Bruselj, 27. 1. 2005

COM(2005) 8 končno

SPOROČILO KOMISIJE

Drugo poročilo o izvajanju širših smernic ekonomskih politik 2003–2005 (predloženo v skladu s členom 99(3) Pogodbe ES) {SEC(2005)91}

Druga ocena napredka pri izvajanju širših smernic ekonomskih politik… …je izhodišče za Pomladno poročilo 2005 | To sporočilo obravnava napredek pri izvajanju srednjeročne ekonomske politike EU, kakor je bila določena v širših smernicah ekonomskih politik 2003–2005[1]. Smernice, ki so bile sprejete leta 2003 in zaradi upoštevanja širitve Unije posodobljene leta 2004[2], se osredotočajo na možen prispevek ekonomskih politik k lizbonski strategiji, tako z uveljavljanjem primernih makroekonomskih politik kot z odločno gospodarsko reformo. To poročilo povzema poglavitne ugotovitve poročila o izvajanju širših smernic ekonomskih politik, ki so ga službe Komisije pripravile kot del „paketa o izvajanju“, v katerem sta vključena tudi osnutek skupnega poročila o zaposlovanju in poročilo o izvajanju strategije notranjega trga. Paket o izvajanju zagotavlja temeljno podlago za Pomladansko poročilo Komisije 2005 in za srednjeročni pregled lizbonske strategije. |

Prenos težišča v smeri ukrepov politike | Da bi se ugotovila prisotnost ali neprisotnost jasnega napredka, je glede na lanskoletno predhodno oceno[3] v tem poročilu ocenjevanje bolj natančno. S tem se je v določeni meri težišče premaknilo z namenov politike na ukrepe politike. Poročilo vsekakor primerno upošteva omejeni rok prilagajanja smernicam, s katerim so razpolagale nove države članice. |

Zmerna oživitev gospodarstva z omejenim domačim povpraševanjem | V drugi polovici leta 2003, kmalu po sprejetju širših smernic ekonomskih politik 2003–05, se je gospodarski trend obrnil. Oživitev se je nadaljevala v letu 2004, k čemur je pripomoglo ugodno splošno gospodarsko okolje. Vendar je ob predvideni 2,5 % rasti za EU (in približno 2 % rasti za euroobmočje) leta 2004 oživitev gospodarstva dokaj zmerna in jo mora še utrditi porast domačega povpraševanja. Nekaj izboljšav je mogoče opaziti na trgu dela, kjer je leta 2004 ob zmerni rasti plač oživljena rast zaposlovanja dosegla 0,4 %. Po izračunih je kljub višjim cenam energije, ki jih je v euroobmočju sicer omilila apreciacija eura, tako v EU-25 kot v euroobmočju glede na leto 2003 inflacija le rahlo narasla na 2,2 %. |

Makroekonomske politike so ostale prilagodljive Še vedno so prisotni proračunski primanjkljaji | V ozadju trajne negotovosti v zvezi z močjo oživitve in rastočimi cenami energije so leta 2004 makroekonomske politike ostale prilagodljive. ECB je pri tem ohranila nespremenjene obrestne mere. Nekatere centralne banke v Uniji so zvišale obrestne mere zaradi zajezitve pritiska inflacije. Leta 2004, kakor kaže edina minimalna sprememba v diskrecijskem elementu, so fiskalne politike v EU-15 v glavnem ostale nevtralne, medtem ko so avtomatični stabilizatorji na splošno neovirano podpirali gospodarsko dejavnost. V nekaterih novih državah članicah je konsolidacija javnih financ prispevala k bolj primernemu položaju monetarne politike. Leta 2004 je v več državah članicah, ki so leta 2003 beležile visoke proračunske primanjkljaje, prišlo le do omejenega napredka v doseganju zdravih proračunskih položajev. Ob potencialni rasti pod potencialom v letu 2004 je to povzročilo, da se je povprečni nominalni primanjkljaj zvišal na skoraj 3 % BDP v euroobmočju in je ostal nespremenjen na zanemarljivo nižji ravni v EU kot celoti. Vendar so za tem opazne razlike med državami članicami. Če so številne države članice dosegle ali ohranile proračunsko stanje „v ravnovesju ali s presežkom“ leta 2003 ali 2004 (Belgija, Danska, Estonija, Španija, Irska, Luksemburg, Finska in Švedska), v nasprotju s tem druge niso blestele po učinkovitosti. |

