52004PC0477

Predlog uredba Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uvajalne in obratovalne faze Evropskega satelitskega radionavigacijskega programa /* KOM/2004/0477 končno - COD 2004/0156 */


Bruselj, 14.07.2004

KOM(2004) 477 končno

2004/0156 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvajanju uvajalne in obratovalne faze Evropskega satelitskega radionavigacijskega programa

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) GALILEO: strateški program za Evropsko unijo

Program GALILEO je namenjen vzpostavitvi prve svetovne infrastrukture za satelitsko radionavigacijo in pozicioniranje, posebej zasnovane za civilne namene. Hkrati predstavlja tehnološko, politično in ekonomsko razsežnost. Razvoj satelitske radionavigacije, kateremu vse ocene napovedujejo rast, vpliva na vse ekonomske sektorje in na različne plasti naše družbe. Trgi, vezani na to tehnologijo, vsako leto zrastejo za 25 % in leta 2020 bi moralo biti v uporabi približno tri milijarde sprejemnikov. Sam program GALILEO bi moral do takrat ustvariti približno 100.000 delovnih mest.

Evropske naložbe v program GALILEO in v njegovo izkoriščanje tudi bistveno prispevajo k izvajanju evropske vesoljske politike in evropskega vesoljskega programa, kakor sta opisana v Beli knjigi o bodoči evropski vesoljski politiki[1] in predvidena v Pogodbi o Evropski ustavi[2].

Satelitska radionavigacija se zelo dobro vključuje v okvir prometne politike, kakor je predstavljena v Beli knjigi[3] Komisije, zlasti kar zadeva tovornino, cene infrastrukture in cestnoprometno varnost. Že danes je vstopila v vsakodnevno življenje evropskega državljana, tako v njegovem avtomobilu ali prenosnem telefonu kot v njegovi banki ali sistemih civilne zaščite, ki skrbijo za njegovo varnost, kar daje programu GALILEO dodatno "državljansko" razsežnost. Prav tako je potrebno poudariti tudi evropsko razsežnost in dodano vrednost Skupnosti programaGALILEO, saj nobena država članica takega projekta ni želela razvijati sama.

Evropski parlament je ta program vseskozi podpiral. V resoluciji, ki jo je sprejel 29. januarja 2004, je poudaril "pomembnost programa GALILEO za razvoj industrije, prometa, tehnologije in okoljske politike Evropske unije in za uresničitev strateškega cilja, sprejetega v Lizboni, po katerem bi Unija postala najbolj konkurenčno in najbolj dinamično gospodarstvo na svetu".

Svet je že julija 1999 ugotovil, da "zaradi razvoja satelitskega navigacijskega sistema za civilno uporabo ena od najpomembnejših ključnih tehnologij postaja vse bolj neodvisna" in da "razvoj satelitskega navigacijskega sistema za civilno uporabo nudi evropski industriji možnost krepitve njene sposobnosti in sodelovanja pri številnih novih priložnostih, ki jih odpira ta tehnologija". Od takrat sta Svet in Evropski svet večkrat poudarila strateško pomembnost tega programa in od Komisije zahtevala, naj sprejme vse potrebne ukrepe za njegovo izvedbo.

Tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor je program podprl. V sklepih svojega poročila z dne [ ] junija 2004 o napredku programa GALILEO je "ponovno potrdil veliko strateško pomembnost projekta GALILEO za Evropsko unijo in za prihodnost njenega vesoljskega sektorja".

Program GALILEO je eden izmed velikih infrastrukturnih projektov, navedenih v sporočilu Komisije za Evropski parlament in Svet z dne 10. februarja 2004[4], ki nosi naslov "Gradimo našo skupno prihodnost. Politični izzivi in finančna sredstva razširjene Unije - 2007-2013." Prav tako se ga šteje kot prednostni projekt v pobudi za rast, ki jo je predlagala Komisija in podprl Evropski svet.

2) Financiranje različnih faz programa

Program obsega naslednje štiri zaporedne faze:

- opredelitvena faza, ki je potekala od 1999 do 2001 in v kateri se je oblikovala zgradba sistema[5] ter so se določile ponujene storitve;

- razvojna in validacijska faza, ki se razteza od leta 2002 do 2005 in ki zajema razvoj satelitov in zemeljskih komponent sistema in validacij v orbiti ;

- uvajalna faza, ki pokriva leti 2006 in 2007 in obsega izdelavo in lansiranje satelitov ter dokončno izvedbo zemeljskega dela infrastrukture;

- obratovalna (operacijska) faza, ki se bo začela leta 2008 in ki zajema upravljanje in vzdrževanje ter nenehno izboljševanje sistema.

