaščito finančnih interesov ES v primeru goljufij ali drugih nepravilnosti. Sedem drugih misij je bilo namenjenih pomoči državnim upravam ali pravnim organom.

Šestnajst misij je bilo povezanih z ESS, tri z ESRR, dve s FIUR in ena z usmerjevalnim oddelkom EKUJS.

V skladu z Uredbo (ES) št. 1681/94 so leta 2004 države članice Komisiji sporočile 3037[8] primerov nepravilnosti v višini 431 milijonov EUR, ki so vplivale na plačila, nastala v obeh obdobjih 1994–1999 in 2000–2006. V primerjavi z letom 2003 so se povečali zneski in število primerov. To bo verjetno vplivalo na dokončanje postopka zaključevanja programov za obdobje 1994–1999. To kaže na spodbuden dvig osveščenosti med državami članicami glede njihovih obveznosti na tem področju, kar kljub vidnemu porastu primerov nepravilnosti vodi k boljšemu odkrivanju in poročanju.

6. ODBORI ZA POMOč KOMISIJI

6.1. Odbor za razvoj in preobrazbo regij (CDCR)

CDCR je v svoji vlogi upravljalnega odbora dal pozitivno mnenje o spremembi smernic za INTERREG III in INTERREG IIIC ter o Uredbi Komisije (ES) št. 448/2004 glede upravičenosti izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov. Kot svetovalni odbor je CDCR obravnaval ukrepe za tehnično pomoč, načrtovane za leto 2005, odobritev seznamov upravičenih področij iz Cilja 2 v desetih novih državah članicah ter odobritev programskih dokumentov za nove države članice.

6.2. Odbor ESS

Odbor je sprejel 3 mnenja: o sprejetju Uredbe Komisije (ES) št. 448/2004, o programskih dokumentih novih držav članic in o prihodnjem regulativnem okviru za strukturne sklade.

6.3. Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja (STAR)

Odbor STAR se je v letu 2004 sestal enajstkrat in dal pozitivno mnenje o 52 spremembah programov za razvoj podeželja iz člena 44(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 in o 5 programih za razvoj podeželja iz člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1268/1999.

6.4. Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu (CSFA)

Odbor je dal mnenje o: osnutku Uredbe št. 448/2004, programskih dokumentih FIUR 10 novih držav članic, inovativnih ukrepih, konferenci o prihodnosti FIUR, razlagi člena 16 Uredbe 2797/99 in osnutku poslovnika odbora.

[1] Predplačila za programe strukturnih skladov EU-10 dosegajo do 16 % vseh prevzetih obveznosti v višini 16 milijard EUR za obdobje 2004–2006 ali 2,56 milijard EUR, porazdeljenih med letoma 2004 (10 %) in 2005 (6 %).

[2] Odstavek 2 člena 31(2) Uredbe št. 1260/1999 opredeljuje pravilo „N+2“: Komisija samodejno odstopi od katerega koli dela prevzete obveznosti, ki ni poravnan s predplačilom ali za katerega ne prejme ustreznega zahtevka za plačilo iz člena 32(3), do konca drugega leta, ki sledi letu prevzema obveznosti, ali, kjer je primerno in za zadevne zneske, v dveh letih od dneva pozneje izdane odločbe Komisije o odobritvi ukrepa ali aktivnosti ali do izteka roka za predložitev končnega poročila iz člena 37(1); prispevek skladov za to pomoč se zmanjša za ta znesek.

[3] (http://www.urbanaudit.org)

[4] www.europa.eu.int/equal

[5] http:// europa.eu.int/commm/regional_policy/innovation/concours_en.htm

[6] Odločba št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES.

[7] Glej prilogo-del 5: Rezerva na podlagi doseženih rezultatov: obseg dodelitev v odstotkih, Cilj 1 in Cilj 2.

7 Glej tudi Letno poročilo 2004 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti – boj proti goljufijam na spletni strani http://europa.eu.int/comm/anti_fraud/reports/index_en.html