Leta 2004 je približno tretjina držav članic imela primanjkljaj, ki je presegal 3 % BDP | Nominalna proračunska sredstva so se zmanjšala v več kot polovici držav članic: presežek se je prevesil v primanjkljaj v štirih državah članicah in primanjkljaj se je še poslabšal v drugih desetih, zlasti v Grčiji in na Poljskem. Na podlagi gospodarskih napovedi Komisije iz jeseni 2004 bo po pričakovanjih primanjkljaj devetih držav članic leta 2004 znatno presegel prag 3 % BDP. To je tudi posledica začetnega proračunskega položaja v več novih držav članic, ki odseva tekoči proces tranzicije in različne izzive proračunskih politik. Previsoki primanjkljaji so že bili ugotovljeni za Portugalsko leta 2002, Nemčijo in Francijo leta 2003, poleg tega pa je bilo še v drugih osmih državah, namreč Grčiji in Nizozemski ter po pristopu Češki, Cipru, Madžarski, Malti, Poljski in Slovaški, opaženo stanje s previsokim primanjkljajem v letu 2004. Medtem ko je bilo leta 2004 stanje s previsokim primanjkljajem na Portugalskem odpravljeno in se je primanjkljaj na Nizozemskem po ocenah spet povrnil pod 3 %, se Nemčija, Francija in predvsem Grčija (med nekdanjimi državami članicami EU-15) še vedno borijo z visokimi primanjkljaji. Kljub temu je videti, da je uresničevanje prizadevanj za konsolidacijo proračuna v drugih državah, za katere je bil sprožen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v glavnem na dobri poti, z izjemo Grčije in Madžarske. |

Ohranitev hitrosti reform na trgu dela | Kakor je videti, je bila hitrost reform na trgu dela leta 2004 ohranjena, predvsem zaradi pred kratkim sprejetih ukrepov v Nemčiji in pomembnega napredka na Danskem, Nizozemskem, Irskem in v Avstriji (glej tudi osnutek skupnega poročila o delu 2004–2005). Na splošno ostaja mnogo ukrepov usmerjenih na zniževanje davkov, strategije vseživljenjskega učenja ali aktivne politike na trgu dela, manj pa je pobud (ali manj celovitih predlogov), povezanih s sistemi varstva, pogajanjem o plačah in zakonodajo o zaščiti delovnih mest. |

Ukrepi za okrepitev delovnih spodbud so se še naprej osredotočale na davčne reforme | Več držav članic je sprejelo davčne reforme zaradi spodbujanja vstopa ali ostajanja na trgu dela in nekatere države članice (npr. Češka, Danska, Nemčija, Francija in Nizozemska) so tudi znižale trajanje pomoči za brezposelnost in/ali zaostrile merila za upravičenost do in iskanje dela. |

Nekaj držav članic je sprejelo ukrepe za okrepitev prilagodljivosti | Trge dela je treba narediti bolj prožne in obenem zagotoviti delavcem primerno raven varnosti. Leta 2004 je le nekaj držav članic sprejelo ukrepe za povečanje prilagodljivosti organizacije dela. Opaziti je, da je v Nemčiji zakonodaja o zaščiti delovnih mest za mala podjetja postala bolj fleksibilna, trajanje pogodb za zaposlitev za določen čas se je podaljšalo in na posebnih področjih se je začel spreminjati trend glede skrajšanega delovnega časa. Francija je spremenila zakonodajo o odpuščanju delavcev. Vendar nobena druga država članica ni reševala vprašanja včasih pretirano toge zakonodaje glede zaščite delovnih mest v okviru stalne pogodbe ali delitve trga dela vzdolž različnih vrst pogodb. Čeprav so bile v Italiji uvedene reforme za podporo večji udeležbi delovne sile, se lahko zgodi, da povečana raznovrstnost delovnih pogodb še poglobi že vidno delitev trga dela. |

