Bruselj, 9.2.2005

KOM(2005) 33 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

o socialni agendi

SPOROČILO KOMISIJE

Socialna agenda

„Socialna Evropa v svetovnem gospodarstvu: zaposlitev in nove priložnosti za vse“ – takšen je moto druge faze socialne agende, ki zajema obdobje do leta 2010. Kot je Komisija že omenila v svojem sporočilu o vmesnem pregledu Lizbonske strategije, zagotavlja naša skupna vizija, potrjena v ustavi, „trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, stabilnosti cen, visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu in teži k polni zaposlenosti, socialnemu napredku ter visoki stopnji zaščite okolja in izboljšanju njegove kakovosti“.

Komisija se zavzema za posodabljanje in razvoj evropskega socialnega modela in za spodbujanje socialne kohezije, kar je del Lizbonske strategije[1] in Strategije za trajnostni razvoj[2]. Ta agenda določa prednostne naloge, ki bi morale voditi delovanje Evropske unije na tem področju.

Pregled Socialne agende dopolnjuje in podpira vmesni pregled Lizbonske strategije, ki se je osredotočil na rast in delovna mesta. Agenda igra ključno vlogo pri spodbujanju socialne razsežnosti gospodarske rasti.

V obdobju 2000-2004 je bil že dosežen pomemben napredek. Sedaj je treba na podlagi načel, ki so se izkazala kot učinkovita, izboljšati izvajanje ukrepov, predvidenih v socialni agendi. Ta načela morajo omogočiti:

- izvajanje celostnega evropskega pristopa, ki omogoča pozitivno prepletanje gospodarske in socialne politike ter politike zaposlovanja

- spodbujanje kakovosti zaposlovanja, socialne politike in industrijskih odnosov, kar bo omogočilo izboljšanje človeškega in socialnega kapitala

- prilagajanje sistemov socialne varnosti sodobnim zahtevam naših družb na podlagi solidarnosti in s krepitvijo njihove vloge kot proizvodnega faktorja

- upoštevanje "stroškov odsotnosti socialne politike"

Dodana vrednost socialne agende je nedvomna. Omogoča lažje posodabljanje nacionalnih sistemov v času globokih gospodarskih in socialnih sprememb. Podpira usklajeno delovanje enotnega trga in zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic in skupnih vrednot.

Pomen tega pristopa je poudaril Evropski parlament, ko je v preteklih letih izrazil svoja mnenja o socialnih vidikih Lizbonske strategije.

Agenda prav tako črpa iz poročila skupine na visoki ravni „Prihodnost socialne politike“ in iz nedavnega prispevka tretjega Kokovega poročila „Soočanje z izzivom“ iz oktobra 2004. Končno k njej prispevajo tudi odprte in interaktivne razprave, organizirane v okviru nizozemskega predsedovanja v drugi polovici leta 2004.

Agenda razvija dvojno strategijo.

Prvič, poudarja svojo vlogo pri krepitvi zaupanja državljanov. To zaupanje je nujno za usmerjanje procesa sprememb in igra ključno vlogo kot psihološki faktor s svojim vplivom na gospodarsko rast. Agenda opisuje instrumente Skupnosti za izboljšanje svojega izvajanja in v tem okviru predstavlja tri ključne pogoje za uspeh: medgeneracijski pristop, partnerstvo za spremembo in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja globalizacija.

Drugič, predstavlja ključne ukrepe v okviru dveh temeljnih naslovov, ki izhajajo iz strateških ciljev Komisije 2005-2009[3]: (1) zaposlovanje (v okviru cilja blaginje) (2) in, kot dopolnilo, enake možnosti in vključenost (v okviru cilja solidarnosti). Agenda združuje utrjevanje skupnega evropskega okvira z izvajanjem različnih ukrepov, ki odgovarjajo posebnim potrebam. Tako podpira moto „Združeni v različnosti“, razglašen v osnutku Ustavne pogodbe.

