Predlog uredba Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost /* KOM/2004/0630 končno - CNS 2004/0223 */
Bruselj, 29.9.2004 KOM(2004) 630 končno 2004/0223 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Utemeljitev instrumenta za stabilnost v novi zgradbi instrumentov zunanje pomoči Skupnosti je navedena v sporočilu Komisije, ki je priložen predlogu. Predlog temelji na členu 308 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti skupaj s členom 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Pravna podlaga Euratoma je potrebna, da bi zajeli vidike jedrske varnosti predloga. Civilni vidiki odziva na krizo bi običajno sodili v okvir člena 179 in člena 181a Pogodbe ES. Vendar pa določbe v zvezi s financiranjem ohranjanja miru, čeprav jasno prispevajo k ciljem člena 179 in člena 181a, zlasti upravičujejo pravno podlago v členu 308 Pogodbe. Poleg tega člen 179 in člen 181a nista več pravno v skladu s členom 203 Pogodbe Euratom. NASLOV I – CILJI Člen 1 Splošni cilji in področje uporabe Člen 1 določa splošne cilje Uredbe in njeno geografsko področje uporabe. Uredba bo veljala za vse tretje države in ozemlja. Člen 2 Namen Uredba predvideva zagotavljanje finančne, gospodarske in tehnične pomoči za obravnavo treh različnih zadev: a) zagotavljanje učinkovitega in celostnega odziva na krize in nevarnosti poseganja v človekove pravice, demokracijo in pravno državo s splošnim ciljem, da bi se pomagalo vzpostaviti ali ponovno vzpostaviti pogoje, potrebne za učinkovito izvajanje politik razvojnega in gospodarskega sodelovanja Skupnosti, njene sosedske politike in predpristopne strategije. Določbe Uredbe v zvezi s tem so bile oblikovane ob upoštevanju tako izkušenj pri izvajanju mehanizma za hitro ukrepanje, Afriške ustanove za mir, Uredbe o ukrepih zoper protipehotne kopenske mine in Evropske pobude za demokracijo in človekove pravice kot tudi obsežnih izkušenj pri odzivih na krize v skladu z obstoječimi „geografskimi“ finančnimi instrumenti in z mednarodno najboljšo prakso. Ta člen je neposredna povezava med zagotavljanjem pomoči v krizi ter med izvajanjem politik razvojnega, gospodarskega sodelovanja in človekovih pravic Skupnosti. S trenutno izjemo nekaterih prvin operacij v podporo miru bo večina zagotovljene pomoči izpolnjevala pogoje Odbora za razvojno pomoč. Uredba priznava, da je nekatere ukrepe, ki so pomembni za odziv na krizo, na primer delo, ki obravnava težave z ukrepanjem v zvezi s protipehotnimi minami, hkrati pa so tudi bistveni za zagotavljanje učinkovitih pogojev za razvoj, lahko zagotovi s strateškimi programi, pa tudi kot odziv na krize. Humanitarne pomoči ni mogoče zagotavljati v skladu s to uredbo (glej člen 13). Zagotavljanje humanitarne pomoči Skupnosti se bo nadaljevalo samo v skladu z določbami Uredbe (ES) 1257/96. Uredba zahteva, da Komisija zagotovi dopolnjevanje humanitarne pomoči Skupnosti in ukrepanja za primer nesreče, zagotovljena v skladu z instrumentom za stabilnost; b) pomoč za krepitev sodelovanja med EU in tretjimi državami v zvezi z globalnimi in regionalnimi čezmejnimi izzivi, ki vplivajo na varnost državljanov. Uredba želi zagotoviti, da lahko Komisija obravnava več ključnih izzivov v obojestranskem interesu Skupnosti in države partnerice. Uredba se osredotoča na prizadevanja za boj proti organiziranemu kriminalu, proti terorizmu in proti drugim čeznacionalnim nevarnostim za pravno državo, za zaščito strateške infrastrukture in proti večjim nepričakovanim nevarnostim za javno zdravje. Ukrepi, sprejeti v skladu z instrumentom za stabilnost, bodo dopolnjevali tiste, ki so bili sprejeti v skladu s tremi instrumenti na podlagi politike v normalnih pogojih. Dodana vrednost, ki jo zagotovi obstoječ instrument, bo možnost za hitro in usklajeno globalno ukrepanje, na primer za obravnavanje financiranja terorizma, pranja denarja ali davčne goljufije, ter zmožnost za spodbujanje zadev posebnega pomena za Skupnost in za obravnavanje zadev, ki jih države partnerice s težavo prednostno obravnavajo v okviru politike, na kateri temeljijo trije novi instrumenti politike Skupnosti; c) pomoč pri zaščiti prebivalstva pred kritičnimi tehnološkimi nevarnostmi in boj proti širjenju orožja za množično uničevanje. Določbe Uredbe v zvezi s tem nadgrajujejo uveljavljeno prakso Skupnosti na področju jedrske varnosti in bodo omogočile Skupnosti, da bo podpirala programe, povezane z novimi varnostnimi izzivi, ki izhajajo iz morebitne zlorabe snovi, opreme ali tehnologij, povezanih z orožjem za množično uničevanje in z njihovimi izstrelitvenimi sistemi. To bi med drugim omogočalo, da bi Skupnost lahko izpolnila svoje obveznosti v skladu z globalnim partnerstvom G8 proti širjenju orožja za množično uničevanje in s tem povezanih snovi. S tem povezana pomoč se bo ukvarjala z zadevami, ki se lahko obravnavajo na civilnem področju in ki nimajo vojaških ali obrambnih posledic. Med te ukrepe lahko na primer spada vzpostavitev podporne infrastrukture okrog objektov za uničevanje jedrskega /kemičnega orožja: (ceste ali železnice za dovoz, dobava elektrike/vode/plina, vendar ne sama razgradnja orožja); podpora za spremljanje okolja in informiranje javnosti; ravnanje s strupenimi ostanki, ki nastanejo pri razgradnji; preobrazba nekdanjih obratov za kemično orožje v civilne objekte; civilno preusposabljanje; podpora za razvoj učinkovitega nadzora izvoza snovi z dvojno rabo in podpora za posebne ukrepe za varnost mej, da bi preprečili nedovoljen promet s snovmi, povezanimi z orožjem za množično uničevanje. Jedrsko varnost je treba vključiti v trenutno uredbo (namesto v geografske instrumente na podlagi politike) zato, ker je lahko takšna podpora potrebna v več regijah (države nekdanje Sovjetske zveze bodo zdaj na primer zajete v evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu, ki velja za področje od Rusije do Kavkaza, ter v instrumentu za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje, ki velja za centralno Azijo). Poleg tega je pomembno, da se zagotovi popolna skladnost med delom v zvezi z jedrsko varnostjo in delom v zvezi z jedrskimi zaščitnimi ukrepi, skupaj z njenimi varnostnimi posledicami – to je najbolje obravnavati v okviru enega instrumenta. Zaradi zakonskih omejitev, ki izhajajo iz potrebe, da se kot pravno podlago v zvezi z jedrsko varnostjo uporabi člen 203 pogodbe Euratom, in zaradi nezdružljivosti tega člena s členom 179 ali členom 181a Pogodbe ES je treba takšne dejavnosti združiti v en instrument, pri čemer se uporabi člen 203 Pogodbe ES in člen 308 Pogodbe ES. d) Instrument za stabilnost je tudi temelj za spodbujanje mednarodnega ukrepanja za podporo splošnim ciljem Uredbe, vključno z raziskovanjem in z usposabljanjem civilnih strokovnjakov za misije kriznega upravljanja EU. Določbe člena 2 so zlasti kodifikacija in uskladitev pristojnosti Skupnosti, ki je bila priložnostno in neskladno določena v obstoječih geografskih in področnih finančnih instrumentih Skupnosti. Ti gradijo na pristopu, prvič uporabljenem pri sporazumu iz Cotonouja, ki zagotavlja učinkovit in celovit okvir, prek katerega lahko ES obravnava tako razvojne kot tudi varnostne operacije, operacije za krepitev miru ter mirovne operacije z državami partnericami. Člen 3 Druge pobude Namen tega člena je zagotovitev prožnosti, ki bi Skupnosti omogočila pravočasen odziv na prihodnje globalne izzive v zvezi s stabilnostjo in varnostjo, ki jih zdaj ni mogoče predvideti. Pomoč se lahko predvidi v okviru te uredbe, kjer se odziva na uveljavljeno politiko Sveta ali na obveznosti, ki jih je prevzela ES. Pred dodelitvijo sredstev takšnim pobudam mora Komisija sprejeti okvir politike, ki je najprej predložen upravljalnemu odboru (glej člen 9). NASLOV II – NAčRTOVANJE PROGRAMOV IN DODELITEV SREDSTEV Člen 4 Ukrepi in programi Ta člen opisuje tri mehanizme, prek katerih bo zagotovljena podpora v skladu z instrumentom. Izjemni ukrepi pomoči in vmesni programi so namenjeni odzivu na krizne razmere. Večletni programi bodo obravnavali dolgoročne zadeve v okviru stabilnih pogojev za sodelovanje. Člen vsebuje določbe, ki so namenjene zagotavljanju dopolnjevanja pomoči, posredovane v skladu z instrumentom za stabilnost, in pomoči, posredovane v skladu s tremi instrumenti na podlagi politike. Zato lahko večletni programi, financirani v skladu z instrumentom za stabilnost, temeljijo na državnih ali regionalnih strategijah, sprejetih v okviru integriranega predpristopnega instrumenta, instrumenta za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje ter evropskega sosedskega instrumenta. To oblikuje enotno strateško načrtovanje programov, ki povezuje poglaviten instrument politike in prvine dodane vrednosti instrumenta za stabilnost. Vendar pa lahko Komisija sprejme tudi posebne regionalne ali tematske strategije v skladu s tem instrumentom. Namen tega je, da se zajamejo področja sodelovanja, ki jih ni mogoče ustrezno obravnavati v okviru strategij, sprejetih v skladu z drugimi instrumenti zunanjega financiranja (ali zaradi narave zadeve ali njenega geografskega področja uporabe). Takšne strategije se sprejmejo po posvetovanju z upravljalnim odborom. Člen vsebuje tudi določbe za zagotavljanje boljšega povezovanja ukrepov Skupnosti in ukrepov, ki jih sprejme Svet v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko. To je pomembno zlasti za učinkovitost in vpliv civilnih operacij za krizno upravljanje EU, ki pogosto predstavljajo vidike, ki sodijo tako pod odgovornost SZVP in Skupnosti. Te določbe so nadalje razvite v členih 5 (glej spodaj), 10 (odločanje) in 19 (pravila o sodelovanju in poreklu). Člen 5 Posebne določbe v zvezi z izjemnimi ukrepi pomoči in z vmesnimi programi V tem členu so opredeljene nadaljnje posebne določbe v zvezi z izjemnimi ukrepi pomoči in vmesnimi programi. Izjemni ukrepi pomoči so oblikovani na podlagi obstoječih določb v skladu z mehanizmom za hitro ukrepanje ES, pri čemer so bile uvedene tri pomembne novosti za izboljšanje povezav s skupnim odzivom EU ter za izboljšanje kakovosti in skladnosti nadaljnjih ukrepov. Prvič, določbe o obveščanju Sveta so okrepljene tako, da je zagotovljen stalen dialog s Svetom, preden se sprejmejo ukrepi. Dialog bo podprt z vzpostavitvijo sistema za izmenjavo informacij, ki temelji na uspešnem sistemu, ki je bil vzpostavljen v skladu z obstoječo uredbo o humanitarni pomoči. Drugič, zaradi sprejema izjemnih ukrepov pomoči se pojavi nova obveznost, da se v 9 mesecih zagotovi poročilo, ki vsebuje strateški pregled načrtovanega odziva Skupnosti za vse njene instrumente. S tem poročilom bo odziv Skupnosti postavljen v okvir celovitega mednarodnega odziva, poleg tega pa bodo ugotovljeni ukrepi za zagotovitev skladnosti med ukrepanjem ES in SZVP. Tretjič, sprejem izjemnih ukrepov pomoči lahko sproži sprejem „vmesnega programa odziva“, ki bo gradil na izjemnih ukrepih pomoči in si prizadeval za ponovno vzpostavitev normalnih pogojev za zagotavljanje pomoči. Vmesni program odziva bo predložen posvetovalnemu odboru in bi moral zagotoviti učinkovito povezovanje ukrepov, sprejetih v skladu z instrumentom za stabilnost, in ukrepov, ki so sprejeti v skladu s poglavitnimi instrumenti na podlagi politike. Člen 6 Posebne določbe, ki se uporabljajo za operacije v podporo miru Ta člen vsebuje ukrepe, ki priznavajo posebno politično občutljivost operacij v podporo miru in potrebo, da se zagotovi sprejem odločitev, ki so v skladu s političnimi usmeritvami, oblikovanimi znotraj Sveta. Da bi spodbudili tesne povezave med operacijami Skupnosti v podporo miru ter vojaškimi in civilnimi zmogljivostmi, ki jih je mogoče izkoristiti v skladu z Naslovom V Pogodbe o Evropski uniji, ta člen določa zahtevo, da Komisija opozori Svet o