Opredelitvena in razvojna faza tvorita raziskovalni del programa. Za izvedbo razvojne faze programa je bilo z Uredbo Sveta z dne 21. maja 2002[6] ustanovljeno skupno podjetje "GALILEO". Tako se je program GALILEO od svojega začetka financiral zlasti iz proračuna Skupnosti. Opredelitvena faza se je financirala predvsem preko 5. OPRR. Finančni prispevek Skupnosti se je povečal z razvojno in validacijsko fazo, za katero znaša 550 milijonov EUR, odtegnjenih iz proračuna transevropskih omrežij. Poleg tega so podoben znesek prispevale države članice Evropske vesoljske agencije, večina katerih predstavlja hkrati države članice Evropske skupnosti. V tej fazi sodeluje tudi 6. OPRR z zneskom 100 milijonov EUR.

Da se zagotovi nadaljevanje programa, mora Komisija poskrbeti za financiranje uvajalne in obratovalne faze, ki bo vključevalo zlasti prispevek Skupnosti.

Stroški za uvajalno fazo so ocenjeni na 2,1 milijarde EUR. Večji del podpore bi moral prispevati zasebni sektor. Svet je od leta 2001 že večkrat poudaril, da mora zasebni sektor pomembno prispevati k financiranju projekta[7]. Natančneje, v sklepih, ki jih je sprejel med zasedanjem dne 25. in 26. marca 2002, se je v zvezi z uvajalno fazo strinjal, "da si bo prizadeval za porazdelitev, po kateri bi največ tretjina izhajala iz proračuna Skupnosti, najmanj dve tretjini pa iz zasebnega sektorja". Na tem temelju bi moral zasebni sektor prevzeti odgovornost za vsaj 1,4 milijarde EUR, preostanek, to je okoli 700 milijonov EUR, pa bi zagotovil javni sektor. Tako bi moral, ob upoštevanju financiranj, ki so že predvidena v trenutnih finančnih perspektivah, znesek financiranja uvajalne faze iz proračuna Skupnosti v okviru novih finančnih perspektiv znašati [500] milijonov EUR.

Financiranje obratovalne faze, ki se bo začela leta 2008, bo zagotavljal zasebni sektor. Kljub temu bo, zaradi posebnosti trga satelitske radionavigacije in trženja njenih storitev ter zagotavljanja razpoložljivosti le-teh v korist javnega sektorja, potrebno v prvih letih obratovalne faze pritegniti delež izjemnega javnega financiranja. Poleg tega je Svet v sklepih, sprejetih med njegovima zasedanjema dne 25. in 26. marca 2002 in 8. in 9. marca 2004, za financiranje obratovalne faze izrecno predvidel pomoč sredstev Skupnosti. Točen znesek prispevka Skupnosti bo znan z izidom pogajanj o koncesijski pogodbi[8], ki bodo potekala leta 2005. Kljub temu je v luči rezultatov študije PricewaterhouseCoopers, ki je bila izvedena leta 2001 in je obravnavala zlasti razmerje izdatki/dobiček projekta, smiselno v novih finančnih perspektivah za ta namen predvideti znesek [500] milijonov EUR.

3) Institucionalna shema uvajalne in obratovalne faze

Institucionalna shema za uvajalno in obratovalno fazo se občutno razlikuje od institucionalne sheme za razvojno fazo. V teh dveh fazah bo izgradnja in nato upravljanje sistema zaupano zasebnemu koncesionarju, ki bo pod nadzorom Nadzornega organa, to je agencije Skupnosti, ki bo opravljala vlogo organa, ki izda koncesijo. Koncesijska rešitev se je za uspešnost programa v okviru javno-zasebnega partnerstva izkazala kot najbolj primerna.

Nadzorni organ je bil ustanovljen z Uredbo Sveta št. ___ /2004 z dne ___ 2004 o strukturah upravljanja Evropskega satelitskega radionavigacijskega programa. Vzpostavljen bo v prvi polovici leta 2005. Njegov cilj je skrb za interese javnosti v zvezi z evropskimi satelitskimi radionavigacijskimi programi in opravljanje vloge organa, ki izda koncesijo, v razmerju do bodočega koncesionarja. Med njegove naloge sodi upravljanje javnih sredstev, odobrenimi za evropske satelitske radionavigacijske programe in nadzorovanje finančnega poslovanja teh programov z namenom optimalne porabe javnih sredstev. Poleg tega bo Nadzorni organ opravljal proračunske naloge, ki mu jih bo v skladu s členom 54(2)(b) finančne uredbe za proračun Evropske skupnosti zaupala Komisija. Ustanovitev Nadzornega organa in njegovo upravljanje sredstev, odobrenimi za Evropski satelitski radionavigacijski program, tvorita obliko eksternalizacije, ki poteka v smeri politike poenostavljenja načinov upravljanja, ki si jo je zastavila Komisija.

