Bruselj, 20. 12. 2004

COM(2004) 818 končno

POROČILO KOMISIJE

„DOSEGANJE KJOTSKEGA CILJA SKUPNOSTI“ (v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola)

UVOD

To je peto poročilo o napredku pri spremljanju emisij toplogrednih plinov Skupnosti in prvo poročilo v skladu z Odločbo 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (280/2004/ES). Ocenjuje dejansko pomoč in predviden napredek držav članic ter Skupnosti pri izpolnjevanju obvez po Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Kjotskem protokolu.

To poročilo temelji na Tehničnem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom Analysis of greenhouse gas emission trends and projections in Europe [Analiza trendov in predvidevanj emisij toplogrednih plinov v Evropi] (EEA, 2004)[1].

To poročilo vsebuje podatke o emisijah iz 25 držav članic, prvič po pristopu novih držav članic. Vse države članice so ratificirale Kjotski protokol in 23 jih je določilo cilje zmanjšanja emisij, ki so v skladu s Kjotskim protokolom. Poleg tega je Skupnost pogodbenica Kjotskega protokola. Cilj Skupnosti vključuje samo države članice EU-15. Z Odločbo Sveta 2002/358/ES je bilo sklenjeno, da si države EU-15 delijo breme v skladu s členom 4 Kjotskega protokola. Ta sporazum določi posamezen cilj zmanjšanja za vsako izmed držav članic (glej EEA 2004, poglavje 2.1, prikaz 1). Večina novih držav članic se je obvezala, da bo zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov za 8 % glede na raven izhodiščnega leta v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 iz Kjotskega protokola. Madžarska in Poljska nameravata zmanjšati svoje emisije za 6 %. Ciper in Malta nista pogodbenici Priloge I k UNFCCC in zato nimata svojega cilja v skladu s Kjotskim protokolom.

Čeprav to poročilo ocenjuje napredek v EU-25, mnogi deli zaradi skupnega cilja in delitve bremena poudarjajo zlasti napredek v EU-15. Poleg tega kakovost podatkov 2002, posebno glede njihove popolnosti in točnosti, ni enaka med novimi in starimi državami članicami.

Poročilo vključuje tudi nekaj podatkov o emisijah za tri države kandidatke: Bolgarijo, Hrvaško in Romunijo. Podatki za Turčijo še niso na voljo.

To poročilo analizira podatke o dejanskih emisijah iz leta 2002, skupaj s predvidenimi emisijami na podlagi možnosti „z obstoječimi ukrepi“ in „z dodatnimi ukrepi“ . Letošnje poročilo vključuje bolj podrobne informacije o uporabi prožnih mehanizmov v skladu s Kjotskim protokolom, kakor so skupno izvajanje (Joint Implementation − JI), mehanizem čistega razvoja (Clean Development Mechanism − CDM) in mednarodno trgovanje z emisijami. Ob tem je bilo vključenih nekaj podatkov o rabi zemljišč, spremembi namenske rabe zemljišč in gozdarstvu (land use, land use change and forestry − LULUCF). Na koncu bo ocenjen napredek pri izvajanju skupnih in usklajenih politikah ter ukrepih.

DOSEGANJE KJOTSKEGA CILJA SKUPNOSTI

V letu 2002 so se emisije toplogrednih plinov 25 držav članic (EU-25)[2] rahlo zmanjšale glede na leto 2001. Vendar so bile v primerjavi z izhodiščnim letom[3] ocenjene kakor 9,0 % manjše.

Po dveh zaporednih letih naraščanja so se emisije toplogrednih plinov držav članic EU-15 rahlo zmanjšale glede na leto 2001. Kakor je razvidno v prikazu 1, so bile emisije leta 2002 za 0,5 % nižje kakor leta 2001 in so tako dosegle za 2,9 % nižjo vrednost emisij v primerjavi z izhodiščnim letom. Odstopanje od linearne krivulje usmeritve h kjotskemu cilju se je zmanjšalo za 0,2 % do 1,9 %. Da bi lahko dosegli nadaljnje zmanjšanje, potrebno za dosego kjotskega cilja, je treba učinkovito izvajati obstoječe in dodatne politike ter ukrepe.

Skupna predvidevanja za EU-25 „z obstoječimi notranjimi politikami in ukrepi“ pokažejo na pričakovanja naslednjih držav članic, da bodo dosegle svoje kjotske cilje: Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Slovaške, Švedske in Združenega kraljestva. Podobno skupna predvidevanja EU-15 nakazujejo, da bo „z dodatnimi politikami in ukrepi“ uporaba predvidenih kjotskih mehanizmov dovolj za dosego skupnega kjotskega cilja EU-15 (prikaz 1).

[pic]

Vendar je treba poudariti, da predvidevanja „z obstoječimi ukrepi“ in „z dodatnimi politikami“ še ne vključujejo nekaterih pomembnih ukrepov, ki bodo kmalu dali rezultate, kakor na primer sistem EU za trgovanje z emisijami, ki bo začel veljati 1. januarja 2005. Podobno predvidevanja ne vključujejo emisij in odstranitev pri rabi zemljišč, spremembi namenske rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF).