kakršnih koli dodatnih ukrepih, za katere meni, da bi jih bilo koristno sprejeti v skladu s SZVP. Kakor pri Afriški ustanovi za mir bi bila pred vsako takšno operacijo splošno potrebna odobritev ZN v širšem smislu, operacije bi temeljile na sporazumu med regionalno organizacijo in državo, povezano z operacijo, poleg tega ne bi bilo dovoljeno neposredno financiranje vojaške dejavnosti EU (glej člen 13(2)). Zaradi financiranja vojaških operacij tretjih strank se bo pojavila odgovornost, da se zagotovi neodvisno spremljanje ravnanja sil. V skladu s tem členom je Komisija dolžna oblikovati ustrezne postopke spremljanja. Člen 7 Večletni programi Ta člen določa osnovne zahteve za strateške dokumente, ki se nanašajo na ta instrument (glej člen 4). Člen 8 Sprejem programskih dokumentov Strateški dokumenti se pred sprejemom predložijo v mnenje upravljalnemu odboru. Vmesni programi se predložijo svetovalnemu odboru. NASLOV III – IZVAJANJE Naslov III obravnava več postopkovnih zadev, ki jih je treba obravnavati v skladu s finančno uredbo. Določbe Naslova III so široko usklajene za evropski sosedski instrument, za instrument za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje ter za to uredbo. Razlike med besedili odražajo posebne značilnosti posameznega instrumenta za zunanjo pomoč. Člen 10 Sklepi o financiranju Člen 10 določa, da bodo sklepi Komisije o financiranju v nasprotju s sklepi v zvezi z izjemnimi ukrepi in vmesnimi programi v obliki državnih in regionalnih akcijskih programov, sprejetih na letni osnovi. To je v skladu z novimi načeli, ki so vsebovana v najnovejših uredbah Skupnosti. Postopek odbora ne bo potreben za akcijske programe, ki izhajajo iz sklepov Komisije na podlagi večletnih programskih dokumentov (strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov za države in regije partnerice ter tematskih strateških dokumentov), ki so jih je že odobrile države članice v upravljalnem odboru. Komisija mora v roku enega meseca od sprejema svoje odločitve poslati državam članicam ustrezen program. Komisija lahko izvrši svojo posebno pravico, da spremeni akcijske programe, kjer je to potrebno. V nasprotju z običajno prakso člen 10 omogoča, da se ukrepi, ki niso zajeti v akcijskih programih, sprejmejo na enak način kot akcijski programi. To se lahko izkaže za koristno, če želi Komisija hitro vzpostaviti financiranje, akcijski program pa še ni bil v celoti dokončan. Člen 11 Sprejem posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih indikativnih programih Ta člen odraža podobne določbe instrumenta za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje ter je namenjen temu, da ukrep prilagodljivosti izpolnjuje nepredvidene potrebe, ki niso povezane s krizo glede na dolgoročno pomoč, zagotovljeno v skladu z instrumentom za stabilnost (zlasti jedrska varnost ter globalni in regionalni čezmejni izzivi). V skladu s členom 11 se lahko sprejmejo posebni ukrepi, ki niso določeni v strateških dokumentih ali večletnih indikativnih programih, za obravnavo nepredvidenih dogodkov. Sklepe Komisije, ki se nanašajo na zneske nad 15 milijonov EUR, torej presegajo obseg večletnega načrtovanja programov, ki ga odobrijo države članice, je treba predložiti v postopek odbora. Posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih indikativnih programih, bo zato sprejela Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 3 Sklepa 1999/468/ES, to je po prejemu mnenja svetovalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije. Odbor mora podati svoje mnenje o posebnih ukrepih, Komisija pa ga mora v največji meri upoštevati in obvestiti odbor, kako je mnenje upoštevala. Komisija lahko po enakem postopku prilagodi posebne ukrepe. Vendar pa mnenje odbora ni potrebno za manjše prilagoditve iz člena 11(4). Člen 12 Upravičenost Člen 12 določa organe, organizacije in institucije, ki izpolnjujejo pogoje v okviru Uredbe. Določa precej širok obseg, kar je v skladu s trenutno prakso. V zvezi z upravičenostjo do donacij Skupnosti je treba člen 12 brati v povezavi s členom 19, ki določa pravila za sodelovanje pri postopkih javnih naročil in donacij. Člena 13 in 14 Vrste ukrepov in podporni ukrepi Ne da bi želeli oblikovati izčrpen seznam, so v členu 13 predstavljene vrste ukrepov, ki se lahko na podlagi trenutne prakse financirajo v skladu z Uredbo. Člen 14 omogoča, da se Uredba uporablja za financiranje vseh podpornih ukrepov, potrebnih za njeno izvajanje. Člena 15 in 16 Sofinanciranje in način upravljanja V skladu s trenutno prakso in željo donatorjev po večji usklajenosti med ukrepi za sodelovanje člen 15 potrjuje, da se lahko vzpostavi vzporedno ali skupno sofinanciranje ukrepov. Če je tako, lahko Komisija v skladu s členom 3 prejme in upravlja sredstva držav članic (in zlasti javnih in poldržavnih agencij) in katere koli države donatorke, ki ni članica Unije, ali mednarodne ali regionalne organizacije. Ta določba omogoča Komisiji enako obravnavanje vseh donatorjev. Člen 16 predpisuje, da lahko Komisija za upravljanje izvajanja ukrepov, ki se financirajo v skladu z Uredbo, izbira med: - neposrednim centraliziranim upravljanjem ali posrednim centraliziranim upravljanjem s strani agencij Skupnosti ali organov, ki jih ustanovi Skupnost (odstavek 2); ali - posrednim centraliziranim upravljanjem s strani organov države članice (odstavek 3) v skladu s členom 54(2)(c)(i) finančne uredbe, ki dovoljuje to možnost, kjer temeljni akt to predvideva. Člen 17 Proračunske obveznosti Člen 17 predpisuje, da se proračunske obveznosti prevzemajo s sklepi Komisije v zvezi z: ustreznimi akcijskimi programi; posebnimi ukrepi, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih indikativnih programih; in podpornimi ukrepi. V skladu s tem členom se lahko proračunske obveznosti porazdelijo na več let v obliki letnih obrokov. To dovoljuje člen 76 finančne uredbe, kjer temeljni akt to predvideva. Člen 18 Zaščita finančnih interesov Skupnosti Člen 18 določa ukrepe, namenjene zaščiti finančnih interesov Skupnosti. Komisiji omogoča zlasti izvajanje potrebnih preverjanj izvajanja. Člen 19 Sodelovanje pri postopkih javnih naročil in donacij ter pravila o poreklu Člen 19 določa pogoje za sodelovanje pri postopkih javnih naročil in donacij, povezanih z izvajanjem Uredbe. Trenutno so te določbe v skladu s „Predlogom Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti“[1], katere namen je sprememba uredb, ki so pravna podlaga za glavne instrumente pomoči Skupnosti, da bi sprostili več pomoči. Ko tretja država odpre postopke javnih naročil in donacij za države članice ES, lahko Komisija odloči v skladu s členom 19(2), da ta država lahko sodeluje pri postopkih javnih naročil in donacij Skupnosti. Člen 19 se lahko spremeni glede na ugotovitve Sveta in Parlamenta, ko se Uredbo pregleda. Glede na posebno naravo instrumenta in na izzive, ki jih obravnava, ter na poudarek, posvečen čezmejnim izzivom, člen dopušča Komisiji, da razširi upravičenost na države, ki so tradicionalno gospodarsko, trgovsko ali geografsko povezane z zadevno državo partnerico. Ta določba je oblikovana na podlagi obstoječih določb v Uredbi Meda. Upravičenost je poleg tega mogoče razširiti tudi na krizne razmere, za katere je potreben sprejem izjemnih ukrepov pomoči ali vmesnih programov. V takšnih primerih so izjemno pomembni prožni postopki o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pomoči in pravila o poreklu, poleg tega so omejevalna pravila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pomoči v preteklosti ovirala učinkovito sodelovanje z drugimi mednarodnimi dejavniki, hitrost in učinkovitost dejavnosti Skupnosti. Členi 20, 21 in 22 Predfinanciranje, donacije in sredstva, ki so na voljo Evropski investicijski banki ali drugim finančnim posrednikom Členi 20, 21 in 22 podrobneje opredeljujejo nekatera tehnična vprašanja v zvezi z izvajanjem nekaterih ukrepov iz člena 13. Zlasti: Člen 20 predpisuje, da so obresti predfinanciranja na voljo upravičencem. To dovoljuje finančna uredba, kjer temeljni akt to predvideva. Člen 21 navaja, da lahko fizične osebe prejmejo donacije v skladu s členom 114 Uredbe (ES) 1605/2002, ki dovoljuje to možnost, če to predvideva pravna podlaga. Člen 22 predpisuje vrsto določb, ki jih mora Komisija sprejeti na podlagi posameznega primera, ko se odloča, da bo dala sredstva na voljo Evropski investicijski banki ali drugim finančnim posrednikom. Člen 23 Ocenjevanje Člen 23 zahteva, da Komisija redno ocenjuje, kaj je bilo doseženo glede na geografske in tematske politike in programe ter področne politike ter kako učinkovito je bilo načrtovanje programov. NASLOV IV – KONčNE DOLOčBE Naslov IV predvideva običajne določbe v zvezi z letnim poročanjem Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (člen 24), s postopkom odbora (člen 25), s pregledom Uredbe (člen 26), z razveljavitvijo obstoječih uredb (člen 27) in z dnevom začetka veljavnosti (člen 28). Ta uredba se bo začela uporabljati 1. januarja 2007. Uredba določa tako uporabo posvetovalnih odborov in upravljalnih odborov v skladu s pristopom Uredbe o razvojnem in gospodarskem sodelovanju. Upravljalnim odborom so predloženi strateški dokumenti, ki urejajo dolgoročno pomoč. Posvetovanja s posvetovalnim odborom se opravljajo, kjer je potrebna posebna prožnost pri oblikovanju in izvajanju programa. 2004/0223 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe, ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 203 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[2], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3], ob upoštevanju naslednjega: (1) Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Skupnosti, je bil oblikovan nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] bo vzpostavila predpristopni instrument, ki bo zajel pomoč Skupnosti za države kandidatke in možne države kandidatke[4]. Uredba (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] bo uvedla evropski sosedski in partnerski instrument[5]. Uredba (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] je namenjena razvojnemu sodelovanju in gospodarskemu sodelovanju z drugimi tretjimi državami[6]. Ta uredba je dopolnilni instrument, namenjen obravnavanju kriznih razmer in določenih globalnih dolgoročnih izzivov miru in stabilnosti ter civilne varnosti in zaščite. (2) Skupnost je glavni subjekt za posredovanje gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Spodbujanje stabilnih pogojev za človekov razvoj in pospeševanje človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin ostaja eden od glavnih ciljev vseh instrumentov zunanje pomoči Skupnosti. (3) Deklaracija tisočletja ZN priznava, da je stanje brez nasilnih sporov osnovni predpogoj za človekov razvoj; Resolucija Generalne skupščine ZN 57/337 z julija 2003 priznava, da se mir in razvoj medsebojno krepita in da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ena od ključnih prvin za preprečevanje oboroženih spopadov; zato so varnost in stabilnost ter preprečevanje nasilnih sporov bistveni za razvoj in zmanjšanje revščine, poleg tega ukrepi, ki se nanašajo na omenjeno, prispevajo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in ciljev sporazumov, sklenjenih med Skupnostjo, državami članicami in tretjimi državami; (4) Evropski svet je zavezal Evropsko unijo, da bo učinkovit dejavnik pri kriznem upravljanju in preprečevanju nasilnih sporov. Program za preprečevanje nasilnih spopadov EU poudarja „politično zavezanost, da si bo prizadevala za preprečevanje sporov kot enega glavnih ciljev zunanjih odnosov EU.