Treba je poudariti, da je, za dobro opravljanje nalog Nadzornega organa, njegov upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic in Komisije, dobil razširjena pooblastila za določitev proračuna, nadzor nad njegovim izvrševanjem, odobritev delovnega programa, sprejem ustreznih finančnih ukrepov in vzpostavitev transparentnih postopkov za sprejemanje odločitve. Dejavnosti Nadzornega organa pod nadzorom Računskega sodišča.

Zasebni koncesionar se izbere po razpisu, ki ga izvede skupno podjetje GALILEO. Koncesijska pogodba se bo podpisala leta 2005. Skladno z določbami člena 3 Uredbe št. ___/2004 bo sistem pripadal Nadzornemu organu in njegovo lastništvo bo ostalo v celoti javno, le njegova izgradnja in upravljanje bosta za omejeno dobo podeljena koncesionarju.

4) Podrobna pravila javnega financiranja uvajalne in obratovalne faze

Iz zgoraj navedenega sledi, da je smiselno v breme proračuna Skupnosti predvideti znesek [eno milijardo] EUR za financiranje uvajalne in obratovalne faze programa GALILEO v obdobju od leta 2007 do 2013. Ta znesek se bo izplačal Nadzornemu organu, ki ga bo uporabil v skladu s prej omenjenimi določbami Uredbe št. ___/2004. Proračunska postavka, od katere bo ta znesek odtegnjen, ne sme biti postavka proračuna za raziskave ali proračuna transevropskega prometnega omrežja, ampak posebna postavka, izdelana za uvajalno in obratovalno fazo programa GALILEO, saj:

- je program sedaj dosegel stopnjo zrelosti in razsežnost, ki močno presega sektorske politike, ki jim sledi Komisija, zlasti na področju raziskovanja in inovacij, prometa, telekomunikacij itd. Hkrati predstavlja eno poglavitnih dosežkov prihodnjega evropskega vesoljskega programa iz Bela knjiga o evropski vesoljski politiki;

- obseg kritih dejavnosti zahteva transparentnost in proračunsko disciplino ter skrajno natančnost pri sledenju programa;

- je pomembno, da sta institucionalna shema in proračunski okvir za koncesionarja sistema, od katerega Skupnost zahteva podobno transparentnost in zanesljivost, jasna, koherentna in nedvoumna.

Primerno je poudariti, da bo financiranje programa GALILEO iz proračuna Skupnosti časovno omejeno, saj bodo morali tržni prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem sistema v določenem roku zagotoviti njegovo finančno ravnovesje. Zadostovati bi tudi morali za izpopolnjevanje in prenavljanje sistema. V tem smislu obsega načrt financiranja uvajalne in obratovalne faze poleg sredstev, ki izhajajo iz proračuna Skupnosti, še tri druge vire, ki so jih ugotovili in opisali konzorciji kandidatov za koncesijo.

Prvič, koncesionar sistema se bo financiral z izvajanjem različnih storitev sistema GALILEO.

Drugič, koncesionar bo prejemal tudi deleže od licenc in pravic do intelektualne lastnine komponent sistema, ki mu jih bo v okviru koncesijske pogodbe prepustil Nadzorni organ.

Tretjič, Evropska investicijska banka je privolila v odobritev posojil. V tem smislu pomembnosti razpolaganja z dolgoročnimi posojili, usklajenimi s podaljšanim plačilnim rokom, ki dopušča povračilo od trenutka, ko bo sistem začel ustvarjati tržne prilive, ni več potrebno dokazovati.

Sicer pa je glede na to, da gre za javna sredstva, treba omeniti, da je več tretjih držav, zlasti Kitajska, Izrael in Indija, predvidelo finančni prispevek za program v okviru pogodb o sodelovanju.

5) Sklepi

Program GALILEO je dosegel visoko stopnjo zrelosti in trenutno močno presega okvir preprostega raziskovalnega projekta. Treba ga je podpreti s posebnim pravnim instrumentom najprej za zadovoljevanje njegovih potreb in za zagotovitev ustreznega in dobrega finančnega poslovodenja. Za izvedbo uvajalne in obratovalne faze programa je v skladu z zgoraj navedenimi pravili potrebna uredba Skupnosti.

2004/0156 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. ..../....

o izvajanju uvajalne in obratovalne faze Evropskega satelitskega radionavigacijskega programa

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[9],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [10],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[11],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[12],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Program GALILEO je namenjen razvoju prve svetovne infrastrukture za satelitsko radionavigacijo in pozicioniranje, posebej izdelane za civilne namene.

(2) Evropski parlament, Svet in Evropski ekonomsko-socialni odbor so program Galileo vseskozi podpirali.