Večina držav članic je še naprej spodbujala delovno mobilnost s strategijami za vseživljenjsko učenje in aktivnimi programi na trgu dela. Regionalna mobilnost se je v nekaterih državah članicah spodbujala z izboljšanjem davčnih sistemov/sistemov varstva ali, v primeru Španije, z zmanjševanjem togosti na trgu nepremičnin. |

Napredek je povsem nezadosten za doseganje ciljev v zaposlovanju, določenih za 2005–2010 | Kljub nedavnemu napredku je vse manj verjetno, da bo Unija dosegla lizbonske in stockholmske cilje na področju zaposlovanja (mogoče z izjemo cilja o stopnji zaposlenosti žensk), razen če bodo vse države članice izvedle dodatne in celovite reforme. Trajnostno povečanje v gospodarski dinamiki bi tudi spodbudilo nadaljnjo rast zaposlovanja. |

Nenaklonjen razvoj rasti produktivnosti | Reforme za izboljšanje storilnosti v produktivnosti EU so prav tako pomembne kot reforme na področju trga dela. Od prehoda v novo stoletje je rast urne delovne produktivnosti še upadla v nekaterih državah članicah in leta 2003 zabeležila negativno vrednost v Italiji, na Nizozemskem in Portugalskem. To je lahko delno povezano z nižjo stopnjo naložb na zaposlenega delavca, kar je posledica višje stopnje ustvarjanja delovnih mest v drugi polovici 90. let. Vendar se lahko zapažena upočasnitev produktivnosti le delno obrazloži s tem. Pomembnejši faktor je upočasnitev tehnološkega napredka, ki izhaja iz počasne preusmeritve v sektorje z visoko stopnjo produktivnosti, relativno majhne velikosti IKT panog EU in njeno vidno počasnostjo pri izkoriščanju prednosti IKT za okrepitev produktivnosti v panogah, ki uporabljajo IKT. |

Hitrost integracije notranjega trga se je znižala… | Dvigovanje ravni produktivnosti zahteva izvajanje odločnega in celovitega sklopa reform, ki zagotavlja popolno koriščenje ekonomske integracije. Vendar, kakor je že bilo zapaženo v prvem poročilu o izvajanju širših smernic ekonomskih politik 2003–2005, so rezultati neenotni. Več kazalcev (trgovina znotraj EU, konvergenca cen) kaže, da hitrost integracije notranjega trga znižala, delno kot posledica manjše ekonomske aktivnosti. Prenos direktiv o notranjem trgu zaostaja za terminskim načrtom in le Španiji in Litvi je uspelo znižati odstotek neprenesenih direktiv vse do dogovorjenih 1,5 %. Visoka stopnja primerov nespoštovanja v Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji in Italiji je prav tako zaskrbljujoča. Na področju javnega naročanja vrednost projektov, za katere so bila podana javna obvestila, še naprej raste, a še vedno znaša samo 16 % celotne vrednosti javnih naročil. |