“ Finančni instrumenti Skupnosti bistveno prispevajo k uresničevanju tega cilja in k razvoju Unije, da bo lahko globalno delovala na tem področju. (5) Poročilo odbora za mirovne operacije ZN je pozvalo regionalne in podregionalne organizacije k razvoju zmogljivosti za ohranjanje miru. Kot odgovor sta Komisija in Svet izdala izjavo dne 17. novembra 2003 v zvezi z ustanovitvijo Afriške ustanove za mir. Izkušnje, pridobljene z ustanovo, lahko vplivajo na podobne dogovore z drugimi regionalnimi in podregionalnimi organizacijami v skladu s poudarkom na učinkovitem multilaterizmu, navedenem v Evropski varnostni strategiji. (6) EU bo prispevala k mednarodnemu miru in varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, (7) Sporazum o partnerstvu iz Cotonouja zagotavlja integriran okvir za varnost in razvoj, zato bi moral instrument za stabilnost graditi na tem pristopu. (8) Programi, ki obravnavajo težave v zvezi s protipehotnimi minami, z orožjem malega kalibra in z lahkim strelnim orožjem, imajo učinek na razvoj ter vplivajo na varnost ljudi in politično stabilnost. Revizijska konferenca 2004 o Pogodbi o prepovedi protipehotnih min, ki je začela veljati 1. marca 1999, je sprejela akcijski načrt, ki predstavlja obnovljeno zavezo, da konča trpljenje, ki ga povzročajo protipehotne mine. (9) Odločba Sveta 2001/792/ES, Euratom z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite[7] zagotavlja napotitev strokovnjakov za civilno zaščito v tretje države kot odziv na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o pospeševanju zmogljivosti Evropske unije na področju civilne zaščite[8] prepoznava potrebo po hitri zagotovitvi sredstev za podporo takšnemu ukrepanju. (10) Deklaracija Evropskega sveta o boju proti terorizmu z dne 25. marca 2004 je pozvala, da se protiteroristični cilji vključijo v programe zunanje pomoči. Poleg tega Strategija tisočletja EU o preprečevanju in nadzoru organiziranega kriminala, ki jo je sprejel Svet 27. marca 2000, poziva k tesnejšemu sodelovanju s tretjimi državami. (11) Zlasti je potrebno, da lahko EU sprejme ukrepe, ki ji bodo omogočili podporo spodbujanju jedrske varnosti in zaščite v tretjih državah, boj proti širjenju orožja za množično uničevanje ter obravnavanje drugih tehnoloških nevarnosti za varnost in zaščito ter večjih nepredvidenih nevarnosti za zdravje, ki imajo nadnacionalni vpliv. Evropski svet je dne 12. decembra 2003 sprejel strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. (12) Obstaja potreba po financiranju spremljevalnih ukrepov za podporo ciljem te uredbe, vključno z usposabljanjem, raziskovanjem in podporo za izvajanje mednarodnih sporazumov. (13) Da bi izpolnila mednarodne obveznosti, ki jih je sprejela, in v celoti prispevala k zunanjim politikam EU, mora Skupnost zagotoviti, da so njeni instrumenti zunanje pomoči v celoti prilagojeni tem ciljem. (14) Izkušnje so pokazale, da je za stabilizacijo po krizi potrebno neprekinjeno in prožno sodelovanje mednarodne skupnosti in da je treba posebno pozornost nameniti v začetnih letih po krizi, saj v tem času v veliko državah ponovno pride do kriznih razmer. Poleg tega države partnerice, v katerih obstajajo krizne razmere, mogoče nimajo institucionalnih zmogljivosti ali vlad, ki bi uživale popolno mednarodno politično priznanje, kar bi jim omogočilo, da v celoti sodelujejo pri postavljanju prednostnih nalog pomoči. (15) Izvajanje programov pomoči v kriznih razmerah in v času politične nestabilnosti zahteva posebne ukrepe, da bi se zagotovila prožnost pri odločanju in razporejanju proračuna, ter okrepljene ukrepe, da bi zagotovili skladnost z dvostransko pomočjo in mehanizmi za združevanje sredstev donatorjev, vključno s prenosom nalog javnih organov prek posrednega centraliziranega upravljanja. (16) Resolucije Evropskega parlamenta in sklepi Sveta po sporočilih Komisije o povezovanju pomoči, obnove in razvoja[9] poudarjajo potrebo, da se zagotovi učinkovito povezovanje operacij, ki se financirajo iz različnih finančnih instrumentov ES v okviru krize. (17) Izkušnje so pokazale, da so za učinkovito in pravočasno obravnavanje omenjenih zadev potrebni posebna finančna sredstva in finančni instrumenti, ki lahko dopolnjujejo instrumente za humanitarno pomoč in dolgoročno sodelovanje. (18) Poleg ukrepov, ki so dogovorjeni z državami partnericami v okviru politike za sodelovanje, vzpostavljene v okviru integriranega predpristopnega instrumenta, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta ter instrumenta za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje, je treba Skupnosti omogočiti, da zagotovi pomoč, ki podpira temeljne vrednote in ključne politične prednostne naloge Evropske unije ter nove politične pobude mednarodne skupnosti v zvezi z ohranjanjem miru, s politično stabilnostjo in z varnostjo pred organiziranim kriminalom, s širjenjem orožja za množično uničevanje in s tem povezanih snovi, z večjimi tehnološkimi nevarnostmi in z epidemijami. (19) Humanitarna pomoč se zagotavlja samo v skladu z Uredbo Sveta (ES) 1257/96. (20) „Smernice za okrepitev operativne usklajenosti med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči“ iz leta 2001 poudarjajo potrebo po večji usklajenosti zunanje pomoči EU. (21) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[10]. Strateške dokumente, ki urejajo dolgoročno pomoč, je treba predložiti upravljalnemu odboru. Posvetovanja s posvetovalnim odborom je treba opraviti, kjer je potrebna posebna prožnost pri oblikovanju in izvajanju programa. (22) Zaradi vzpostavitve novega instrumenta za stabilnost je treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 1724/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2001 o ukrepih zoper protipehotne kopenske mine v državah v razvoju; Uredbo Sveta (ES) št. 1725/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih za boj proti protipehotnim minam v tretjih državah z izjemo držav v razvoju; Uredbo Sveta (ES) št. 381/2001 z dne 26. februarja 2001 o oblikovanju mehanizma za hitro ukrepanje; Uredbo Sveta (ES) št. 2046/97 z dne 13. oktobra 1997 o sodelovanju sever–jug v boju proti mamilom in odvisnosti od mamil; Uredbo Sveta (ES) št. 2258/96 z dne 22. novembra 1996 o aktivnostih obnove in rehabilitacije v državah v razvoju; 2001/824/ES, Euratom: Sklep Sveta z dne 16. novembra 2001 o nadaljnjem prispevku Evropske skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu; Uredbo (ES) št. 2130/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. oktobra 2001 o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju; Uredbo Sveta (ES) št. 1080/2000 z dne 22. maja 2000 o podpori Začasni misiji Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) ter Uradu visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini (OHR). (23) Ciljev načrtovanega ukrepanja same države članice ne morejo doseči zadosti glede na potrebo po usklajenem večstranskem odzivu na področjih, določenih v tej uredbi, in ob upoštevanju obsega in globalnih učinkov ukrepov iz te uredbe. Skupnost lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti, ki je določeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego teh ciljev. (24) Pogodbe za namene sprejema te uredbe ne predvidevajo drugih pooblastil, kot tistih iz člena 308 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in iz člena 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: NASLOV I – CILJI Člen 1 Splošni cilji in področje uporabe Skupnost financira ukrepe za pospeševanje miru in stabilnosti ter za zagotavljanje varnosti in zaščite civilnega prebivalstva v tretjih državah in na ozemljih v skladu z določbami te uredbe. Ti ukrepi zlasti podpirajo politike EU v zvezi z : - zagotavljanjem učinkovitega, pravočasnega in celostnega odziva, da bi preprečili, zmanjšali ali obravnavali posledice kriznih razmer, resne politične nestabilnosti ali nasilnega spora; - velikimi izzivi, povezanimi z vzpostavitvijo ali ohranitvijo pravne države v tretjih državah, vključno z bojem proti regionalnim ali čezmejnim izzivom, na primer proti organiziranemu kriminalu, proti nezakonitemu prometu in proti terorizmu; - velikimi tehnološkimi nevarnostmi z morebitnim čezmejnim vplivom, vključno s spodbujanjem jedrske varnosti in z bojem proti širjenju orožja za množično uničevanje; - razvojem zmogljivosti za ohranjanje in podporo miru v partnerstvu z mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami. Poleg tega ta uredba vzpostavlja okvir za odziv na nove politične pobude, ki jih podpira Evropska unija v skladu s cilji te uredbe in tako dopolnjuje ukrepe, ki se lahko izvajajo v skladu z drugimi zunanjimi finančnimi instrumenti. Člen 2 Namen Za dosego ciljev te uredbe Skupnost zagotovi finančno, gospodarsko in tehnično pomoč, ki dopolnjuje pomoč, običajno predvideno v skladu z instrumentom za humanitarno pomoč, z integriranim predpristopnim instrumentom, z evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom ter z instrumentom za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje, da bi: a) pomagali vzpostaviti ali ponovno vzpostaviti bistvene pogoje v tretjih državah, ki so potrebni za učinkovito izvajanje politik in programov Skupnosti za razvojno in gospodarsko sodelovanje. To lahko med drugim vključuje podporo za: - civilne ukrepe mednarodnih in regionalnih organizacij, državnih in nedržavnih dejavnikov, oblikovanih tako, da olajšajo mirno reševanje sporov, preprečujejo pojav ali stopnjevanje nasilnih sporov, omejujejo njihovo širjenje in spodbujajo spravo strani, vključno s pogajalskimi in mediacijskimi napori ter s spremljanjem in z izvajanjem mirovnih sporazumov ali sporazumov o premirju med stranmi; - vojaško spremljanje in operacije za ohranjanje in podporo miru (vključno z operacijami civilne narave), ki jih izvajajo regionalne in podregionalne organizacije in druge koalicije držav, ki delujejo z odobritvijo Združenih narodov; ukrepe za izboljšanje zmogljivosti teh organizacij in njihovih sodelujočih članov za načrtovanje, izvrševanje in zagotavljanje učinkovitega političnega nadzora nad takšnimi operacijami; - aktiviranje ukrepov kot odziva na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, vključno z uporabo virov za civilno zaščito, če ni humanitarne pomoči EU ali če jo je treba dopolniti; - razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo borcev, pri čemer se obravnava vprašanje otrok vojakov in reforme na področju varnosti; - ukrepe, ki obravnavajo težave v zvezi s protipehotnimi minami, z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ali z drugimi eksplozivnimi napravami, z orožjem malega kalibra in z lahkim strelnim orožjem in z drugimi nevarnimi ostanki vojne, vključno z odstranjevanjem in uničevanjem zalog, s pomočjo žrtvam takšnih naprav in s programi ozaveščanja v zvezi s tveganji; - ukrepe kot odziv na krizne razmere za zaščito, ponoven začetek ali vzpostavitev pogojev, primernih za trajnosten gospodarski in socialni razvoj, vključno med drugim s podporo operacijam mednarodno pooblaščenih začasnih uprav in njihovim ukrepom, in druge začetne ukrepe za vzpostavitev demokratičnih, pluralističnih državnih ustanov, učinkovite civilne uprave na nacionalni in lokalni ravni, neodvisnega sodstva, dobrega upravljanja in javnega reda in miru ter za njihovo podporo; - ukrepe kot odziv na krizne razmere za pospeševanje in ohranjanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in pravne države ter spoštovanja načel mednarodnega prava (vključno s podporo posebnim nacionalnim in mednarodnim kazenskim sodiščem, komisijam za resnico in spravo in mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanja o njih) ter ukrepe za spodbujanje razvoja civilne družbe in njenega sodelovanja pri političnem postopku, vključno z ukrepi za pospeševanje neodvisnih in profesionalnih medijev; - ukrepe kot odziv na krizne razmere za obnovo in rehabilitacijo ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb in ekonomskih sredstev, vključno z bistveno proizvodno zmogljivostjo, ter ukrepe za ponoven začetek gospodarske dejavnosti in za ustvarjanje zaposlenosti; - podobne ukrepe, ki so lahko potrebni za omogočanje učinkovitega prehoda z ukrepov kot odziva na krizne razmere na normalno izvajanje sodelovanja v okviru srednje- in dolgoročnih zunanjih strategij in programov Skupnosti za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje. Komisija zagotovi, da so sprejeti ukrepi v skladu s celotnim strateškim političnim okvirom Skupnosti za državo partnerico in zlasti s cilji njenih politik in programov za razvojno in gospodarsko sodelovanje, sprejetih v skladu s členom 179 in členom 181a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. b) okrepili sodelovanje med EU in tretjimi državami v zvezi z globalnimi in regionalnimi čezmejnimi izzivi, ki vplivajo na varnost in temeljne pravice državljanov. Ti ukrepi lahko zlasti: - ojačajo zmogljivost organov pregona in sodnih organov v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, vključno z nezakonitim prometom, učinkovit nadzor nad nezakonito trgovino in tranzitom ter druga področja sodelovanja pri pravosodnih in notranjih zadevah; - ojačajo mednarodni okvir za varstvo človekovih pravic in podpirajo mednarodno ukrepanje za spodbujanje demokracije; - obravnavajo varnost in zaščito delovanja ter infrastrukture na področju mednarodnega prevoza in energije, vključno s potniškim in tovornim prometom ter z distribucijo energije; - se odzivajo na nenadne velike nevarnosti za javno zdravje, na primer na epidemije, ki imajo lahko nadnacionalni vpliv; - pomagajo krepiti državne pravne okvire in mednarodno sodelovanje na zgoraj navedenih področjih, vključno z izmenjavo informacij, z oceno tveganja/nevarnosti in z drugimi ustreznimi oblikami sodelovanja. Takšni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo, kjer pomenijo odziv na nujno potrebo, kjer so odvisni od izvajanja prek globalnih in čezregionalnih strategij in mehanizmov zaradi učinkovitosti ali uspešnosti in se ne izvajajo v okviru politike in načrtovanja programov uredb o razvojnem sodelovanju in gospodarskem sodelovanju[11], evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta[12] ali integriranega predpristopnega instrumenta[13]. c) pomagali pri zaščiti držav in prebivalstva pred kritičnimi tehnološkimi nevarnostmi ter pri boju proti širjenju jedrskega, kemičnega, biološkega in radiološkega orožja ter s tem povezanih snovi, opreme ter strokovnega znanja in izkušenj. To lahko med drugim vključuje podporo za: - spodbujanje jedrske varnosti, zlasti kot pomoč pri spodbujanju prenosa varnostne kulture, vključno z varnim načrtovanjem, z delovanjem in z vzdrževanjem jedrskih elektrarn ali drugih jedrskih objektov in naprav, z varnim prevozom, z ravnanjem in z odlaganjem jedrskih odpadkov ter s sanacijo nekdanjih jedrskih lokacij; - vzpostavitev in izvajanje jedrskih zaščitnih ukrepov, vključno s pravilnim vodenjem evidenc in nadzorom cepljivih snovi, z nadzorom nedovoljenega prometa s potencialno nevarnimi snovmi in s postavitvijo sodobne logistične opreme, opreme za ocenjevanje in nadzor; - zmanjšanje zalog cepljivih snovi ali kemičnih in bioloških dejavnikov, povezanih z orožjem, ter krepitev varnosti in zaščite objektov in naprav za ravnanje s takšnimi snovmi ali z njihovimi sestavinami; - preobrazbo industrij in proizvodnih zmogljivosti, povezanih z orožjem, ter obrambnih raziskovalnih programov za civilno uporabo, vključno s podporo za preobrazbo in za alternativno zaposlitev znanstvenikov na področju orožja in za sanacijo lokacij, ki so bile povezane z orožjem; - učinkovit nadzor in odkrivanje nedovoljenega prometa s potencialno nevarnimi snovmi, vključno s postavitvijo sodobne logistične opreme, opreme za ocenjevanje in nadzor; - razvoj in uveljavljanje učinkovitega nadzora izvoza blaga z dvojno rabo; - vzpostavitev ukrepov za učinkovito pripravljenost na nesreče, za načrtovanje v primeru izrednih razmer, za civilno zaščito in za čiščenje v zvezi z možnimi velikimi okoljskimi nepredvidenimi dogodki, na primer na jedrskem področju ali v zvezi z drugimi industrijami, pri katerih je možnost velikih okoljskih nepredvidenih dogodkov z mednarodnimi posledicami; - spodbujanje mednarodnega sodelovanja na zgoraj omenjenih področjih, vključno z izmenjavo informacij, z oceno tveganja/nevarnosti in z drugimi ustreznimi oblikami sodelovanja. d) spodbujali ratifikacijo, izvajanje in spremljanje mednarodnih sporazumov in pogodb ter razvoj učinkovitih mednarodnih politik in praks v skladu s cilji te uredbe. Ti ukrepi lahko vključujejo razvoj in analizo, sisteme zgodnjega opozarjanja, vključno s sistemi za preprečevanje sporov, ter usposabljanje za civilno krizno upravljanje. Člen 3 Druge pobude Skupnost lahko sprejme ukrepe za podporo drugim političnim pobudam, kjer takšni ukrepi prispevajo k splošnim ciljem te uredbe iz člena 1 in/ali ustrezajo obveznostim, ki jih je sprejela Skupnost na mednarodnih forumih, ali uveljavljeni politiki Sveta. NASLOV II – NAčRTOVANJE PROGRAMOV IN DODELITEV SREDSTEV Člen 4 Ukrepi in programi 1. Ukrepi Skupnosti v skladu s to uredbo se izvajajo prek izjemnih ukrepov pomoči ali vmesnih programov odziva ali pa večletnih programov. 2. Izjemni ukrepi pomoči se odzivajo na razmere krize ali skrajno nujnih primerov ali nevarnosti za demokracijo ali za pravno državo, za človekove pravice in temeljne svoboščine, kjer je učinkovitost ukrepov odvisna zlasti od hitrega ali prožnega izvajanja. Poleg tega lahko Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči, da bi poleg ukrepov, ki jih sprejme Svet v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, zagotovila ukrepe Skupnosti. 3. Izjemnim ukrepom pomoči lahko sledi vmesni program odziva. Vmesni program odziva je sestavljen iz ukrepov, katerih namen je prispevati k vzpostavitvi ali obnovitvi bistvenih pogojev, potrebnih za normalno izvajanje programov zunanjega sodelovanja Evropske unije. Poleg tega lahko obravnavajo razmere dolgotrajne politične nestabilnosti, razmere kot posledice nerešenih sporov, izzive po razrešitvi sporov in razmere, v katerih je Skupnost uveljavljala klavzule v zvezi z bistvenimi sestavinami iz mednarodnih sporazumov s tretjimi državami ali iz drugih temeljnih aktov, ki urejajo zunanjo pomoč, pod pogojem, da je to v skladu z ustreznimi ukrepi, ki jih je sprejel Svet. 4. Večletni programi bodo vsebovali ukrepe, namenjene obravnavanju dolgoročnih zadev v okviru stabilnih pogojev za sodelovanje. Ti programi temeljijo na: a) regionalnih in tematskih strategijah, posebnih za ta instrument in sprejetih v skladu z določbami člena 7, ali b) državnih, regionalnih ali tematskih strategijah, sprejetih v skladu z uredbami Sveta o vzpostavitvi instrumenta za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje, integriranega predpristopnega instrumenta in evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta. Člen 5 Posebne določbe v zvezi z izjemnimi ukrepi pomoči in z vmesnimi programi 1. Komisija vzdržuje stalen dialog s Svetom o načrtovanju izjemnih ukrepov pomoči v skladu s to uredbo. Upošteva pristop, ki ga je sprejel Svet, tako pri načrtovanju kot tudi pri poznejšem izvajanju teh ukrepov, kar je v interesu skladnosti zunanjih ukrepov EU. Če Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči v skladu s členom 4(2) zgoraj, takoj obvesti Svet o naravi, ciljih in finančnih zneskih sprejetih ukrepov. V devetih mesecih po sprejemu izjemnih ukrepov Komisija predloži poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu. To poročilo vsebuje pregled obstoječega in načrtovanega odziva Skupnosti, vključno s prispevkom, ki se opravi iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti, s stanjem obstoječih državnih ali regionalnih strategij iz člena 4(4)b zgoraj, z ukrepi, ki jih sprejme Skupnost za pospeševanje političnega dialoga, ter z vlogo Skupnosti v okviru širšega mednarodnega in večstranskega odziva. Navaja tudi posebne ukrepe, za katere meni, da so potrebni za zagotavljanje skladnosti med dejavnostmi Skupnosti in ukrepi, načrtovanimi ali sprejetimi v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji. 2. Komisija lahko v roku devetih mesecev, kot je navedeno v drugem pododstavku odstavka 1, sprejme vmesni program odziva v skladu s členom 4(3) zgoraj, ki temelji na sprejetih izjemnih ukrepih in utira pot ponovni vzpostavitvi normalnega sodelovanja, če je to mogoče. Če je Komisija izvedla izredno revizijo svojih državnih ali regionalnih strategij kot odziv na eno od okoliščin iz členov 4(2) ali 4(3) zgoraj, so te strategije podlaga za vmesni program. Komisija v dveh letih po sprejemu vmesnega programa odziva presodi, ali pogoji še vedno upravičujejo financiranje v skladu s to uredbo. Pri tej presoji upošteva zlasti to, ali je mogoče potrebe države po pomoči zadostno obravnavati znotraj okvira politike za zagotavljanje pomoči v skladu z drugimi instrumenti zunanje pomoči Skupnosti. Komisija poroča o svojih sklepih odboru iz člena 25. Komisija lahko sprejme vmesni program odziva, ne da bi najprej sprejela izjemne ukrepe pomoči. 3. Komisija lahko zaradi olajšanja dialoga iz odstavka 1 in zaradi povečanja učinkovitosti ter skladnosti izjemnih ukrepov pomoči na ravni Skupnosti in nacionalni ravni sprejme kateri koli ukrep, ki je potreben za pospešitev tesnega sodelovanja med njenimi lastnimi dejavnostmi in tistimi držav članic na ravni odločanja ter ravno tako na terenu. Zato države članice in Komisija vzdržujejo sistem za izmenjavo informacij. Člen 6 Posebne določbe, ki se uporabljajo za operacije v podporo miru 1. Ukrepi, ki zagotavljajo podporo za razvrščanje sil za ohranjanje miru in operacij za podporo miru, kot je navedeno v členu 2 zgoraj, in kakršni koli spremljevalni ukrepi, se sprejmejo kot izjemni ukrepi pomoči. Pred sprejemom teh ukrepov Komisija v zgodnji fazi pridobi mnenja držav članic v pristojnih organih Sveta, ki navajajo tudi morebitne dodatne ukrepe, za katere meni, da bi bilo koristno, da jih sprejme Svet. Komisija ugotovi, ali so operacije v skladu z načeli in cilji Združenih narodov in zlasti, ali je bila razvrstitev sil za ohranjanje miru ali operacij za podporo miru odobrena s strani ZN v širšem smislu. Za operacije za zagotavljanje miru je potreben mandat ZN. Komisija vzpostavi postopke za zagotavljanje učinkovitega neodvisnega spremljanja ravnanja sil, ki sodelujejo pri operacijah vojaškega spremljanja ali pri operacijah za ohranjanje miru, ki jih financira Skupnost, in zagotovi redno poročanje Svetu. 2. Komisija lahko sprejme na lastno pobudo pripravljalne ukrepe, povezane z operacijami v podporo miru, vključno z misijami za ugotavljanje dejstev. Komisija obvesti Svet v zgodnji fazi pred financiranjem kakršnega koli takšnega pripravljalnega ukrepa in upošteva poglede Sveta pri poznejšem izvajanju teh ukrepov. 3. Ukrepi za zagotavljanje dolgoročne podpore za povečanje usposobljenosti na področju vojaškega ohranjanja miru se sprejmejo kot večletni programi. Komisija redno obvešča Svet o izvajanju takšnih programov. Člen 7 Večletni programi 1. Kjer Komisija sprejme regionalne ali tematske strateške dokumente, značilne za ta instrument, v skladu s členom 4(4)(b) zgoraj, se ti dokumenti vzpostavijo za največ sedem let z namenom zagotavljanja skladnega okvira za usklajevanje med donatorji in državami partnericami. 2. Pri pripravi strateških dokumentov iz odstavka 1 Komisija zagotovi njihovo skladnost s strategijami in ukrepi, sprejetimi v skladu z državnimi in regionalnimi programi Skupnosti. Poleg tega se izvajajo skupna posvetovanja med Komisijo, državami članicami in drugimi donatorji, kjer je to primerno, da se zagotovi dopolnilnost dejavnosti sodelovanja Skupnosti in držav članic. Druge zainteresirane strani lahko sodelujejo, kjer je to primerno. Strateški dokumenti se po potrebi pregledajo in popravijo, običajno na sredini njihove veljavnosti. 