1. KREPITEV ZAUPANJA – SREDSTVA IN POGOJI ZA USPEH

1.1. Krepitev zaupanja

Agenda želi posodobiti evropski socialni model zlasti z izboljšanjem skupne zmožnosti delovanja in ponujanja novih priložnosti vsem.

Glavne gonilne sile sprememb – povečana konkurenca v kontekstu globalizacije, tehnološki napredek in staranje prebivalstva – se bodo do konca tega desetletja še pospešile. Veliki izzivi ostajajo: nizka stopnja zaposlenosti, brezposelnost, revščina, neenakost in diskriminacija.

Predlagani ukrepi naj bi s posodabljanjemsocialnih politik državljanom omogočili, da razvijejo zaupanje v lastne zmožnosti za upravljanje teh sprememb.

1.2. Instrumenti

Za izvajanje socialne agende ima EU na voljo veliko instrumentov: zakonodajo, socialni dialog, finančne instrumente, zlasti Evropski socialni sklad (ESS) in program PROGRESS, odprta metoda koordinacije, ki pomaga državam članicam pri posodabljanju sistemov socialne zaščite in zaščite delovnega mesta, in načelo „mainstreaming“. Povezava med ESS in političnim okvirom, ki ga določa socialna agenda, bo okrepljena. ESS bo podpiral politike držav članic, ki izvajajo smernice in priporočila, sprejeta v okviru Evropske strategije zaposlovanja (ESZ), ter cilje, ki jih je EU odobrila glede socialne vključenosti.

ESS vlaga neposredno v izvajanje politik, odobrenih na evropski ravni in oblikovanih v državah članicah. ESS bo ob spoštovanju različnih situacij v posameznih državah zagotavljal dejansko evropsko dodano vrednost. Vlaganje v usposabljanje ljudi in spodbujanje socialnega kapitala, ki krepi zaupanje in spodbuja partnerstva, namreč znatno vpliva na uresničevanje gospodarskih in socialnih ciljev ter ciljev zaposlovanja. Tako bi lahko zmanjšali zamudo, nastalo pri izvajanju reform.

V državah članicah in v regijah, ki bodo izpolnjevale pogoje pod predlaganim naslovom „Konvergenca“, so socialno-ekonomske razlike pomembne: ciljev rasti in kohezije ni mogoče doseči brez financiranja Skupnosti. V državah članicah, ki bodo prejemale pomoč pod predlagano postavko „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, bo ESS imel vlogo katalizatorja ter bo hkrati podpiralizmenjavo izkušenj.

Dopolnjevanje med agendo ter Lizbonsko strategijo in strategijo trajnostnega razvoja zahteva tudi tesne stike z drugimi politikami Skupnosti: notranjim trgom, industrijo, konkurenco in trgovino. Takšen pristop pomeni upoštevati razsežnost zaposlovanja in socialno razsežnost v drugih politikah Skupnosti in obratno. Integriran instrument za presojo vplivov, ki ga je razvila Komisija, je pomembno metodološko orodje. Tako se socialna agenda navdihuje pri Ustavni pogodbi, ki razglaša pomembnost celostnega pristopa.

1.3. Trije pogoji za uspeh

Agenda lahko uspe le, če vključuje vse sestavne dele evropskega prebivalstva: sprememba mora temeljiti na novem medgeneracijskem pristopu. Prav tako cilji zaposlovanja, solidarnosti in socialne vključenosti ne morejo biti ločeni od globaliziranega gospodarstva, kjer sta v igri evropska konkurenčnost in privlačnost. Ta dvojna odprtost zahteva aktivno in odločno sodelovanje vseh zainteresiranih strani.

1.3.1. Medgeneracijski pristop: priložnosti za mlade

1.3.1.1. Zelena knjiga o medgeneracijski razsežnosti

Spremembe, nastale zaradi demografskega razvoja evropskega prebivalstva, potreba po prilagoditvi sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov tem spremembam in končno potreba po povezavi takšnega razmišljanja s problemi migracij, pomenijo velike izzive.