…medtem ko je liberalizacija mrežnih industrij napredovala in so politike na področju konkurenčnosti postale bolj učinkovite | Nadaljujejo se prizadevanja za spodbujanje konkurenčnosti v omrežnih dejavnostih. Leta 2004 so bili storjeni nadaljnji koraki za liberalizacijo mrežnih industrij, vendar učinkovita konkurenčnost, kakor je videti na podlagi še vedno zelo visokega tržnega deleža tradicionalnih operaterjev, še ni zagotovljena. Z izvajanjem novega ureditvenega okvira se je na večini trgov intenzivnost konkurenčnosti v sektorju storitev elektronske komunikacije povečala, s tem pa so se povečale tudi koristi za potrošnike. Osem držav članic je naredilo nadaljnje korake k polni liberalizaciji trga energije (Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Portugalska). V številnih novih državah članicah se konkurenčnost na mrežnih trgih povečuje, odkar so se njihova gospodarstva odprla mednarodni konkurenci. Učinkovitost konkurenčne politike je bila okrepljena s posodobitvijo protimonopolnih in združitvenih sistemov Skupnosti in s sicer skromno okrepitvijo preiskovalnih pooblastil Komisije. Države članice (zlasti Irska, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo) so v zvezi s tem razvojem, ki vključuje povečanje odgovornosti nacionalnih organov za nadzor konkurence, storile dobrodošel korak s tem, da so dale na razpolago dodatna sredstva. |

Napredek v integraciji finančnega trga | Leta 2004 so bili storjeni pomembni koraki k zagotavljanju primernega ureditvenega okvira za oblikovanje učinkovitejših kapitalskih trgov in nadaljnjo finančno integracijo v EU. Izvedbena faza akcijskega načrta za rizični kapital (RCAP) je omogočila dober razvoj odkupnega trga, vendar naložbe tveganega kapitala v novoustanovljene družbe ostajajo nizke. Odkar se zakonodajna faza akcijskega načrta za finančne storitve (FSAP) približuje h koncu, se je težišče začelo premikati na prenos sprejetih ukrepov v nacionalno zakonodajo. Stopnje prenosa direktiv se še vedno zelo razlikujejo glede na same direktive in države članice, vendar se za leto 2004 prenos zdi zadosten. |

S Poročilom Komisije o poračunih in obravnavah iz maja 2004 in ustanovitvijo Izvedenske skupine za svetovanje in spremljanje poračunov in obravnav je prišlo do napredka v smeri spodbujanja usklajenega, varnega in učinkovitega okolja za trg vrednostnih papirjev EU. Do napredka je prišlo tudi v okrepitvi upravljanja družb s sprejetjem zadevnih pobud na ravni EU in domačih pobud. V skladu z razvojem trga so države članice še naprej utrjevale svoje medpodročne ureditve za nadzor, ob tem pa so bili storjeni pomembni koraki za izboljšanje čezmejnega sodelovanja. |

Boljša klima za poslovanje | Zdi se, da se splošne razmere za poslovanje izboljšujejo, čeprav je podjetniška dejavnost manj dinamična kot v ZDA. Vlade si prizadevajo za zmanjševanje časa in stroškov, potrebnih za ustanovitev družb, in za zagotavljanje storitev preko interneta (npr. Belgija, Francija, Madžarska, Poljska in Slovaška). Večja pozornost za regulativno reformo je opazna tudi na evropski ravni. V državah članicah se izvajajo ukrepi za zmanjševanje stroškov zaradi spoštovanja davka na pravne osebe (ki je lahko za MSP zelo visok). Poleg tega so bili uvedeni ukrepi za razširitev osnove tega davka, kar lahko poveča obseg zmanjšanja davčnih stopenj. |