3. Večletni indikativni programi se lahko pripravijo v povezavi z regionalnimi strateškimi dokumenti. Indikativni programi določijo izbrana področja sodelovanja za financiranje in posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalce učinkovitosti. Določajo okvirna finančna sredstva (skupna in za vsako prednostno področje, v obliki obsega, kjer je to primerno). Indikativni programi se po potrebi posodabljajo, pri čemer se upoštevajo pregledi zadevnih strateških dokumentov. V izjemnih primerih se lahko uporabi prilagoditev večletnih dodeljenih sredstev glede na posebne okoliščine, na primer krizne razmere ali izredne postopke. Člen 8 Sprejem programskih dokumentov 1. Strateški dokumenti in večletni indikativni programi iz člena 7 in kateri koli njihovi popravki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25 po postopku, določenem v členu 25(2). 2. Vmesne programe odziva iz člena 4(3) sprejme Komisija v skladu s postopkom, predvidenim v členu 25(3). Programi se lahko podaljšajo v skladu z omenjenim postopkom. Člen 9 Sprejem novih političnih pobud Pred sprejemom ukrepov iz člena 3 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) smernice, ki opredeljujejo okvir politike, v katerega spadajo ukrepi, finančna sredstva, ki se dodelijo, in njihovo dopolnjevanje s pomočjo, zagotovljeno v skladu z drugimi instrumenti zunanje pomoči ES v podporo takšnim ciljem. NASLOV III – IZVAJANJE Člen 10 Sklepi o financiranju 1. Komisija sprejme potrebne sklepe o financiranju za izvajanje ukrepov v skladu s členom 5, členoma 6(1) ali 6(2). Komisija obvesti odbor v 72 urah od sprejetja sklepov. 2. Komisija sprejme letne akcijske programe na podlagi strateških dokumentov iz člena 4(4) za izvajanje ukrepov v skladu s členom 6(3) ali členom 7. 3. Izjemoma, na primer takrat, ko še ni sprejet akcijski program, lahko Komisija na podlagi strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov iz člena 7 sprejme ukrepe, ki niso predvideni v akcijskem programu, v skladu z enakimi pravili in postopki, kot veljajo za akcijske programe. 4. Akcijski programi navajajo cilje, ki se jih želi doseči, področja pomoči, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okvirni časovni razpored izvajanja. 5. Komisija pošlje akcijske programe državam članicam v njihovo vednost v roku enega meseca od sprejema sklepa. Člen 11 Sprejem posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali v večletnih indikativnih programih 1. V primeru nepredvidenih potreb ali okoliščin Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih indikativnih programih iz člena 4(4). Kjer stroški takšnih ukrepov presegajo 15 milijonov EUR, jih Komisija sprejme po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 25, po postopku, predvidenem v členu 25(3). Odbor določi v svojem poslovniku posebna pravila o posvetovanju, ki omogočajo Komisiji, kjer je to potrebno, sprejem posebnih ukrepov po hitrem postopku. 2. Posebni ukrepi navajajo cilje, ki se jih želi doseči, področja dejavnosti, pričakovane rezultate, uporabljene postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okvirni časovni razpored izvajanja. 3. Komisija pošlje posebne ukrepe državam članicam v njihovo vednost v roku enega meseca od sprejema sklepa. 4. Postopka iz člena 25(3) ni treba uporabiti za spremembe posebnih ukrepov, na primer za tiste, ki predvidevajo tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev proračunskih sredstev v okviru napovedi proračuna ali povečanje ali zmanjšanje višine proračuna za manj kot 20 % prvotnega proračuna, pod pogojem, da spremembe ne vplivajo na prvotne cilje, določene v Sklepu Komisije. Člen 12 Upravičenost 1. Naslednji subjekti bodo med drugim upravičeni do sredstev v skladu s to uredbo: a) države in regije partnerice ter njihove institucije; b) decentralizirani organi v državah partnericah, na primer regije, oddelki, province in občine; c) skupni organi, ki jih ustanovijo države in regije partnerice ter Skupnost; d) mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, organi, oddelki in misijami ZN, mednarodnimi finančnimi ustanovami in razvojnimi bankami, če prispevajo k ciljem te uredbe; e) naslednji subjekti in organi držav članic, držav in regij partneric ter drugih tretjih držav, če prispevajo k ciljem te uredbe: - javni in poldržavni organi, lokalne oblasti ali uprave in njihovi konzorciji; - družbe, podjetja in druge zasebne organizacije in dejavnosti; - finančne ustanove, ki odobrijo, spodbujajo in financirajo zasebne naložbe v državah in regijah partnericah; - nedržavni dejavniki, kot so določeni v odstavku 2; - fizične osebe. 2. Nedržavni dejavniki, ki so upravičeni do podpore po tej uredbi, so: nevladne organizacije, organizacije, ki predstavljajo domorodna ljudstva, skupine domačinov in lokalna trgovska združenja, zadruge, sindikati, organizacije, ki zastopajo ekonomske in socialne interesne skupine, lokalne organizacije (vključno z omrežji), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in integracijo, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve in verska združenja in skupnosti, mediji in kakršna koli nevladna združenja in neodvisne ustanove, ki lahko prispevajo k ciljem te uredbe. Člen 13 Vrste ukrepov 1. Financiranje Skupnosti je lahko v eni od naslednjih oblik: - projekti in programi; - področna ali splošna proračunska pomoč, kjer je ureditev države partnerice za upravljanje javnih finančnih sredstev dovolj pregledna, zanesljiva in učinkovita in kjer je država partnerica zagotovila ustrezne področne ali makroekonomske politike in so jih potrdili njihovi glavni donatorji, vključno z mednarodnimi finančnimi ustanovami, kadar je to primerno; - področna podpora; - v izjemnih primerih področni in splošni programi za podporo uvozu, ki so lahko v obliki (a) področnih programov za uvoz v naravi, (b) področnih uvoznih programov, ki zagotavljajo tujo valuto za financiranje uvoza za zadevno področje ali (c) splošnih uvoznih programov, ki zagotavljajo tujo valuto za financiranje splošnega uvoza širokega obsega izdelkov; - sredstva, ki so na voljo Evropski investicijski banki ali drugim finančnim posrednikom na podlagi programov Komisije, z namenom zagotavljanja posojil (na primer za podporo naložbam in razvoju zasebnega sektorja), rizičnega kapitala (v obliki podrejenih ali pogojnih posojil) ali drugih začasnih manjšinskih deležev v poslovnem kapitalu in prispevkov v jamstvene sklade v skladu s členom 22; - programi za odpis dolga; - donacije za financiranje ukrepov; - donacije za pokrivanje stroškov delovanja; - financiranje programov tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi ustanovami, državnimi javnimi subjekti ali osebami zasebnega prava, ki opravljajo javno službo, na ravni države članice ali države ali regije partnerice; - prispevki v mednarodne sklade, zlasti tiste, ki jih upravljajo mednarodne ali regionalne organizacije; - prispevki v državne sklade, ki jih ustanovijo države in regije partnerice, da bi spodbudile skupno financiranje več donatorjev, ali prispevki v sklade, ki jih ustanovi eden ali več donatorjev za skupno izvajanje operacij; - človeški in materialni viri, potrebni za učinkovito upravljanje in nadziranje projektov in programov s strani držav in regij partneric. 2. Pomoč Skupnosti se ne uporablja za financiranje naslednjih dejavnosti: a. nakup orožja ali streliva; b. ponavljajočih se vojaških izdatkov; c. vojaškega usposabljanja za bojne operacije, razen usposabljanja na področju znanja in spretnosti, ki se ne uporabljajo za bojevanje in so potrebni za sodelovanje v zapletenih operacijah v podporo miru ali pri reformah na področju varnosti; d. stroške, povezane z razvrstitvijo vojaških sil držav članic, z izjemo stroškov v zvezi z vojaškim osebjem, ki svetuje regionalnim in podregionalnim organizacijam ali drugim koalicijam držav ter pripravlja ali izvaja operacije za ohranjanje miru ter spada pod operativno vodenje omenjenih organizacij, ter drugi stroški, povezani z institucionalnim razvojem zmogljivosti za podporo miru s strani tretjih držav. 3. Dejavnosti iz Uredbe Sveta (ES) 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči[14], ki so primerne za financiranje v njenem okviru, ne morejo biti financirane v okviru te uredbe. Člen 14 Podporni ukrepi Financiranje Skupnosti lahko krije izdatke, povezane z dejavnostmi priprave, nadaljevanja, spremljanja, revizije in vrednotenja, ki so neposredno pomembne za izvajanje te uredbe in za doseganje njenih ciljev, na primer dejavnosti v zvezi s študijami, srečanji, informacijami, osveščanjem, usposabljanjem in objavljanjem, izdatke, povezane z računalniškimi omrežji za izmenjavo informacij, ter vse druge izdatke za administrativno ali tehnično pomoč, ki jih lahko ima Komisija v zvezi z upravljanjem programa. Zajema tudi izdatke za administrativno podporno osebje, zaposleno pri delegacijah Komisije za upravljanje projektov, financiranih v skladu s to uredbo. Nobeden od podpornih ukrepov ni nujno zajet v večletnem načrtovanju programov in se zato lahko financira zunaj obsega strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov. Vendar pa se lahko financira tudi v skladu z večletnimi indikativnimi programi. Komisija sprejme podporne ukrepe, ki niso zajeti v večletnih indikativnih programih v skladu s členom 11. Člen 15 Sofinanciranje 1. Ukrepi, ki se financirajo v skladu s to uredbo, so upravičeni do sofinanciranja med drugim s strani naslednjih subjektov: - držav članic in zlasti njihovih javnih in poldržavnih agencij; - drugih držav donatork in zlasti njihovih javnih in poldržavnih agencij; - mednarodnih in regionalnih organizacij in zlasti mednarodnih in regionalnih finančnih ustanov; - družb, podjetij, drugih zasebnih organizacij in dejavnosti ter drugih nedržavnih dejavnikov iz člena 12(2); - držav in regij partneric, ki prejmejo sredstva. 2. V primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli v več jasno prepoznavnih podprojektov, vsakega od njih pa financira drug partner, ki zagotavlja sofinanciranje na tak način, da je njegovo končno uporabo mogoče kadar koli prepoznati. V primeru skupnega sofinanciranja se skupni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje tako, da je zagotovljeno, da so sofinanciranje in viri združeni tako, da ni mogoče prepoznati vira financiranja za katero koli dejavnost iz projekta ali programa. 3. V primeru skupnega financiranja lahko Komisija prejme in upravlja sredstva v imenu organov iz prvih treh alinej odstavka 1 za namen izvajanja skupnih ukrepov. V tem primeru Komisija izvaja ukrepe centralizirano, neposredno ali posredno, tako, da podeli naloge agencijam Skupnosti ali organom, ki jih ustanovi Skupnost. Ta sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe Sveta št. 1605/2002. Člen 16 Postopki upravljanja 1. Ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, se izvajajo v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za skupni proračun Evropskih skupnosti. 2. Komisija se lahko odloči, da dodeli naloge javnih organov in zlasti naloge izvrševanja proračuna organom iz člena 54(2)(c) Uredbe 1605/2002, če imajo priznan mednarodni ugled, so v skladu z mednarodnimi priznanimi sistemi upravljanja in nadzora ter jih nadzoruje javni organ. 3. V primeru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči, da uporabi postopke javnih naročil ali donacij države ali regije upravičenke. Člen 17 Proračunske obveznosti 1. Proračunske obveznosti se dodelijo na podlagi sklepov Komisije v skladu s členom 10, 11 ali 14. 