Zato je potrebna analiza prihodnjih izzivov v odnosih med generacijami in glede položaja družin. V ta namen bo Komisija leta 2005 predlagala zeleno knjigo o medgeneracijski razsežnosti.

Zelena knjiga o medgeneracijski razsežnosti : analiza demografskih sprememb evropskega prebivalstva in njihovih posledic.

1.3.1.2. Prispevek k evropski pobudi za mlade

Delovanje za mlade, še zlasti za dinamičen odnos med generacijami, kaže zaupanje v prihodnost in zavrača usodnost staranja in skepticizem. Zaznamovala ga bo evropska pobuda za mlade.

Zavezanost socialnih partnerjev v obliki medgeneracijskega partnerstva, ki so ga že naznanili, bo bila bistveni prispevek k tej pobudi ter bo v strategije zaposlovanja in socialne vključenosti dodala razsežnost mladih.

Medgeneracijsko partnerstvo: prispevek k evropski pobudi za mlade

1.3.2. Partnerstvo za spremembo

Partnerstvo med organi oblasti, socialnimi partnerji in civilno družbo je ključ do uspeha evropskih politik. Evropski svet je marca 2004 povabil države članice k ustanovitvi partnerstev za spremembo, da bi spodbudil podporo za reforme.

Potrebno je tudi oceniti napredek glede sodelovanja vseh strani pri izvajanju evropskih politik. Zato bo Komisija predlagala:

Organizacija letnega srečanja vseh zainteresiranih strani na forumu, na katerem bi ocenili izvajanje agende

1.3.3. Zunanja razsežnost

Poročilo Svetovne komisije o socialni razsežnosti globalizacije ter predlogi Komisije same so dobra podlaga za krepitev socialne razsežnosti globalizacije.

- Agenda želi izkoristiti možnosti izmenjave izkušenj med EU in njenimi partnerji s tesno povezavo med gospodarskim in socialnim napredkom ob upoštevanju vpliva zunanje trgovine na konkurenčnost: najprej z državami kandidatkami, sosednjimi državami in drugimi tretjimi državami, kot so industrializirane države (Združene države, Japonska), z na novo razvijajočimi se gospodarstvi (Čile, Brazilija, Indija, Južna Afrika) ter državami v razvoju;

- nato z mednarodnimi organizacijami, kot so ILO, OECD, ZN in organizacije, ki se ukvarjajo z upravljanjem gospodarstva (MDS, Svetovna banka, STO), da bi bolj upoštevali socialno razsežnost globalizacije in socialni steber trajnostnega razvoja.

Spodbujanje dostojnega dela za vse bi moral biti svetovni cilj na vseh ravneh, kot je to zahtevala Svetovna komisija za socialno razsežnost globalizacije. Ta cilj se sklada z razvojnimi cilji novega tisočletja, z zavezami svetovnega socialnega vrha v Københavnu in z upravljanjem gospodarstva.

Poleg tega bo Komisija ustanovila medresorsko skupino, da bi bolj upoštevali zunanjo razsežnost zaposlovanja, socialne politike in dostojnega dela.

Vključevanje evropskega socialnega modela v zunanji dialog in v zunanje dejavnosti na dvostranski, regionalni in večstranski ravni Spodbujanje dostojnega dela kot svetovnega cilja na vseh ravneh |

2. DVE PREDNOSTNI PODROčJI

2.1. Na poti k polni zaposlenosti: delo kot resnična možnost za vse, izboljševanje kakovosti in večanje produktivnosti dela ter predvidevanje in upravljanje sprememb

Doseganje polne zaposlenosti

Obnovljen cikel Evropske strategije za zaposlovanje (ESZ) leta 2005 v okviru lizbonskega vmesnega pregleda

ESS v službi konvergence, zaposlovanja in konkurenčnosti

Predvidevanje in pozitivno upravljanje sprememb: strateški pristop

Za dosego lizbonskih ciljev v zvezi z rastjo in delovnimi mesti potrebuje Evropa več aktivnih delavcev z večjo produktivnostjo. To bi pripomoglo k dolgoročni gospodarski rasti, boju proti brezposelnosti in regionalnim razlikam ter spodbujalo socialno kohezijo. Evropa mora torej povečati količino in kakovost delovnih mest in produktivnost dela. Razmisliti mora tudi kako pristopiti k vprašanju gospodarskih migracij.