Le postopen napredek v smeri na znanju temelječega gospodarstva… …ogroža dosego lizbonskega cilja za R&R | Kljub različnim ukrepom, ki so bili sprejeti za okrepitev tranzicije v smeri na znanju temelječega gospodarstva, je napredek le postopen. Na področju raziskav in razvoja (R&R) EU še vedno bistveno zaostaja za ZDA. Zadnje ciklično zmanjšanje poslovnih investicij in tujih neposrednih naložb je oviralo razširitev znanja in tehnologije, ki je posebno pomembna za nove države članice. Stroški za R&R so leta 2002 le neznatno narasli na 2 % BDP, zaradi česar bo do leta 2010 zelo težko doseči cilj o višini 3 % BDP za naložbe v R&R (pri čemer dve tretjini financira finančni sektor). Nekatere države članice (Švedska in Finska) imajo visoka razmerja za R&R, medtem ko v drugih razmerje upada že od leta 1999 (Grčija, Irska in Nizozemska). Skoraj vse države članice so sprejele nacionalne cilje za povečanje javnih in zasebnih naložb v raziskovanje in vse več jih posredno podpira R&R poslovanje z davčnimi olajšavami. Nove države članice naj bi imele korist od prenosa znanja preko neposrednih tujih naložb (FDI). Ta prenos je bistvenega pomena pri procesu dohitevanja v teh državah članicah zaradi povečanja njihove specializacije v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo. Kakor je videti, so se javne naložbe v človeške vire rahlo povečale in se precej razlikujejo od države članice do države članice. Kljub spodbudnemu napredku so za dosego cilja 2010 o udeležbi odraslih in ljudi, ki so zgodaj zapustili šolo, v vseživljenjskem učenju potrebni dodatni napori. Le malo napredka je bilo storjenega v povečanju deleža dvaindvajsetletnikov, ki so zaključili višje srednje izobraževanje. Skratka, obstaja nevarnost, da medtem ko si države članice prizadevajo za prenovo raziskovalnih dejavnosti, inovativnosti, izobraževanja in sistemov usposabljanja, sedanja stopnja reforme ne bo omogočila Uniji doseganja lizbonskih in barcelonskih ciljev za na znanju temelječe gospodarstvo. Na splošno so se med 2000 in 2004 bruto javne naložbe (kot odstotek BDP), ki so od 70-ih letih upadale, stabilizirale na približno 2,5 % BDP. Pobuda za evropsko rast je poudarila vlogo javnih naložb pri temeljni prometni infrastrukturi zaradi okrepitev dinamik notranjega trga. Določen je bil seznam za hiter začetek del in je sedaj del prednostnih nalog za vseevropska omrežja, ki jih je Unija sprejela aprila 2004. Poleg tega proračun EU pomembno financira naložbe npr. v infrastrukturo, R&R in izobrazbo z namenom prispevanja k dvigu produktivnosti in zaposlovanja. |

Dolgoročna vzdržnost javnih financ še ni zagotovljena v večini držav članic | Poleg doseganja višjih stopenj zaposlenosti in potencialne rasti je dogovorjena politična strategija za reševanje gospodarskih in proračunskih posledic staranja odvisna tudi od zmanjševanja dolga in reformiranja pokojninskih sistemov. V zadnjih letih ni prišlo do nobenega pomembnega napredka v zmanjševanju javnega dolga, ki je leta 2004 tako v EU kot celoti kot v euroobmočju ostal nad referenčno vrednostjo 60 % BDP. Za še vedno visok dolg je kriva nizka prioriteta, ki jo številne države članice pripisujejo konsolidaciji proračuna, ter ekonomski rasti nenaklonjeno okolje. Po večjih pokojninskih reformah leta 2003, zlasti v Franciji in Avstriji, so bili leta 2004 sprejeti pomembni ukrepi, na primer v Italiji in na Slovaškem, medtem ko so bili drugje sprejeti bolj omejeni posegi (Latvija je na primer zvišala najnižjo upokojitveno starost in Portugalska je uvedla penale za javne uslužbence, ki se zgodaj upokojijo), včasih s ciljem omilitve učinkov prejšnjih reform. Analiza kaže, da kljub zadnjim prizadevanjem za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, ta ostaja pomembno vprašanje v večini držav članic, zlasti v Belgiji, Cipru, Češki, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Madžarski, Italiji, Malti, Poljski, Portugalski, Sloveniji in Slovaški. |