(3) Program Galileo zadeva tehnologijo, ki naj na številnih področjih izboljša življenje evropskega državljana. Zelo dobro se vključuje v okvir prometne politike, kakor je predstavljena v Beli knjigi[13] Komisije, zlasti kar zadeva tovornino, cene infrastrukture in cestnoprometno varnost.

(4) Ta program predstavlja prednostni projekt v pobudi za rast, ki jo je predlagala Komisija in podprl Evropski svet. Hkrati predstavlja tudi eno poglavitnih izpolnitev prihodnjega evropskega vesoljskega programa, kakor ga navaja Bela knjiga o evropski vesoljski politiki[14].

(5) Program Galileo obsega opredelitveno, razvojno, uvajalno in obratovalno fazo.

(6) Opredelitvena in razvojna faza, ki tvorita raziskovalni del programa, sta bili financirani iz proračuna Skupnosti za transevropska omrežja.

(7) Uredba Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij[15] je določila pravila za finančno pomoč Skupnosti, namenjeno projektom Skupnosti, ki zadevajo sisteme satelitskega pozicioniranja in navigacije.

(8) Za izvedbo razvojne faze programa Galileo je bilo z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002[16] ustanovljeno skupno podjetje Galileo.

(9) Za nadaljevanje programa je treba zagotoviti financiranje uvajalne in obratovalne faze.

(10) Ob upoštevanju volje Sveta za omejitev deleža javnega financiranja uvajalne faze in financiranj, ki so že predvidena v trenutnih finančnih perspektivah, na tretjino, bi moral znesek za financiranje uvajalne faze iz proračuna Skupnosti v okviru novih finančnih perspektiv znašati [500] milijonov EUR.

(11) Zaradi posebnosti trga satelitske radionavigacije in trženja njenih storitev ter zagotavljanja razpoložljivosti le-teh v korist javnega sektorja, bo v prvih letih obratovalne faze potrebno pritegniti delež izjemnega javnega financiranja. Svet je v sklepih, sprejetih med njegovima zasedanjema dne 25. in 26. marca 2002 in 8. in 9. marca 2004, za financiranje te faze izrecno predvidel pomoč sredstev Skupnosti. Predvidljiv znesek zahtevanega financiranja Skupnosti je [500] milijonov EUR.

(12) Iz navedenega sledi, da je treba v breme proračuna Skupnosti predvideti znesek [eno milijardo] EUR za financiranje uvajalne in obratovalne faze programa GALILEO v obdobju od 2007 do 2013.

(13) V uvajalni in obratovalni fazi bo izgradnja in nato upravljanje sistema zaupano zasebnemu koncesionarju, ki bo pod nadzorom Nadzornega organa, ustanovljenega z Uredbo Sveta (ES) št. ___/2004 z dne ___ 2004.

(14) Med naloge Nadzornega organa sodi upravljanje z javnimi sredstvi, odobrenimi za evropske satelitske radionavigacijske programe, kot tudi nadzorovanje finančnega poslovodenja teh programov z namenom optimalne porabe javnih skladov. Poleg tega bo Nadzorni organ opravljal proračunske naloge, ki mu jih bo zaupala Komisija, v skladu s členom 54(2)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[17].

(15) Program GALILEO je dosegel visoko stopnjo zrelosti in trenutno močno presega okvir preprostega raziskovalnega projekta. Smiselno ga je podpreti s posebnim pravnim instrumentom, še bolj primernim za zadovoljevanje njegovih potreb in in za zagotovitev ustreznega in dobrega finančnega poslovodenja.

(16) Ta uredba določa za uvajalno in obratovalno fazo programa finančni okvir, ki predstavlja za proračunski organ prednostni referenčni okvir v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka -

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba določa podrobna pravila za finančni prispevek Skupnosti za izvajanje uvajalne in obratovalne faze Evropskega satelitskega radionavigacijskega programa, v nadaljevanju "programa".

Člen 2

Prispevek Skupnosti, ki se s to uredbo odobri za program, je dodeljen z namenom sofinancirati:

a) dejavnosti v zvezi z uvajalno fazo, ki obsega izdelavo in lansiranje satelitov ter dokončno izvedbo zemeljskega dela infrastrukture;

b) prvi niz dejavnosti v zvezi z obratovalno fazo, ki obsega upravljanje infrastrukture, ki jo tvorijo sateliti in zemeljske postaje, priključeni k njenemu delovanju, in vzdrževanje ter nenehno izboljševanje sistema.

Člen 3

Finančni znesek, potreben za izvedbo dejavnosti iz člena 2, v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znaša [1 milijardo EUR].

Letna sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnih perspektiv.

Člen 4

Nadzorni organ programa Galileo zagotavlja v skladu s členom 54(2)(b) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in z določbami Uredbe (ES) št. .../2004 upravljanje in nadzor sredstev iz prispevka Skupnosti, namenjenega Evropskemu satelitskemu radionavigacijskemu programu.