Na ravni Skupnosti je bil v preteklih letih dosežen pomemben napredek s sprejetjem in izvajanjem vrste ključnih skupnih in usklajenih politik ter ukrepov, ki izhajajo iz Evropskega programa o podnebnih spremembah (ECCP), kakor so Direktiva, ki povezuje projektno osnovane mehanizme s trgovanjem emisij toplogrednih plinov, Odločba Sveta o spremljanju emisij toplogrednih plinov, Direktiva o spodbujanju hkratne proizvodnje elektrike in toplote, predlog uredbe o fluoriranih plinih, predlog okvirne direktive o zahtevah za ekološko učinkovitost za proizvode z energetsko porabo, predlog direktive o učinkoviti končni porabi energije in energetskih storitev ter nacionalni dodelitveni načrt v okviru sistema trgovanja z emisijami.

Vsi ukrepi, ki jih je Komisija nameravala predlagati v obdobju 2002-2003 so bili sedaj predloženi, razen celostnega okvira uporabe infrastrukture in tarif v sektorju prometa ter referenčnega dokumenta o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC) glede splošnih tehnik v zvezi z energetsko učinkovitostjo. Mnoge od teh predlogov so institucije EU že sprejele.

Zakonodajni ukrepi, ki veljajo sedaj ali jih je Komisija že predlagala, bi − glede na predhodne ocene ECCP − imeli za posledico morebitno zmanjšanja emisij v približni vrednosti 350-430 milijonov ton ekvivalenta CO2 v EU-15, vrednosti, ki je enaka zmanjšanju „-8 %“. Zmanjšanje emisij zaradi teh ukrepov je predvideno v naslednjih dveh letih, vendar se bo pokazalo šele v pregledu emisij za leto 2006, ki bo objavljen v poročilu o spremljanju emisij 2008. Za večino politik in ukrepov je treba še dokazati učinkovitost na tem področju, zahtevajo pa pazljivo in hitro izvedbo na nacionalni ravni ter tudi ustrezno spremljanje in pregled.

Vendar so rezultati med državami članicami še vedno različni. Enajst držav članic je na pravi poti do uresničitve svojih obveznosti glede zmanjšanja emisij, kakor je razvidno v prikazu 2.

Diagram 2: Kazalniki odstopanja od cilja (v indeksnih točkah = odstotkih) za EU-25

[pic]

Opomba : Odstopanje od cilja v odstotnih točkah glede na emisije v izhodiščnem letu (stolpci) kažejo na odmik med hipotetičnim ciljem (leta 2002) in tem, kar je bilo dejansko doseženo (leta 2002), na podlagi predpostavke, da je zmanjšanje, izraženo kot odstotek glede na stopnje izhodiščnega leta, linearno. Predvideva se, da države članice popolnoma dosegajo svoje cilje na podlagi notranjih ukrepov in da ni vključena uporaba kjotskih mehanizmov ali ponorov, ki jih dovoljuje Kjotski protokol. Ciper in Malta nista pogodbenici Priloge I k UNFCCC in zato nimata svojega cilja v skladu s Kjotskim protokolom.

Vir: EEA, 2004

Od teh so Francija, Nemčija, Švedska in Združeno kraljestvo države članice EU-15, ki so na poti k izpolnitvi svojih obveznosti po sporazumu o delitvi bremena (Odločba Sveta 2002/358/ES). Vendar 12 držav članic še vedno presega svojo ciljno usmeritev: Irska, Portugalska in Španija za več kakor 20 %. Pri petih državah članicah se je razkorak celo povečal, pri treh (Finski, Portugalski in Španiji) za več kakor 1 % v primerjavi z letom 2001.

Glede emisij glavnih gospodarskih sektorjev prikaz 3 pokaže na spremembe v EU-15 po letu 1990. Pri obravnavi statistični podatkov posamezne države je najbolj presenetljiv rezultat, da se v nasprotju s splošnim trendom emisije zaradi prometa v Združenem kraljestvu in Nemčiji zmanjšujejo − v Nemčiji celo tretje leto zapored. Zdi se, da to kaže na skupne učinke izboljšane učinkovitosti goriva, višjih cen goriva in širših prometnih politik.

Diagram 3: Sprememba emisij toplogrednih plinov v EU-15 za posamezni sektor v obdobju 1990-2002, predvidevanja za sektorje z obstoječimi dodatnimi ukrepi za obdobje 1990-2010 in deleži posameznih sektorjev v letu 2002[4]

[pic][pic]

[1] Poleg tega je v Prilogi 1 podrobnejša analiza dejanskega in predvidenega napredka ter skupnih in usklajenih politik ter ukrepov, Priloga 2 pa navaja osnovne podatke ter skupne in usklajene politike ter ukrepe za to poročilo.

[2] Vrednost za EU-25 je ocena za vseh 25 držav članic, ki temelji na podatkih o emisijah samo 24 držav članic, saj takrat podatki za Ciper niso bili na voljo.

[3] Leto 1990 je izhodiščno leto za večino držav članic glede na CO2, metan (CH4) in dušikov oksid (N2O), 1995 pa glede na fluorirane pline. Izhodiščno leto za CO2, CH4 in N2O za Madžarsko je povprečje obdobja 1985-1987, za Slovenijo 1986 in za Poljsko 1988; izhodiščno leto za fluorirane pline je za Francijo in Finsko leto 1990.

[4] Za večino držav članic je izhodiščno leto za fluorirane pline 1995 in ne 1990. To lahko rahlo spremeni podatke za industrijske postopke, vendar podatki za leto 1990 niso na voljo za vse države članice.