Družbeno vzdržnost ovirajo razmere na trgu dela | Napredek pri izboljševanju družbene vzdržnosti je leta 2004 še vedno omejen. Splošni napredek ovira predvsem relativno majhna uspešnost trga dela z nizko stopnjo rasti zaposlovanja v 2003–2004, saj je zaposlovanje pomemben dejavnik za to, da se ljudje rešijo revščine in socialne izključenosti. Ukrepi, ki so jih pred nedavnim sprejele Slovaška, Madžarska, Češka, Slovenija in Estonija, so usmerjeni v posodobitev davčnih sistemov/sistemov varstva ali olajšanju zaposlovanja občutljivih skupin. Zaradi tega je pomembno okrepiti vzajemni utrjevalni učinek politik, ki spodbujajo gospodarsko rast, zaposlovanje ter ekonomsko in socialno kohezijo. |

Boljši napredek pri ukrepih zaradi izboljševanja okoljske trajnosti | Glede na 2003 je leta 2004 prišlo do boljših rezultatov pri ukrepih v zvezi z izboljševanju okoljske trajnosti. Na področju spremembe podnebja so bile leta 2004 dokončane priprave na Program Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, kar pomeni, da bo začetek izvajanja programa možen s 1. januarjem 2005. Vendar nekatere države članice niso sporočile svojih celotnih nacionalnih akcijskih načrtov glede pravic do emisije in zato niso mogle sodelovati v programu od vsega začetka. Ratifikacija Kjotskega protokola s strani Rusije pomeni, da bo začel veljati od leta 2005, kar bo spodbujalo izvajanje učinkovitih politik za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Dosedanje omejevanje toplogrednih plinov še ne zadostuje, da bi lahko EU-15 premočrtno dosegla kjotske obveze. Marsikatera država članica je sprejela tržne ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti (npr. Belgija in Italija) ali za podpiranje uporabe alternativnih goriv (npr. Francija, Avstrija, Švedska in Združeno kraljestvo), vendar so nekatere zmanjšale cenovni signal višjih cen energije z zmanjšanjem davkov na gorivo. V sektorju prevoza se je nekaj držav članic (npr. Belgija, Ciper in Avstrija) pridružilo skupini, ki je prilagodila svoje sisteme obdavčitve vozil zaradi upoštevanja emisij ogljikovega dioksida in/ali emisij trdnih delcev. Poleg tega so ukrepi glede cestnih davkov za težke tovornjake, ki so koristni pri doseganju večjega intermodalnega ravnotežja, začeli veljati v Avstriji in nato v Nemčiji. Štiri države so dale pomemben prispevek k napredku v ustvarjanju energije iz obnovljivih energetskih virov z uvedbo tarif na dovajanje toka (Danska, Nemčija in Španija) in z ukinitvijo davkov na obnovljive energetske vire (Finska). Da bi se zmanjšala energetska odvisnost Evrope, da bi se zagotovile dostopne cene vsem potrošnikom (tako industrijam kot gospodinjstvom) in da bi bile izpolnjene mednarodne obveze v skladu s Kjotskim protokolom, je treba nadaljevati s prizadevanji za izboljšanje učinkovitosti celotne verige energetske ponudbe in energetskega povpraševanja. |