Operativna sredstva, potrebna za financiranje tega prispevka Skupnosti, se preko konvencije dajo na voljo Nadzornemu organu programa Galileo v skladu z določbami člena 2(e) Uredbe (ES) št. ___/2004.

Znesek vsakoletne konvencije, ki se ga da na voljo, je določen na osnovi delovnega programa Nadzornega organa, ki ga odobri njegov upravni odbor v skladu s postopki iz člena 6 Uredbe (ES) št. ___/2004.

Konvencija zlasti določa splošne pogoje za upravljanje sredstev, dodeljenim Nadzornemu organu.

Člen 5

Komisija zagotovi, da so med izvajanjem dejavnosti Nadzornega organa, financiranih s to uredbo, finančni interesi Skupnosti zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in ostalimi nezakonitim dejavnostim preko izvajanja učinkovitega nadzora in izterjave nezakonito izplačanih zneskov in, ob ugotovljenih nepravilnostih, s pomočjo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij v skladu z Uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[18] in 2185/96[19] ter Uredbo Parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999[20].

Za dejavnosti Skupnosti, financiranih s to uredbo, pomeni pojem nepravilnost iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 vsako kršitev določbe zakonodaje Skupnosti ali vsako zanemarjanje pogodbene dejavnosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja s strani pravne osebe in ki je ali bi lahko škodovala splošnemu proračunu Skupnosti ali proračunom, ki jih ta upravlja, z neupravičenim stroškom.

Pogodbe in konvencije [tako kot tudi dogovori s tretjimi državami udeleženkami], izhajajoče iz te uredbe, zlasti določajo finančni nadzor in kontrolo s strani Nadzornega organa in Komisije ali predstavnika, ki ga le-ta imenujeta, in revizije s strani Računskega sodišča na kraju samem, kjer je to potrebno..

Člen 6

Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe in redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

FICHE FINANCIRE LÉGISLATIVE

+++++ TABLE +++++

1. LIGNE(S) BUDGÉTAIRE(S) + INTITULÉ(S)

Ligne Budgétaire spécifique au programme Galileo

2. DONNÉES CHIFFRÉES GLOBALES

2.1 Enveloppe totale de l'action (partie B): 1.000 millions d'euros en CE

La décision de l'autorité législative est sans préjudice aux décisions budgétaires prises dans le contexte de la procédure annuelle.

2.2 Période d'application:

2007-2013

2.3 Estimation globale pluriannuelle des dépenses:

a) Échéancier crédits d'engagement/crédits de paiement (intervention financire) (cf. point 6.1.1)

Millions d'euros ( la 3e décimale)

+++++ TABLE +++++

b) Assistance technique et administrative (ATA) et dépenses d'appui (DDA) (cf. point 6.1.2)

Non applicable

c) Incidence financire globale des ressources humaines et autres dépenses de fonctionnement(cf. points 7.2 et 7.3)

Non applicable

2.4 Compatibilité avec la programmation financire et les perspectives financires

[x] Proposition compatible avec la Communication de la Commission concernant 2007-2013 du 10 février 2004 (COM (2004) 101).

2.5 Incidence financire sur les recettes

[x] Aucune implication financire (concerne des aspects techniques relatifs la mise en uvre d'une mesure).

3. CARACTÉRISTIQUES BUDGÉTAIRES

+++++ TABLE +++++

4. BASE JURIDIQUE

Article 156 du traité instituant la Communauté européenne.

5. DESCRIPTION ET JUSTIFICATION

5.1 Nécessité d'une intervention communautaire[23]

5.1.1 Objectifs poursuivis

Le programme GALILEO vise mettre en place la premire infrastructure mondiale de radionavigation et de positionnement par satellite spécifiquement conçue des fins civiles. Il présente une dimension la fois technologique, politique et économique. Ds aujourd'hui, la radionavigation par satellite est entrée dans la vie quotidienne du citoyen européen ce qui confre au programme GALILEO une dimension citoyenne supplémentaire.

Il importe aussi de souligner la dimension européenne et la valeur ajoutée communautaire de GALILEO, aucun Etat membre n'ayant souhaité développer seul un tel projet.

Dans ce contexte, le Conseil a considéré ds juillet 1999 que la mise en place d'un systme de navigation par satellite usage civil permettra de parvenir une indépendance accrue dans une des technologies clés les plus importantes et que la mise au point d'un systme de navigation par satellite usage civil offre l'industrie européenne des possibilités d'accroître sa compétence et de tirer profit sur une grande échelle des possibilités qu'ouvre cette technologie d'avenir . Depuis lors, le Conseil et le Conseil européen ont souligné maintes reprises l'importance stratégique de ce programme et ont demandé la Commission de prendre toutes les mesures nécessaires afin de le mettre en uvre.