2. Pravne oblike financiranja Skupnosti so lahko naslednje: - finančni sporazumi; - sporazumi o donaciji; - javna naročila; - pogodba o zaposlitvi. Člen 18 Zaščita finančnih interesov Skupnosti 1. Vsi sporazumi, ki izhajajo iz te uredbe, vsebujejo določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z goljufijo, korupcijo in drugimi nepravilnostmi, v skladu z uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/1995, (ES, Euratom) št. 2185/1996 in (ES, Euratom) št. 1073/1999. 2. Po sporazumih imata Komisija in Računsko sodišče izrecno pravico, da izvajata presojo dokumentov ali presojo na kraju samem katerega koli izvajalca ali podizvajalca, ki je prejel sredstva Skupnosti. Po njih je Komisija tudi izrecno pooblaščena, da izvaja preverjanja in preglede na kraju samem v skladu z Uredbo (ES, Euratom) 2185/1996. 3. Vse pogodbe iz naslova izvajanja pomoči zagotavljajo Komisiji in Računskemu sodišču pravice v skladu z odstavkom 2 med izvajanjem pogodb in po njem. Člen 19 Pravila o sodelovanju in poreklu 1. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam iz držav članic Evropske skupnosti, ki spadajo na področje uporabe pogodb. 2. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam iz: - katere koli države upravičenke v okviru predpristopnega instrumenta, - katere koli države članice evropskega gospodarskega prostora, ki ni članica EU, in - katere koli druge tretje države ali ozemlja v primerih, kjer je bil vpeljan vzajemni dostop do zunanje pomoči. 3. V primeru ukrepov, ki so sprejeti v kateri koli tretji državi, ki se v skladu z merili OECD šteje kot najmanj razvita država, je sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji na voljo na splošni ravni. 4. V primeru izjemnih ukrepov pomoči in vmesnih programov iz člena 4 je sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji na voljo na splošni ravni. 5. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji ter pravila o poreklu so na voljo naslednjim subjektom: - v primeru ukrepov, sprejetih v skladu z vrsto tematske strategije, določeno v členu 4(4), kateri koli fizični ali pravni osebi iz države v razvoju ali iz države v prehodu, kot to določa OECD, in iz katere koli druge države, ki izpolnjuje pogoje v okviru tematskega programa; - v primeru ukrepov, sprejetih v skladu z državno ali regionalno strategijo iz člena 4(4)b, kateri koli fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje v okviru temeljnega akta, v skladu s katerim je bila strategija sprejeta; - v primeru ukrepov, sprejetih v skladu z regionalno strategijo iz člena 4(4)a), kateri koli fizični ali pravni osebi iz držav ali z ozemelj, ki jih obravnava takšna strategija. 6. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je na voljo mednarodnim organizacijam. 7. Za strokovnjake, predlagane v okviru postopkov za dodelitev pogodb, ni potrebno, da izpolnjujejo zgoraj določena pravila o državni pripadnosti. 8. Vsa oprema in materiali, kupljeni v skladu s pogodbami, ki se financirajo v skladu s to uredbo, izvirajo iz Skupnosti ali iz države, ki izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 5 zgoraj. 9. Sodelovanje fizičnih in pravnih oseb iz tretjih držav ali ozemelj, ki so tradicionalno gospodarsko, trgovsko ali geografsko povezane z državo partnerico, se lahko dovoli na osnovi presoje posameznega primera. Poleg tega lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih dovoli sodelovanje fizičnim in pravnim osebam iz drugih držav ali uporabo opreme in materialov drugačnega porekla. Člen 20 Predfinanciranje Obresti iz plačil upravičencem v okviru predfinanciranja se odštejejo od končnega plačila. Člen 21 Donacije V skladu s členom 114 Uredbe (ES) 1605/2002 lahko fizične osebe prejmejo donacije. Člen 22 Sredstva, ki so na voljo Evropski investicijski banki ali drugim finančnim posrednikom S sredstvi iz pete alinee člena 13(1) upravljajo finančni posredniki, Evropska investicijska banka ali druga banka ali organizacija, ki ima zmogljivosti za njihovo upravljanje. Komisija mora sprejeti izvedbene določbe za ta člen na osnovi presoje posameznega primera, da bi zajela porazdelitev tveganja, plačilo posrednika, zadolženega za izvajanje, uporabo in vračilo obresti za sredstva ter zaključek dejavnosti. Člen 23 Ocenjevanje Komisija redno ocenjuje rezultate geografskih in tematskih politik in programov ter področnih politik ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pošlje svoja poročila o oceni odboru iz člena 25. NASLOV IV – PREHODNE IN KONčNE DOLOčBE Člen 24 Poročilo Komisija preuči napredek, ki je dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih po tej uredbi, in predloži letno poročilo o izvajanju pomoči Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo je naslovljeno tudi na Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih za preteklo leto, informacije o rezultatih spremljanja in ocenjevalnih pregledov ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil, ki so razčlenjeni po državah, regijah in področju sodelovanja. Člen 25 Odbor 1. Pri izvajanju te uredbe Komisiji pomaga odbor. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa, je 30 dni. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES. 4. Odbor je obveščen o odločitvah Komisije v skladu s členom 10 te uredbe. 5. Odbor sprejme svoj poslovnik. 6. Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z Evropsko investicijsko banko, sodeluje opazovalec Banke. Člen 26 Pregled Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2011 vse predloge v zvezi s prihodnostjo te uredbe in vse spremembe, ki so lahko potrebne. Člen 27 Razveljavitev S 1. januarjem 2007 se razveljavijo naslednje uredbe: Uredba (ES) št. 1724/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2001 o ukrepih zoper protipehotne kopenske mine v državah v razvoju; Uredba Sveta (ES) št. 1725/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih za boj proti protipehotnim minam v tretjih državah z izjemo držav v razvoju; Uredba Sveta (ES) št. 381/2001 z dne 26. februarja 2001 o oblikovanju mehanizma za hitro ukrepanje; Uredba Sveta (ES) št. 2046/97 z dne 13. oktobra 1997 o sodelovanju sever–jug v boju proti mamilom in odvisnosti od mamil; Uredba Sveta (ES) št. 2258/96 z dne 22. novembra 1996 o aktivnostih obnove in rehabilitacije v državah v razvoju; 2001/824/ES, Euratom: Sklep Sveta z dne 16. novembra 2001 o nadaljnjem prispevku Evropske skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo; Uredba (ES) št. 2130/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. oktobra 2001 o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju; Uredba Sveta (ES) št. 1080/2000 z dne 22. maja 2000 o podpori Začasni misiji Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) ter Uradu visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini (OHR). Razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo za pravne predpise in obveznosti za izvrševanje proračunskih let pred letom 2007. Člen 28 Začetek veljavnosti Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporablja se od 1. januarja 2007. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, […] Za Svet Predsednik […] LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT Policy area(s): External Relations, Development and relations with ACP countries, Enlargement, European Neighbourhood Policy, External aspects of internal policies. Activit(y/ies): (in part) 19.02,19.03,19.04,19.05,19.06,19.07,19.08,19.09,19.10,19.81, 21.02,21.03,21.04,22.04,22.03 | TITLE OF ACTION: INSTRUMENT FOR STABILITY | 1. BUDGET LINE(S) + HEADING(S) This proposal represents a consolidation of a number of existing activities and does not map directly onto the existing budget nomenclature. However, it covers in full or in part the existing geographic-based policy areas and budget lines, and the type of activities currently addressed under the following sectoral budget lines: Civil protection mechanism (Internal policies - Environment) Community action programme in the field of civil protection — Expenditure on administrative management Community action programme in the field of civil protection — Expenditure on administrative management | 07 03 06 01 07 01 04 04 07 49 04 04 | Fight against Antipersonnel Landmines North-South co-operation in campaigns agains drugs and drug addiction Community participation in action concerning anti-personnel mines — Expenditure on administrative management Community participation in action concerning anti-personnel mines — Expenditure on administrative management | 19 02 04 19 02 11 19 01 04 10 19 49 04 09 | Rapid Reaction Mechanism Rapid reaction mechanism — Expenditure on administrative management Rapid reaction mechanism — Expenditure on administrative management | 19 02 05 19 01 04 02 19 49 04 02 | Human rights and democratisation (non-developing countries) Human rights and democratisation (developing countries) Development and consolidation of democracy and the rule of law — Respect for human rights and fundamental freedoms — Expenditure on administrative management Development and consolidation of democracy and the rule of law — Respect for human rights and fundamental freedoms — Expenditure on administrative management | 19 04 04 19 01 04 11 19 49 04 10 | Aeneas - migration | 19 05 01 | Tacis Nuclear safety in NIS, including Financing of nuclear security from Euratom borrowings Contribution to EBRD Chernobyl Shelter Fund Assistance to partner countries in eastern Europe and central Asia — Expenditure on administrative management 19 49 04 06 — Assistance to partner countries in eastern Europe and central Asia — Expenditure on administrative management | 19 06 01 19 06 05 19 06 06 19 01 04 07 19 49 04 06 | CARDS – Western Balkans CARDS - Assistance to Serbia and Montenegro CARDS - Aid for reconstruction of Kosovo Interim Civilian administrations (support of UNMIK and OHR) Assistance for the countries of the western Balkans — Expenditure on administrative management Assistance for the countries of the western Balkans — Expenditure on administrative management | 19 07 01 19 07 02 19 07 03 19 07 04 19 01 04 08 19 49 04 07 | Technical cooperation with Mediterranean countries Cooperation with the occupied territories Aid for rehabilitation and reconstruction of Iraq MEDA (measures to accompany the reforms to the economic and social structures in the Mediterranean non-member countries) — Expenditure on administrative management MEDA (measures to accompany the reforms to the economic and social structures in the Mediterranean non-member countries) — Expenditure on administrative management | 19 08 02 19 08 03 19 08 07 19 01 04 04 19 49 04 12 | Co-operation with developing countries in Latin America Rehabilitation and reconstruction operations in developing countries in Latin America Financial and technical cooperation with Latin American developing countries — Expenditure on administrative management Financial and technical cooperation with Latin American developing countries — Expenditure on administrative management | 19 09 01 19 09 02 19 09 04 19 01 04 05 19 49 04 05 | Co-operation with developing countries in Asia Rehabilitation and reconstruction operations in developing countries in Asia Aid for the rehabilitation and reconstruction of Afghanistan Financial and technical cooperation with Asian developing countries — Expenditure on administrative management Financial and technical cooperation with Asian developing countries — Expenditure on administrative management | 19 10 01 19 10 02 19 10 04 19 10 06 19 01 04 04 19 49 04 04 | Assistance to ACP and OCT countries (programmable, excluding Africa peace