Komisija je kot del vmesnega pregleda Lizbonske strategije predlagala obnovljen cikel z novimi smernicami in v povezavi z racionalizacijo ciklov za usklajevanje gospodarske politike na evropski ravni. V središču tega cikla bodo štiri prednostne naloge za zaposlovanje, ki jih je predlagal „Task Force Kok“ leta 2003 (poročilo „Jobs, jobs, jobs“ („Službe, službe, službe“), da bi:

- povečali zmožnost prilagajanja delavcev in podjetij;

- pritegnili in zadržali več ljudi na trgu dela;

- vlagali več in bolj učinkovito v človeški kapital;

- z boljšim vodenjem zagotovili učinkovito izvajanje reform.

Komisija namerava leta 2006 predstaviti ukrepe za osveščanje zainteresiranih udeležencev ESS, da bi izboljšala upravljanje ESZ. Leta 2006/2007 bo na vseh ravneh začela s komunikacijsko kampanjo obveščanja med parlamenti in zadevnimi stranmi.

Ob vedno večjem gospodarskem povezovanju in svetovni konkurenci mora biti EU sposobna bolj učinkovito predvidevati, sprožiti in upravljati z gospodarskimi spremembami. Gospodarske spremembe so vse hitrejše: prestrukturiranje, seljenje proizvodnje v tujino, zunanje izvajanje in celo krčenje industrijske dejavnosti so vedno bolj pomembni..

Izkušnje kažejo, da je aktivni pristop tako nujen kot možen. Zato bo Komisija razvila strategijo v okviru štirih tem:

- večje prepletanje evropskih politik za spodbujanje in spremljanje prestrukturiranja. Komisija namerava sestaviti forum na visoki ravni za vse udeležence in interesne skupine, da bi izpolnila ta cilj;

- večja vključenost socialnih partnerjev, zlasti pri drugi stopnji posvetovanja s socialnimi partnerji o prestrukturiranju in o pregledu Direktive o Evropskem svetu delavcev (94/45/ES);

- večja sinergija med politikami in njihovimi finančnimi vzvodi, zlasti ESS;

- močnejša povezava med ESZ in razvojem pravnih okvirov in sporazumov med socialnimi partnerji; to bo omogočilo povečanje prilagodljivosti delovne sile in podporo politikam za vseživljenjsko usposabljanje in posodabljanje organizacije dela.

Nova dinamika za industrijske odnose

Razvijajoč se pravni okvir

Ključna vloga socialnega dialoga

Spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb

V dinamičnem gospodarstvu se pojavljajo nove oblike dela, npr. ekonomsko odvisno delo in delo za določen čas.

V luči gospodarskega povezovanja bo evropska raven zagotovila znatno dodano vrednost poleg že obstoječega delovanja na nacionalni ravni.

Skladno s tem namerava Komisija sprejeti Zeleno knjigo o razvoju delovnega prava. Komisija bo v tej Zeleni knjigi preučila sedanje razmere v novih vzorcih dela in vlogo delovnega prava pri spremljanju tega razvoja z zagotavljanjem bolj varnega okolja, ki spodbuja učinkovite prehode na trgu delovne sile.Razprava, ki jo bo sprožil ta dokument, bi lahko vodila do predlogov za vrsto ukrepov za posodabljanje in poenostavitev sedanjih pravil.

Leta 2005 bo Komisija predlagala pobudo o zaščiti osebnih podatkov delavcev. Komisija bo v okviru izboljšave pravil, kot je bilo poudarjeno v lizbonskem vmesnem pregledu, predlagala posodobitev Direktiv 2001/23/ES (prenos podjetij) in 98/59/ES (kolektivni odpusti) ter utrditev številnih določil o informiranju in posvetovanju delavcev.