Les phases de définition et de développement constituent la partie du programme consacrée la recherche. Aussi, depuis son origine, le programme GALILEO a-t-il été financé de façon significative par le budget communautaire. La participation financire communautaire s'est accrue avec la phase de développement et de validation, pour laquelle elle s'élve 550 millions d'euros, prélevés sur le budget des réseaux transeuropéens.

Afin d'assurer la poursuite du programme, la Commission doit veiller au financement des phases de déploiement et d'exploitation, qui comprendra notamment une contribution communautaire.

La contribution communautaire allouée au programme Galileo par le présent rglement est octroyée dans le but de co-financer :

- des activités liées la phase de déploiement, qui comprend la construction et le lancement des satellites ainsi que la mise en place complte de l'infrastructure terrestre;

- la premire série des activités liées au lancement de la phase d'exploitation, qui comprend la gestion de l'infrastructure composée des satellites et des stations terrestre associées son fonctionnement, ainsi que l'entretien et le perfectionnement constant de ce systme.

5.1.2 Dispositions prises relevant de l'évaluation ex ante :

Pendant la phase de définition du programme, plusieurs études ont été menées bien. Elles portaient notamment sur le cot des différentes phases du programme, la viabilité du projet ainsi que sur la contribution financire du secteur public. En outre, faisant suite une demande du Conseil, la Commission a fait appel un consultant indépendant, le cabinet PricewaterhouseCoopers, pour effectuer une analyse du projet comportant, entre autres, le calcul du ratio bénéfice/cot et une proposition sur la structure la plus adéquate pour associer le secteur privé. En mars 2002 et en mars 2004, sur la base en particulier de ces différentes études, le Conseil a adopté des conclusions prévoyant explicitement une intervention des fonds communautaires pour financer les phases de déploiement et d'exploitation.

Le cot de la phase de déploiement est estimé 2,1 milliards d'euros. Il devrait tre en grande partie supporté par le secteur privé. En effet, diverses reprises depuis 2001, le Conseil a souligné que le secteur privé devait participer substantiellement au financement du projet. Plus précisément, dans les conclusions qu'il a adoptées lors de sa réunion des 25 et 26 mars 2002, il a convenu, pour le financement de la phase de déploiement, de s'efforcer de garantir une répartition selon laquelle un tiers au maximum provienne du budget communautaire et deux tiers au minimum du secteur privé . Sur cette base, le secteur privé devrait prendre en charge au moins 1,4 milliards d'euros et le reste, soit quelque 700 millions d'euros, serait financé par le secteur public. En conséquence, compte tenu des financements déj prévus par les actuelles perspectives financires, le montant du financement de la phase de déploiement supporté par le budget communautaire dans le cadre des nouvelles perspectives financires devrait s'élever [500] millions d'euros.

Le financement de la phase d'exploitation, qui débutera en 2008, sera assuré par le secteur privé. Néanmoins, compte tenu de la nature particulire du marché de la radionavigation par satellite et de la commercialisation de ses services ainsi que de la garantie de mise disposition de ceux-ci dans l'intért du secteur public, il sera nécessaire d'apporter une part de financements publics exceptionnels pendant les premires années de la phase d'exploitation. Dans les conclusions qu'il a adoptées lors de sa réunion des 25 et 26 mars 2002 ainsi que lors de sa réunion des 8 et 9 mars 2004, le Conseil a d'ailleurs explicitement prévu l'intervention de fonds communautaires pour le financement de la phase d'exploitation. Le montant exact de la contribution communautaire ne sera connu qu' l'issue des négociations sur le contrat de concession, qui se poursuivront en 2005. Toutefois, la lumire des résultats de l'étude PricewaterhouseCoopers(http://europa.eu.int/comm/dgs/energy_transport/galileo/documents/technical_en.htm) effectuée en 2001 et portant en particulier sur le ratio cots/bénéfices du projet, il est raisonnable de prévoir ce titre une somme d'un montant de [500] millions d'euros dans les nouvelles perspectives financires.

Sur le schéma institutionnel il convient signaler que pendant ces deux phases la construction, puis la gestion du systme seront confiées un concessionnaire privé placé sous le contrôle de l'Autorité de Surveillance, agence communautaire qui jouera le rôle d'autorité concédante. La solution de la concession est, en effet, apparue comme la plus appropriée pour assurer le succs du programme dans le cadre d'un partenariat public privé.

Pendant les phases de déploiement et d'exploitation, l'Autorité de Surveillance surveillera en particulier les activités du concessionnaire et vérifiera qu'elles correspondent aux spécifications du contrat et du cahier des charges.