facility) | 21 03 01/06 21 03 09/14 | Assistance to ACP and OCT countries (Africa peace facility) | 21 03 01 | Emergency Aid ACP and OCT | 21 03 07 21 03 15 | Development cooperation with South Africa European programme for reconstruction and development (EPRD) — Expenditure on administrative management European programme for reconstruction and development (EPRD) — Expenditure on administrative management | 21 03 17 21 01 04 05 21 49 04 05 | 2. OVERALL FIGURES 2.1. Total allocation for action (Part B): € 4.455 million 2.2. Period of application: 2007-2013 2.3. Overall multiannual estimate of expenditure: (current prices) (a) Schedule of commitment appropriations/payment appropriations (financial intervention) (see point 6.1.1) € million ( to three decimal places) 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 *and following | Total | Commitments | 331 | 442 | 503 | 638 | 713 | 789 | 860 | 4.276 | Payments | 50 | 166 | 286 | 405 | 517 | 618 | 2.234 | 4.276 | (b1) Technical and administrative assistance: of which staff (see point 6.1.2) Commitments | 1 | 2 | 2 | 2 | 3 | 4 | 4 | 18 | Payments | 1 | 2 | 2 | 2 | 3 | 4 | 4 | 18 | (b2) Technical and administrative assistance: of which support expenditure (see point 6.1.2) Commitments | 13 | 16 | 19 | 25 | 27 | 29 | 32 | 161 | Payments | 13 | 16 | 19 | 25 | 27 | 29 | 32 | 161 | Subtotal a+b | Commitments | 345 | 460 | 524 | 665 | 743 | 822 | 896 | 4.455 | Payments | 64 | 184 | 307 | 432 | 547 | 651 | 2.270 | 4.455 | * ‘following years’ only applying to payments (c) Overall financial impact of human resources and other administrative expenditures (see points 7.2 and 7.3) € million (to three decimal places) Commitments/Payments | 15 | 21 | 24 | 32 | 36 | 40 | 44 | 212 | TOTAL a+b2+c | Commitments | 359 | 479 | 546 | 695 | 776 | 858 | 936 | 4.649 | Payments | 78 | 203 | 329 | 462 | 580 | 687 | 2.310 | 4.649 | 2.4. Compatibility with financial programming and financial perspective Proposal is compatible with the proposed financial perspective 2007-2013 2.5. Financial impact on revenue: Proposal has no financial implications (involves technical aspects regarding implementation of a measure) 3. BUDGET CHARACTERISTICS Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective | Non-comp | Diff | YES | NO | NO | No 4 | 4. LEGAL BASIS Aritcle 308 (EC), article 203 (Euratom) 5. DESCRIPTION AND GROUNDS 5.1. Need for Community intervention 5.1.1. Objectives pursued The European Union has set itself important goals in the promotion of human and strategic security. In order for the Union to fulfil its role as a global player it is essential that the Community has the capability and means to respond to situations of crisis in third countries world-wide and to address global and regional trans-border challenges with a security or stability dimension. With this in mind, the Stability Instrument will provide the means to: - deliver, within a single legal instrument, an effective, immediate and integrated response to situations of crisis and instability in third countries, building on the added-value already demonstrated by the Rapid Reaction Mechanism and on the emergency provisions already provided for in a number of existing external relations financial instruments; - address global and regional trans-border challenges with a security or stability dimension arising in third countries, including issues such as nuclear safety and non-proliferation, as well as the fight against trafficking, organised crime and terrorism and sudden major threats to public health; - support the implementation of future policy challenges faced by the Union within the areas addressed by the Instrument, complementing actions which may be undertaken under the other external financing instruments; The Stability Instrument shall permit the Community to finance measures to promote peace, stability and civilian safety in third countries and territories (other than the Overseas Countries and Territories of the EU). Such measures shall in particular support the external policies of the Union by helping to: - establish or re-establish the essential conditions necessary to permit the effective implementation of Community development and economic co-operation policies, where these are threatened by situations of crisis or severe political instability; - address global and regional trans-border challenges affecting civilian security, including the fight against trafficking, organised crime and terrorism; - address major technological threats with potential trans-border impact, including the promotion of nuclear safety and the fight against the proliferation of weapons of mass destruction; - develop international peace-keeping capacity in partnership with regional organisations; - provide a framework for response to new policy initiatives supported by the Union in line with the objectives of the present Regulation, complementing actions which may be undertaken under the other external action instruments. In some of these areas a strategic framework for action has already been adopted by the EU, and the design of the new instrument takes this into account. Key amongst these are: - the millennium development goals - the EU Programme for the Prevention of Violent Conflicts adopted by the Göteborg European Council in June 2001 - the EU Strategy against Proliferation of Weapons of Mass Destruction - and the Action Plan against Terrorism adopted by the European Council The main outcomes pursued are - enhancing human security through the prevention of violent conflict or the avoidance of its recurrence; assistance in the recovery from crisis until such time as assistance under one of the policy-driven external assistance instruments can be resumed; - increased capacity of regional and sub-regional organisations and other coalitions having UN endorsement to contribute to the resolution of political crisis, notably through improved capabilities for the conduct of peace support operations, building on the established policy for the Africa Peace facility; - security from major technological threats, threats to the rule of law and public health challenges; - the development and consolidation of democracy and the rule of law, and respect for human rights and fundamental freedoms ; In operational terms the Instrument will make it possible for the Community to : - respond effectively to situations of major crisis around the world, addressing the kind of situations which in recent years have for example arisen in Kosovo, in Afghanistan, or in Iraq; - strengthen the important contribution it already makes to EU civilian crisis management in line with the conclusions of the Helsinki European Council by providing for a timely, effective, and integrated crisis response. Delivering assistance in an integrated way as envisaged under this regulation will, moreover, facilitate donor co-ordination during times of crisis and increase the visibility of EU assistance; - facilitate the response to challenges affecting civilian security, such as the fight against trafficking, organised crime and terrorism, where measures must be taken at the global and trans-regional level for the sake of efficiency and effectiveness or otherwise respond to a major threat to law and order; This will complement work which may be undertaken at the national level under one or other of the general cooperation instruments, adding a broader international dimension to address the specifically trans-national aspects of these new challenges; - address major technological threats with potential trans-border impact, including the promotion of nuclear safety and nuclear safeguards (building for example on the experience already gained under the Tacis programme), as well as support for non-proliferation efforts, and for disaster-preparedness and prevention work in relation to possible major environmental incidents; - fully support the role of the Union as a global player in addressing the above issues; The instrument includes provisions to facilitate cross-pillar coordination where Community measures are adopted in support of measures taken under the CFSP. However, the Stability Instrument addresses itself purely first-pillar measures. Second-pillar measures will continue to be adopted under the CFSP, the scope of which will be defined by the Council on a case-by-case basis, as is the current practice. 5.1.2 Measures taken in connection with ex ante evaluation As part of the preparation of the future financial framework the Commission established the Peace Group which was tasked with leading the identification of the future priorities for external relations and the instruments needed to serve those priorities. This Group functioned at both the level of the external relations Commissioners and the services. It met regularly between April and December 2003 and developed the principles which were set out in the Communication COM(2004) 101[15] adopted on 10 February. The need to align objectives and instruments more closely to EU values and interests was identified as being fundamentally important. The values which should guide the setting of objectives and which should be served by the instruments include human dignity, the rule of law, human rights, solidarity, equality between the sexes, adherence to the multilateral system of the United Nation and support within the multilateral economic system, for regionalism as a force for development and stability. The EU’s interests are the promotion of stable international growth founded on sustainable development. The promotion of EU values and interests require it to act as a continental power and a global economic and political player. Three policy priorities were identified as a result of the Peace Group’s work: the EU and its neighbourhood, covering candidate and pre-candidate countries and the countries covered by the European Neighboured Policy; the EU as a Sustainable Development Partner; and the EU as a Global Player dealing with political and security challenges. A consensus emerged on the need to streamline the instruments for external action in order to simplify and make them more efficient. The existing array of instruments reflects an organic approach where one instrument has been added on top of another. For the future, a limited number of instruments would underpin external action expenditure. The Instrument for Stability addresses the third of these priorities. The current proposal also takes account of the vast literature of work on peace keeping and the delivery of assistance in response to international crises (including the 2001 DAC Guidelines on Helping Prevent Violent Conflict, the 2004 report of the UNDG/ECHA Working Group on Transition issues and the publications of the World Bank Conflict Prevention and Reconstruction Unit), the practice of other international and bi-lateral donors. The Commission carried out in the second half of 2003 an extensive high-level review of the whole range of EC external instruments, in the context of the preparation of its proposals for the new financial perspectives. In its recommendations to the President, the “Peace Group” charged with this work underlined the need for the EU to gear the objectives and instruments of its external strategy more closely to its values and interests. In particular, it recommended that the EU should, in addition to addressing concerns related to our neighbourhood policy and to the EU’s role as a partner in sustainable development, also have the means to work effectively as a global player in addressing challenges relating to both civilian and strategic security. This requires that the instruments at our disposal should be able to address effectively such issues as nuclear safety and non-proliferation, the threats arising from organised crime and terrorism, and the challenges relating to armed conflict or from fragile states, as well as the new challenges which can arise in a rapidly-changing world. In the event of a crisis, it is essential that we are able to respond in an immediate, effective and integrated fashion to such threats and challenges. 