Komisija bo za obdobje 2007-2012 predlagala novo strategijo za zdravje in varnost pri delu. Preprečevanje se izplača: manj nesreč in bolezni, povezanih z delom, zviša produktivnost, omeji stroške, poveča kakovost dela in tako ovrednoti evropski človeški kapital. Nova strategija se mora osredotočiti na sedanja in nastajajoča tveganja in ohraniti najnižjo mejno raven zaščite na delovnem mestu in zaščito delavcev, ki niso ustrezno zavarovani. Ocena sedanjega programa bo pomagala določiti nove razmere. Posebno pozornost bi morali nameniti kakovosti preventivnih služb, zdravstvenemu in varnostnemu usposabljanju ter drugim sredstvom za dosego boljšega izvajanja standardov zdravja in varnosti. Komisija bo še naprej nadzirala prenos in izvajanje zakonodaje, saj je kakovost izvajanja ključnega pomena. Poleg tega morajo biti za učinkovito izvajanje vse zadevne strani zmožne prevzeti odgovornost. ESS bo igral ključno vlogo pri povečanju zmogljivosti uprave in socialnih partnerjev.

Komisija bo še naprej spodbujala socialne partnerje, naj polno sodelujejo pri lizbonskem vmesnem pregledu, vključno s sklepanjem sporazumov na vseh ravneh.

Ob spoštovanju neodvisnosti socialnih partnerjev bo Komisija še naprej spodbujala evropski socialni dialog na nadpanožni in sektorski ravni, zlasti z večjo logistično in tehnično podporo in z izvajanjem posvetovanj na podlagi člena 138 Pogodbe ES.

Komisija bo še naprej spodbujala družbeno odgovornost podjetij. V sodelovanju z državami članicami in vsemi zainteresiranimi stranmi bo dajala pobude za razvoj in transparentnost družbene odgovornosti podjetij, da bi prispevala k njeni učinkovitosti in verodostojnosti.

K evropskemu trgu dela

Izbirni evropski okvir za nadnacionalna kolektivna pogajanja

2006 – Evropsko leto mobilnosti delavcev

Če naj bi ustanovili pristen in učinkovit evropski trg dela, je treba odstraniti preostale posredne in neposredne ovire ter oblikovati politike, ki ustvarjajo pogoje, da lahko zainteresirani akterji v največji možni meri izkoristijo evropsko področje. Komisija bo, kot je navedeno v lizbonskem vmesnem pregledu, predlagala odstranitev ovir za mobilnost delavcev, zlasti tistih, ki izhajajo iz poklicnih pokojninskih načrtov.

V EU so še vedno velike možnosti za lažje izboljševanje kakovosti in produktivnosti s tesnejšim sodelovanjem med gospodarskimi udeleženci.

Izbirni okvir za nadnacionalna kolektivna pogajanja na podjetniški ali sektorski ravni bi lahko pomagal podjetjem in sektorjem pri soočanju z izzivi organizacije dela, zaposlitve, delovnih pogojev, usposabljanja. Socialnim partnerjem bo dal osnovo za večjo zmožnost delovanja na nadnacionalni ravni. Omogočil bo prilagajanje na spreminjajoče se okoliščine in stroškovno učinkovite nadnacionalne odgovore. Tak pristop temelji na partnerstvu za spremembe, ki ga prednostno zagovarja Lizbonska strategija.

Komisija namerava sprejeti predlog, ki bi socialnim partnerjem omogočil formalno urejanje narave in rezultatov nadnacionalnih kolektivnih pogodb. Ta vir je nujen, vendar bo njegova uporaba ostala neobvezna in bo v celoti odvisna od socialnih partnerjev.

Poleg tega je prost pretok oseb ena od temeljnih svoboščin in je nujno potreben za gospodarsko prilagajanje. Krepitev mreže evropskih zavodov za zaposlovanje bi olajšalo to mobilnost. Vendar se pojavljajo določena vprašanja: prehodno obdobje (glede delavcev iz novih držav članic) ter krepitev in poenostavljanje določil za usklajevanje sistemov socialne varnosti.