GALILEO étant un service public mondial, le nombre de récepteurs en service dans le monde constituera, moyen et long terme, l'un des principaux indicateurs de la réussite du programme et du bon emploi des fonds communautaires.

5.2 Actions envisagées et modalités de l'intervention budgétaire

La contribution communautaire allouée au programme Galileo par le présent rglement est octroyée dans le but de co-financer :

- des activités liées la phase de déploiement, qui comprend la construction et le lancement des satellites ainsi que la mise en place complte de l'infrastructure terrestre;

- la premire série des activités liées au lancement de la phase d'exploitation, qui comprend la gestion de l'infrastructure composée des satellites et des stations terrestre associées son fonctionnement, ainsi que l'entretien et le perfectionnement constant de ce systme.

Il résulte de ce qui précde qu'il convient de prévoir la charge du budget communautaire une somme d'[un milliard] d'euros pour le financement des phases de déploiement et d'exploitation de GALILEO pendant la période s'étendant de 2007 2013. Cette somme sera versée l'Autorité de Surveillance qui en fera usage conformément aux dispositions précitées du rglement n° ___/2004.

La ligne budgétaire sur laquelle sera imputée cette somme ne saurait tre celle du budget de la recherche ou celle des réseaux transeuropéens des transports, mais une ligne particulire créée pour les phases de déploiement et d'exploitation du programme GALILEO, ds lors que :

- le programme est maintenant parvenu maturité et a pris une dimension qui s'étend bien au-del des politiques sectorielles poursuivies par la Commission, notamment en matire de recherche et d'innovation, de transports, de télécommunications, etc ;

- la taille des actions couvertes impose des obligations de transparence et de rigueur budgétaire ainsi qu'un suivi scrupuleux du programme ;

- il importe que le schéma institutionnel et le cadre budgétaire apparaissent clairs, cohérents et sans équivoques vis vis du concessionnaire du systme, qui la Communauté impose de son côté des exigences de transparence et de solidité comparables.

Il convient d'insister sur le fait que le financement du programme GALILEO par le budget communautaire sera limité dans le temps, les revenus commerciaux générés par l'exploitation du systme devant terme en assurer l'équilibre financier. Ils devraient mme tre suffisants pour assurer le perfectionnement et le renouvellement du systme. A cet égard, outre les fonds provenant du budget communautaire, le plan de financement des phases de déploiement et d'exploitation comprend trois autres ressources qui ont été identifiées et décrites par les consortia candidats la concession.

En premier lieu, le concessionnaire du systme se rétribuera par la fourniture des différents services générés par le systme GALILEO.

En second lieu, le concessionnaire tirera également partie des licences et des droits de propriété intellectuelle sur les composants du systme, dont la jouissance lui aura été gratuitement concédée par l'Autorité de Surveillance.

En troisime lieu, la Banque Européenne d'Investissement s'est déclarée favorable l'octroi de prts. A cet égard, l'importance de disposer de prts long terme assortis d'une période de grâce permettant un remboursement partir du moment o le systme commencera générer des flux commerciaux conséquents, n'est plus démontrer.

Par ailleurs, s'agissant des fonds d'origine publique, il convient de mentionner que plusieurs pays tiers, principalement la Chine, Israël et l'Inde, ont prévu de participer financirement au programme dans le cadre d'accords de coopération.

Enfin, l'Autorité de Surveillance pourra utiliser les fonds destinés au financement des actions de recherche et de développement technologique dans les domaines associés la radionavigation par satellite et ses multiples applications, notamment pour moderniser et améliorer constamment le systme.

5.3 Modalités de mise en uvre

La création de l'Autorité de Surveillance et la gestion par cette Autorité des fonds alloués au programme européen de radionavigation par satellite constituent une forme d'externalisation qui va dans le sens de la politique de simplification des modes de gestion que s'est fixée la Commission.

L'Autorité de Surveillance a été créée par le rglement du Conseil n° ___/2004 du ___ 2004 sur les structures de gestion du programme européen de radionavigation par satellite. Elle sera mise en place durant la premire moitié de l'année 2005.

Elle a pour objet d'assurer la gestion des intérts publics relatifs aux programmes européens de radionavigation par satellite et de jouer le rôle d'autorité concédante l'égard du futur concessionnaire. Parmi ses missions figurent la gestion des fonds publics alloués aux programmes européens de radionavigation par satellite ainsi que le suivi de la gestion financire de ces programmes afin d'optimiser l'utilisation des fonds publics.

En outre, l'Autorité de Surveillance exécutera les tâches budgétaires qui lui seront confiées par la Commission conformément aux dispositions de l'article 54 (2) (b) du rglement financier applicable au budget de la Communauté européenne.