5.1.3 Measures taken following ex post evaluation The “Peace Group” had integrated in its overall analysis of the external instruments the results of a number of post-evaluation exercises carried out regarding certain geographic and thematic instruments. Substantial analyses of a number of the issues involved have nevertheless been made, for example in connection with the Rapid Reaction Mechanism, where assessments are completed at the end of each programme, or with nuclear safety, in the Commission’s Communication of September 2000 (COM (2000) 493) on its support to nuclear safety in the Newly Independent States and Central and Eastern Europe. In addition, the regular project monitoring, reporting and feedback mechanisms applying to these different actions provide invaluable lessons at the project level which are drawn upon in both policy-making and programming. Moreover, the proposal follows up recommendations in the evaluation of rehabilitation and reconstruction financed by the EC in the ACP/ALA/MED/Tacis countries, the synthesis report on EC Activities in the field of human rights, democracy and good governance of August 2001, the Assessment of Phare and Tacis Nuclear safety activities of November 2000. 5.2. Action envisaged and budget intervention arrangements The target population served by the instrument will be the populations of all third countries, or of those third countries (and their neighbours), who may become subject to conditions of crisis, or may be affected by concerns relating to nuclear safety and comparable challenges, or by trafficking, organised crime or terrorism in its trans-national aspects. The specific objectives to be set for the programming period, and the concrete measures to be taken and their immediate outputs, will: - in relation to situations of crisis, be determined by the Commission in response to such situations as and when they arise, following discussions in the Council where necessary, and shall be set out in appropriate detail in the relevant Commission decision; or - in relation to longer-term challenges (such as support for nuclear safety, for certain aspects of the promotion of democracy and fundamental values and the fight against trafficking, organised crime, and terrorism, or for capacity-building in relation to peace-keeping operations) be established in strategy papers and multi-annual indicative programmes. These programming documents shall, as for the other external action instruments, set out in appropriate detail the specific objectives, concrete measures, outputs and indicators relevant to the measures in question. - In both cases the participation of local and EU non-governmental and civil society based organisations as well as international organisations shall be a key feature of programmes. 5.3. Methods of implementation The measures to be taken under the present Instrument shall normally be implemented by the Commission by direct or indirect centralised management, but may in certain cases as specified in the Regulation be implemented by indirect centralised management (by public or public-service bodies of the Member States), by decentralised management (under the responsibility of a beneficiary partner country), or by delegated management (by international organisations or third-country donors, in cases of joint co-financing). At this stage the Commission is not ready to propose the establishment of an executive agency for programme implementation but this possibility has not been excluded, in particular for certain tasks of expert recruitment and logistical support. 6. FINANCIAL IMPACT 6.1. Total financial impact on Part B - (over the entire programming period) (current prices) 6.1.1. Financial intervention Commitments (in € million to three decimal places) Number of permanent posts | Number of temporary posts | Officials or temporary staff | 196 | 196 | Other human resources | END: AUX: INT: Ex BA-lines : ATA: | 11 18 3 40 | Total | 268 | 7.2. Overall financial impact of human resources (2004 prices) Type of human resources | Amount (€) | Method of calculation * | Officials+Temporary staff | 21 168 000 | 196x 108 000€ | END AUX INT Ex BA-lines: ATA | 489 984 1 021 080 189 288 2 305 840 | 11x 44 544€ 18x 56 760€ 3x 63 096€ 40x 57 646€ | Total | 25 174 792 | 7.3. Other administrative expenditure deriving from the action IfS (2004 prices) Budget line (number and heading) | Amount € | Method of calculation | Overall allocation (Title A7) A0701 – Missions A07030 – Meetings A07031 – Compulsory committees 1 A07032 – Non-compulsory committees 1 A07040 – Conferences A0705 – Studies and consultations Other expenditure (specify) | 468.600 100.000 250.000 0 150.000 100.000 0 | 213 missions x 2.200 euro per mission 100 meetings x 1.000 euro per meeting 1x /month x 10 months = 10 meetings per year x 25.000 euro per meeting = | Information systems (A-5001/A-4300) | 200.000 | Other expenditure - Part A (specify) | 0 | Total | 1.268.600 | The amounts are total expenditure for twelve months. (2004 prices) I. Annual total (7.2 + 7.3) II. Duration of action III. Total cost of action (I x II) | € 26.443.392 7 years € 185.103.744 | Human and adminstrative resource needs will be covered from within the allocation made to the DG managing the activities under the annual allocation procedure. The allocation of posts will depend on the one hand on the internal organisation of the next Commission, and on the other hand on a possible reallocation of posts between the services, following the new financial perspectives. 8. FOLLOW-UP AND EVALUATION 8.1. Follow-up arrangements The Commission will monitor progress of its external co-operation on all levels, input (in particular financial flows (commitments, contracts and payments), activities / outputs (project and programme execution, internal monitoring carried out on the spot by Commission Delegations), progress / outcome (external Results-Oriented Monitoring) and impact . All countries and regional multi-annual indicative program will include the specific objectives and expected results for each area of co-operation, and a limited number of key outcome indicators in regard to economic and poverty situation. These indicators must relate to developments that are measurable in the short/medium term. The programming of long-term external aid for partner countries and regions is carried out in the framework of the preparation of country and regional strategy papers (up to 7-years).. These country strategies also include a work plan or national / regional indicative programme jointly agreed between the Community and partner country/region concerned. Under the principle of rolling programming, a review process is foreseen including annual operational reviews, mid-term reviews, and ad-hoc reviews where necessary. These review mechanism provides the flexibility required to ensure that operations are kept constantly in line with changes occurring in the economic situation, priorities and objectives of the partner country/region. Reviews take a special interest on progress achieved in terms of financial execution of aid, as well as in terms of results achieved and evolution of the context in term of poverty reduction, economic performance and supported sectors. Updated intervention frameworks and indicator tables on focal sectors are annexed to review documents in order to facilitate the assessment at the time of the review. In particular, mid-term reviews may lead to a change of strategy, as well as a change in the country/region allocation in the light of the current needs and performance. Emergency assistance measures shall be tightly monitored. Such measure present specific challenges in terms of measuring the long-term impact, but regular evaluations of Community crisis responses shall be integrated into the evaluation programme. Given the multi-lateral nature of crisis response, such evaluations will take into account the broader international response, and put a particular emphasis on the overall coherence of EU action, including with that delivered under title V of the EU Treaty. 8.2. Arrangements and schedule for the planned evaluation In application of current rules and in view of the vast scope of the activities foreseen, an evaluation system covering the different levels of intervention and types of instruments has been set up. Notably, the financial regulation, as well as the internal control standards, calls for regular evaluation of all (sizable) activities. This is translated into the evaluation of single operations (e.g. development projects), of programmes (e.g. country strategies) and policy sectors or themes (e.g. transport or gender issues). Evaluations of are also necessary and ongoing of wider legal obligations such as the 3 Cs (Coherence, Complementarity, Coordination). Evaluation of crisis response measures will normally take place at the completion of the ‘interim response programmes’ provided for under this Regulation. These works will be complemented by relevant works on databases, meta-analyses, methodology and training. 9. ANTI-FRAUD MEASURES The protection of the Community’s financial interests and the fight against fraud and irregularities form an integral part of this Regulation. Administrative monitoring of contracts and payments will be the responsibility of the central Commission services and/or EC Delegations in beneficiary countries. Each of the operations financed under this regulation will be supervised at all stages in the project cycle through the central Commission services and/or delegations. Supervision will take account of contractual obligations as well as of the principles of cost/benefit analysis and sound financial management. Moreover, any agreement or contract concluded pursuant to this Regulation shall expressly provide for monitoring of spending authorised under the projects/programmes and the proper implementation of activities as well as financial control by the Commission, including the European Anti-Fraud Office (OLAF), and audits by the Court of Auditors, if necessary on the spot. They shall authorise the Commission (OLAF) to carry out on-the-spot checks and inspections in accordance with Council Regulation (Euratom, EC) No 2185/96 of 11 November 1996 concerning on-the-spot checks and inspections carried out by the Commission in order to protect the European Communities’ financial interests against fraud and irregularities. Particular attention will be paid to the nature of expenditure (eligibility of expenditure), to respect for budgets (actual expenditure) and to verify supporting information and relevant documentation (evidence of expenditure). [1] KOM(2004) 313, z dne 26.4.2004. [2] UL C […], […], str. […]. [3] UL C […], […], str. […]. [4] UL L […], […], str. […]. [5] UL L […], […], str. […]. [6] UL L […], […], str. […]. [7] UL L 297, 15.11.2001, str. 7. [8] KOM(2004) 200 končno. [9] KOM(2001) 153. [10] UL C 184 17.7.1999, str. 23. [11] UL L […], […], str. […]. [12] UL L […], […], str. […]. [13] UL L […], […], str. […]. [14] UL L 163, 2.7.1996, str. 6. [15] Building our Common Future, Policy Challenges and Budgetary Means of the Enlarged Union 2007-2013.