Neenoten napredek v euroobmočju, kjer proračunske politike še vedno niso zadovoljive, … …a kjer bo gospodarskemu upravljanju koristilo dvoletno predsedstvo Euroskupine | Napredek pri odzivu na smernice za euroobmočje je še vedno neenoten. Medtem ko je kombinacija makroekonomskih politik še naprej pospeševala rast – monetarni element je bil pri tem pospeševalen, fiskalni pa v glavnem nevtralen –, počasna in zapoznela oživitev glede na druga industrializirana gospodarstva kaže na potrebo po nadaljnjih in celovitih gospodarskih reformah. Nadaljnje reforme, ki bi zmanjšale strukturne togosti, in doseganje zadostnih pragov za avtomatično stabilizacijo s proračunom so še potrebni za utrditev sposobnosti prilagajanja na udarce. Pomanjkanje pomembnega napredka v konsolidaciji proračuna s strani katere koli od sedmih držav članic, ki niso dosegle „proračunskega ravnovesja ali presežka“ leta 2003, je tudi v tem pogledu posebno zaskrbljujoče. Čeprav je bilo določeno izboljšanje pri ciklično prilagojenih proračunskih primanjkljajih zabeleženo v Franciji in na Nizozemskem, se je stanje še poslabšalo v Nemčiji, Grčiji, Italiji in Avstriji. Bolj pozitivno je, da so se v euroobmočju, kakor je videti, drugo leto zapored inflacijske razlike zmanjšale. Sklep iz leta 2004 o vzpostavitvi stabilnega dvoletnega predsedstva Euroskupine od leta 2005 naprej bo koristil njenemu delovanju in bo podlaga za kontinuirano prisotnost euroobmočja na mednarodnih srečanjih. Na to je mogoče gledati kot na pomemben začetni korak pri okrepitvi glasu euroobmočja na svetovnem prizorišču. |

Skratka, napredek v izvajanju širših smernic ekonomskih politik 2003–2005 je zelo pomanjkljiv | Skratka, skupni zaključek tega drugega poročila o izvajanju širših smernic ekonomskih politik 2003–2005 je, da je napredek še neenoten. Nekatere države članice napredujejo bolje kot druge. Relativno dobro so priporočila po posameznih državah izvajale Belgija, Danska, Irska, Nizozemska, Finska in Združeno kraljestvo, medtem ko se lahko šteje, da je bil v več državah članicah napredek omejen. Glede priporočil novim državam članicam, ki so bila oblikovana le pred pol leta, ocena izvajanja kaže na to, da izvajanje gre kljub različnim hitrostim v pravo smer, zlasti na Cipru in Slovaškem. Po drugi strani, če se osredotočimo na razvoj po sektorjih, je prišlo do relativno dobrega napredka v ustvarjanju bolj naklonjenega okolja za poslovanje, v okrepitvi učinkovitosti politik konkurence in izboljševanju okoljske trajnosti. Stopnja reform na trgu dela, ki se je nekoliko okrepila leta 2003, se je, kakor je videti, ohranila. Vendar je bil napredek v zvezi s tekočim prehodom h gospodarstvu, temelječem na znanju, omejen. Tu ostaja razlika med EU in ZDA znatna. Hitrost integracije notranjega trga se je, kakor je videti, prav tako zmanjšala, pri čemer je omejen napredek opazen pri prenosu direktiv o notranjem trgu in še vedno visoko stopnjo primerov nespoštovanja določb. Poleg tega je omejen napredek glede doseganja zdravega proračunskega položaja in/ali zmanjšanja čezmernega primanjkljaja še vedno zaskrbljujoč. Čeprav je prišlo do nekaj napredka v izboljševanju vzdržnosti javnih financ, med drugim z reformami pokojnin v nekaterih državah članicah, ostajajo deleži dolga visoki in leta 2004 dolgoročna vzdržnost še ni zagotovljena v 4 državah članicah. V celoti gledano ostaja leta 2004 skupna hitrost reform nespremenjena. Jasno je, da ob trenutni hitrosti reform ne bo zagotovljeno celovito izvajanje širših smernic ekonomskih politik, kar pomeni, da bo težko izpolniti lizbonske ambicije. |

[1] Priporočilo Sveta z dne 26. junija 2003 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (za obdobje 2003–05), 2003/555/ES, UL L 195, 1.8.2003, str. 1.

[2] Priporočilo sveta z dne 5. julija 2004 o posodobitvi širših smernic ekonomskih politik za obdobje 2003–2005 iz leta 2004.

[3] Sporočilo Komisije „Prvo poročilo o izvajanju širših smernic ekonomskih politik“, COM(2004) 20 konč., sprejeto dne 21. januarja 2004.