Il importe de souligner qu'afin de permettre l'Autorité de Surveillance de mener bien ses missions, son Conseil d'Administration, composé de représentants des Etats membres et de la Commission, a reçu des pouvoirs étendus pour établir le budget, en contrôler l'exécution, approuver le programme de travail, adopter les mesures financires adéquates et mettre en place des procédures transparentes de prise de décision. Par ailleurs, les activités de l'Autorité de Surveillance sont soumises au contrôle de la Cour des comptes.

6. INCIDENCE FINANCIRE

6.1 Incidence financire totale sur la partie B (pour toute la période de programmation)

La contribution communautaire affectée au programme européen de radionavigation par satellite sera octroyée l'Autorité de surveillance Galileo qui assurera la gestion et le contrôle de l'utilisation des fonds. Le financement prendra la forme d'une subvention au budget de l'Autorité de surveillance Galileo, conformément aux dispositions de l'article 2e) du rglement n° ___/2004.

6.1.1 Intervention financire

Crédits d'engagement en millions d'euros ( la 3e décimale)

+++++ TABLE +++++

6.1.2 Assistance technique et administrative (ATA), dépenses d'appui (DDA) et dépenses TI (crédits d'engagement)

6.2. Calcul des cots par mesure envisagée en partie B (pour toute la période de programmation)[25]

Les conventions de financements seront conclues entre la Commission, agissant au nom de la Communauté, et l'Autorité de surveillance Galileo. Le montant de chaque convention annuelle sera déterminé sur la base du programme de travail de l'Autorité de surveillance approuvé par son Conseil d'administration, conformément la procédure prévue par l'article 6 du rglement XXXX. Les termes de ces conventions stipulent en particulier les conditions générales de la gestion des fonds confiés l'Autorité de surveillance.

7. INCIDENCE SUR LES EFFECTIFS ET LES DÉPENSES ADMINISTRATIVES

Non applicable

8. SUIVI ET ÉVALUATION

8.1 Systme de suivi

Le suivi sera assuré par l'Autorité de Surveillance Galileo. Elle fixera les objectives et les indicateurs au début de chaque année.

(voir point 5.3)

8.2 Modalités et périodicité de l'évaluation prévue

L'Autorité de Surveillance, selon les modalités prévues par son Rglement, assurera l'évaluation, la gestion et le contrôle de l'utilisation des fonds communautaire. (voir point 5.3)

9. MESURES ANTIFRAUDE

Selon l'article 6 du présent Rglement, les conventions de financement, ainsi que tout contrat ou instrument de mise en uvre qui en découle, prévoient expressément que la Cour des comptes et l'Office européen de lutte antifraude (OLAF) peuvent, au besoin, procéder un contrôle sur place.

[1] COM(2003)673 z dne 11.11.2003.

[2] Člen III-150.

[3] COM(2001)370 konč. z dne 12.9.2001.

[4] COM(2001)101 konč.

[5] "Sistem GALILEO" pomeni infrastrukturo, ki jo sestavljajo konstelacijski sateliti in zemeljske postaje, priključene k njenemu delovanju.

[6] Uredba Sveta ES 876/2002 z dne 21. maja 2002.

[7] Glej Preambulo 13 Uredbe ES 876/2002

[8] Kakor je določeno v členu 2.3 Statuta skupnega podjetja GALILEO.

[9] UL C [...], [...], str. [...].

[10] UL C [...] [...], str. [...].

[11] UL C [...] [...], str. [...].

[12] UL C [...] [...], str. [...].

[13] COM(2001)370 konč. z dne 12.9.2001.

[14] COM(2003)673 konč. z dne 11.11.2003.

[15] UL L 228, 23.9.1995, str.1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 807/2004 (UL L 143, 30.4.2004, str.46).

[16] UL L 138, 28.5.2002, str.1.

[17] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[18] UL L 312, 23.12.1995 str. 1.

[19] UL L 292, 15.11.1996 str. 2.

[20] UL L 136, 31.5.1999 str. 1.

[21] Compte tenu des financements déj prévus par les actuelles perspectives financires (130 millions d'euro), le montant du financement de la phase de déploiement supporté par le budget communautaire dans le cadre des nouvelles perspectives financires devrait s'élever [500] millions d'euros

[22] La ventilation annuelle de la contribution communautaire est indicative et sera conditionnée aux résultats des négociations sur le contrat de concession, qui se poursuivront en 2005

[23] Pour plus d'informations, voir le document d'orientation déparé

[24] Compte tenu des financements déj prévus par les actuelles perspectives financires (130 million d'euro) pour la premire année de la phase de déploiement (2006), le montant du financement, pour la deuxime année de ladite phase, supporté par le budget communautaire dans le cadre des nouvelles perspectives financires devrait s'élever [500] millions d'euros

[25] Pour plus d'informations, voir le document d'orientation séparé