Komisija bo leta 2005 sestavila skupino na visoki ravni s predstavniki iz vseh držav članic, da bi ocenila učinek širitve na mobilnost in način delovanja prehodnih obdobij, določenih za zadnjo širitev. To bo vsebina poročila, ki ga bo Komisija pripravila za Svet na začetku leta 2006, da bi priskrbela podatke za odločitve o prehodnih obdobjih.

Komisija bo prav tako izvedla raziskave, namenjene stalnemu nadzoru migracij po širitvi in prihodnjim širitvam. Na koncu se bo posodabljanje in prilagajanje obstoječih pravil Skupnosti nadaljevalo skozi spremembe Uredb o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredbe (EGS) št. 1408/71, (ES) št. 883/04 in (EGS) št. 574/72).

2.2. Bolj povezana družba: enake možnosti za vse

Posodabljanje socialne varnosti: ključni del lizbonskega vmesnega pregleda

Začetek odprte metode koordinacije (OMK) za zdravje in dolgotrajno oskrbo

Vse države članice so začele z dolgoročnimi reformami svojih sistemov socialne varnosti. OMK zagotavlja skupne cilje, vendar prepušča državam članicam načine in sredstva doseganja ciljev. ESS prispeva pri izvajanju politik vključevanja.

To metodo, ki se je najprej uporabljala za boj proti izključenosti in revščini (od leta 2000 naprej) in nato za pokojnine (od leta 2002 naprej), so na splošno potrdili različni partnerji: nacionalne vlade, socialni partnerji, civilna družba, lokalni in regionalni udeleženci. Ti so tudi pozvali k začetku procesa OMK od leta 2006 za področji zdravja in dolgotrajne oskrbe, ki bo pomemben za oblikovanje reform okoli treh glavnih tem splošne dostopnosti, kakovosti in finančne vzdržnosti.

Kakovost izvajanja je treba še izboljšati, da bi bile nacionalne reforme bolj učinkovite. Komisija bo predlagala, da je način izvajanja OMK racionaliziran in poenostavljen. Racionalizacija bo vključevala sestavo enotnega seznama ciljev, skupnih vsem trem področjem – vključenosti, pokojninam, zdravju – vključno s horizontalnimi cilji, kot so enake možnosti in dostop do trga dela.

Boj proti revščini in spodbujanje socialne vključenosti

Pobuda Skupnosti glede sistema najnižjega dohodka in za vključevanje ljudi, izključenih s trga dela

2010 – Evropsko leto boja proti izključenosti in revščini

Na začetku desetletja je bilo število državljanov v razširjeni EU, ki so bili v nevarnosti revščine in trajne revščine, veliko: 15 % in 9 %. Pomanjkanje dejanskih možnosti ljudem onemogoča polno sodelovanje v družbi. Poleg tega prenos revščine preko generacij trajno izključi bolj ranljive. To ni socialno in gospodarsko trajno in kaže, da so izzivi še vedno veliki kljub temu, da so se povsod uvedle globalne strategije, ki so upoštevale številne vidike revščine.

V okviru nove Agende bo Komisija, kot se je obvezala v prejšnji socialni agendi, nadaljevala pogovore o nacionalnih sistemih najnižjega dohodka. Ob spodbudi OMK so države članice že skušale izboljšati učinkovitost svojih nacionalnih sistemov določanja najnižjega dohodka. Vendar so nekateri ljudje še vedno v velikih težavah in ne dobijo niti zaposlitve niti jim nihče ne jamči najnižjega nacionalnega dohodka.

Leta 2005 bo Komisija začela posvetovanja o vzrokih premajhne učinkovitosti sedanjih sistemov. Ta posvetovanja se bodo osredotočila na socialne partnerje, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju ukrepov za vključevanje preko trga dela, ki bi lahko utrli pot konkretnim ukrepom za boljše možnosti. Komisija bo tudi predstavila idejo o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010). To leto bi moralo izmeriti napredek v desetletju, da bi poudarili posebno ranljivost najbolj občutljivega dela prebivalstva.

Spodbujanje različnosti in nediskriminacije

Strateški pristop k boju proti diskriminaciji (2005)

2007 – Evropsko leto enakih možnosti

Nova faza spodbujanja enakosti moških in žensk: Evropski institut za enakost med spoloma

EU je bila gonilna sila pri uveljavljanju načela enakopravnosti. Na področju enakopravnosti moških in žensk je utrla pot in prispevala k napredku v državah članicah samih. Boj proti diskriminaciji temelji na pravicah in daje prednost sinergiji med vsem evropskimi instrumenti.

Po Zeleni knjigi z naslovom „Enakost in nediskriminacija v razširjeni Evropski uniji“ leta 2004, za katero je bilo prejetih več kot 1 500 prispevkov, bo Komisija leta 2005 predložila sporočilo o svojem načrtovanem političnem pristopu in določila politični okvir za nove ukrepe, vključno z izvedljivostjo in ustreznostjo pobud, ki bi nadomestile obstoječi pravni okvir EU. Sporočilo bo govorilo tudi o vprašanju manjšin, zlasti Romov.

Komisija namerava organizirati evropsko leto enakih možnosti (2007), kar bo poudarilo pomen te teme in dosežene rezultate ter pokazalo prednosti različnosti za evropsko gospodarstvo in družbo.

EU že dolgo odločno deluje na področju enakosti spolov. Kljub doseženemu napredku ostajajo pomembnejše težave na nekaterih področjih, kot so razlika v plačah med spoloma, dostop in sodelovanje žensk na trgu dela, usposabljanje, poklicno napredovanje, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ali sodelovanje pri odločanju. Ker se sedanja okvirna strategija 2000-2005 končuje, bo Komisija sestavila poročilo o prihodnjem razvoju politike, v katerem bo predlagala ukrepe za rešitev teh težav. Komisija bo prav tako predložila svoje letno poročilo na spomladanskem vrhovnem zasedanju.

Evropski svet je junija 2004 pozval k ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost med spoloma. Komisija bo glede tega kmalu predložila predlog. To bi omogočilo izmenjavo informacij in dobrih praks.. Prav tako bi pomagalo Komisiji in državam članicam pri izvajanju ciljev Skupnosti za spodbujanje enakosti med spoloma in zagotoviljanje njihovih vključenosti v politike skupnosti.

Komisija bo na področju enakih možnosti za invalide predložila nove izdaje svojega akcijskega načrta in objavila poročilo o položaju invalidov vsake dve leti na evropski dan invalidov.

Družbene storitve splošnega pomena

Razjasnitev vloge in značilnosti družbenih storitev splošnega pomena

Komisija je v Beli knjigi o storitvah splošnega pomena leta 2004 objavila, da bo leta 2005 predložila sporočilo, v katerem bo razjasnila okvir, znotraj katerega družbene storitve splošnega pomena delujejo in kako se lahko posodobijo. To sporočilo bo vsebovalo seznam politik skupnosti, povezanih z zagotavljanjem družbenih storitev splošnega pomena. Opisalo bo organizacijo in delovanje teh storitev, da bi ob upoštevanju različnih področij, ki jih zajemajo, prispevalo k njihovem posodabljanju in kakovosti.

Glede državnih pomoči bo Komisija leta 2005 sprejela sklep na podlagi člena 86(3) Pogodbe in okvir Skupnosti o dogovorih za financiranje storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP). Ta besedila bodo določila pogoje, pod katerimi so državne pomoči, dodeljene SSGP, skladne s pravili Skupnosti. Ob upoštevanju sedanjih posvetovanj namerava Komisija omogočiti, da se za omejeno vsoto opusti priglasitev nadomestila izvajanja javnih storitev. Posebna pravila bi lahko veljala tudi za bolnišnice in zveze socialnih stanovanj. Dejansko bo imela korist od tega sklepa večina služb, ki so del SSGP.

[1] COM (2005) 24.

[2] COM (2005) 37.

[3] COM(2005) 12.